Republiški geodetski zavod (RGZ) je objavil podatke o stanju na nepremičninskem trgu v tretjem četrtletju, ki kažejo na nadaljevanje trenda rasti cen stanovanj v Srbiji. Najvišje cene so še vedno v Beogradu, kjer je povprečna cena kvadratnega metra v starogradnji dosegla 2.691 evrov. V določenih mestnih občinah so cene presegle celo mejo 6.000 evrov za kvadratni meter, kar prestolnico močno oddaljuje od preostalih delov države. Mesta, kot so Novi Sad, Niš in Kragujevac, sicer prav tako beležijo rast, vendar ostajajo znatno cenejša v primerjavi z Beogradom. Najnovejši podatki potrjujejo, da so se cene v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za približno šest odstotkov. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem istega leta je bila rast 1,43-odstotna. Analitiki ugotavljajo, da povpraševanje po nepremičninah ostaja visoko kljub naraščajočim cenam, kar ohranja pritisk na trg. Razlika med prestolnico in preostalimi srbskimi mesti se povečuje, saj Beograd ostaja osrednja točka investicij in povpraševanja.

Srbski Republiški geodetski zavod (RGZ) je sporočil, da so do pretekle sobote prejeli 516.858 prijav za vpis nepremičnin po zakonu o posebnih pogojih za evidentiranje in vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki je v javnosti znan pod sloganom »Svoj na svojem«. Do izteka roka za oddajo vlog je ostal še natanko en mesec, kar pomeni, da bi se število zahtevkov za legalizaciju bespravnih objektov lahko še znatno povečalo. Postopek omogoča lastnikom objektov, zgrajenih brez ustreznih dovoljenj, da uredijo svoj pravni status in se vpišejo v uradne evidence. Veliko število prejetih prijav kaže na obsežnost problematike črnih gradenj v državi in na močan interes državljanov po ureditvi lastniških razmerij pred končnim rokom. Srbske oblasti so s tem zakonom želele poenostaviti administrativne postopke, ki so v preteklosti onemogočali hitrejšo legalizacijo stanovanjskih in drugih objektov.

Vrednost srbskega nepremičninskega trga je v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 1,8 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Kot je poročal Republiški geodetski zavod (RGZ), je bilo v tem obdobju sklenjenih 30.511 kupoprodajnih pogodb, kar kljub rasti skupne vrednosti prometa pomeni 2,6-odstoten upad števila transakcij. Dinamika trga kaže na vztrajno rast cen nepremičnin, saj se je vrednost prometa povečala kljub manjšemu številu prodaj. Največje povpraševanje je bilo zabeleženo na specifičnih lokacijah, kjer so bile prodane najdražje hiše, stanovanja in garažna mesta. Ta trend nadaljuje gibanja s začetka leta, ko je bila vrednost prometa prav tako visoka. Analitiki ocenjujejo, da so nepremičnine v Srbiji, zlasti v Beogradu, še vedno privlačna naložba, čeprav visoke cene nekaterim kupcem že otežujejo dostop do trga. Poročilo RGZ izpostavlja, da nepremičninski trg v državi ostaja stabilen, vendar se struktura transakcij prilagaja trenutnim gospodarskim razmeram.

Republiški geodetski zavod (RGZ) v Srbiji je zavrnil 22 pritožb strokovnih organizacij na odločitev o izbrisu statusa kulturnega dobra za kompleks nekdanjega vojaškega Generalštaba v Beogradu. Odločitev je bila sprejeta le deset dni pred napovedjo podjetja Affinity Partners o umiku iz projekta gradnje luksuznega stanovanjsko-poslovnega kompleksa na omenjeni lokaciji. S tem dejanjem so srbski organi uradno odstranili pravne ovire, ki so kompleks ščitile kot kulturno dediščino državnega pomena. Strokovna javnost in civilna družba sta z vrsto pritožb poskušali preprečiti rušenje objektov, ki so bili poškodovani med Natovim bombardiranjem leta 1999, vendar so srbske institucije vztrajale pri sporni odločitvi. Kljub temu da se je ameriški investitor, povezan z Jaredom Kushnerjem, kasneje odločil za ustavitev projekta, pravne posledice izbrisa statusa kulturnega spomenika ostajajo v veljavi, kar odpira pot morebitnim bodočim investitorjem. Primer je v srbski javnosti sprožil val kritik zaradi domnevnega podrejanja nacionalne dediščine zasebnemu kapitalu.

Republiški geodetski zavod je objavil, da so se cene stanovanj v Srbiji v tretjem četrtletju leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za šest odstotkov. V primerjavi z drugim četrtletjem istega leta so cene višje za 1,43 odstotka. Pri tem se je bolj podražila starogradnja, medtem ko je novogradnja imela nekoliko manjšo rast.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je sporočil, da so do roka prispele 371.146 prijave za vpis nelegalnih objektov v Srbiji, v skladu z Zakonom o posebnih pogojih za evidentiranje in vpis pravice lastnine na nepremičninah, imenovanem "Svoj na svojem".

Republiški geodetski zavod (RGZ) je sporočil, da je do 21. decembra prispelo 313.324 prijav za vpis nezakonitih objektov v okviru zakona o posebnih pogojih za evidentiranje in vpis lastninske pravice na nepremičninah, imenovanega "Svoj na svojem". Prijave so prispele v samo dveh tednih od začetka legalizacije v Srbiji.

Do 19. ure zadnjega dne preteklega tedna je Republiški geodetski zavod prejel 303.896 prijav za legalizacijo nelegalnih objektov v Srbiji, ki se izvajajo po zakonu "Svoj na svome".

Republiški geodetski zavod (RGZ) je sporočil, da so do roka za prijavo prejeli več kot 280.000 prijav za legalizacijo nepremičnin v Srbiji. Zakon omogoča lažji vpis nelegalno zgrajenih objektov, stroški legalizacije pa so odvisni od več dejavnikov, pri čemer so nekateri upravičeni do brezplačne legalizacije.

Po podatkih Republiškega geodetskega zavoda je v Srbiji v skladu z novim zakonom "Svoj na svojem" prispelo 81.662 prijav za legalizacijo nelegalnih objektov.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je sporočil, da je bilo do 11. ure oddanih več kot 32.000 prijav za legalizacijo. Prijave je mogoče oddati prek spleta. Na YouTube kanalu RGZ »Svoj na svome« so na voljo tudi navodila.

Odvetnik Ivan Ninić je izjavil, da je Republiški geodetski zavod (RGZ) z odstranitvijo novozvoljenega svetnika Nenada Rakića iz Mionice pokazal revanšizem oblasti. Ninić je poudaril, da Rakić ni kršil delovne discipline in da bo vložil pritožbo na vladno komisijo zaradi odločitve disciplinske komisije službe katastra v Mionici. Odločitev zavoda po Ninićevih besedah ogroža Rakićevo eksistenco.

Republiški geodetski zavod (RGZ) se je odzval na medijske objave, da so katastrske službe odstranile status zaščitenega kulturnega spomenika z zgradb Generalštaba, kasarne 7. polka in zgradbe Starog generalštaba v Beogradu. RGZ poudarja, da ne ocenjuje, ali je objekt kulturna dediščina ali ne, temveč zgolj tehnično izvaja zakone in odločitve pristojnih organov glede vpisa in izbrisa lastnosti v katastru.

V Srbiji je bil v prvi polovici leta 2025 najdražji kvadrat stanovanja prodan v Beogradu na vodi po ceni 9.805 evrov na kvadratni meter, sporoča Republiški geodetski zavod (RGZ). V Kuli je bilo kmetijsko zemljišče prodano za 1,2 milijona evrov, garaža v Beogradu pa za 66.000 evrov.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je objavil, da indeks cen stanovanj za Republiko Srbijo v drugem četrtletju 2025 znaša 182,02, kar predstavlja 5,78-odstotno rast cen stanovanj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast cen beležijo tako starogradnja kot novogradnja.

Srbska vlada je sprejela predlog zakona o posebnih pogojih za evidentiranje in vpis pravic na nepremičninah. Zakon naj bi reševal dolgoletni problem neknjiženih in nezakonito zgrajenih objektov. Cilj je, da se čim več objektov vpiše na dejanske lastnike. Republiški geodetski zavod je objavil brošuro z vsemi podrobnostmi o zakonu.

V Srbiji je tožilstvo obtožilo 16 oseb zaradi suma, da so oškodovali Republiški geodetski zavod za skoraj 100 milijonov dinarjev. V Črni gori se nadaljujejo politična trenja, kabinet predsednika opozarja na polarizacijo in pomanjkanje reform. Poleg tega so v Črni gori sprožili kazenske ovadbe zaradi nepooblaščenega izkopavanja rečnega nanosa. Mnogi prebivalci poročajo o prometnih težavah, vključno z blokado cest zaradi nezadovoljstva z gradnjo cest in katastrofalnim stanjem nekaterih cest.

V Črni gori je višje državno tožilstvo odredilo preiskavo proti Z.M. in D.P. zaradi nepooblaščene proizvodnje in prometa z mamili, po tem ko sta na plantaži v Trnovu gojila marihuano. Višje sodišče je odredilo pripor za Maraša in Perovića zaradi istega primera. Poleg tega je specialno tožilstvo Višjemu sodišču dostavilo obtožnico proti nekdanjim vodilnim v državni družbi, ki jim bo sodilo posebno sodišče. V Srbiji pa je Posebno odeljenje za suzbijanje korupcije Višeg javnog tužilaštva v Beogradu vložilo obtožnico proti 16 osebam, ki naj bi oškodovale Republički geodetski zavod (RGZ) za 100 milijonov dinarjev. Na sodišču v Beogradu se je nadaljevalo sojenje v primeru masakra v Ribnikarju, kjer se obravnava tožba ranjenega dečka proti staršem storilca.

V Višjem sodišču v Beogradu se je nadaljeval parnični postopek proti staršem dečka K. K., ki je pred dvema letoma v osnovni šoli Vladislav Ribnikar ubil devet učencev in čuvarja. Na sojenju so predvajali posnetek dečka iz strelišča.

V Srbiji ponovno deluje informacijski sistem Ministrstva za pravosodje, ki je bil blokiran zaradi kibernetskega napada. Direktor Republiškega geodetskega zavoda Borko Drašković je potrdil, da lahko notarji ponovno pošiljajo rešitve katastru, s čimer so omogočeni nakup in prodaja nepremičnin ter najemanje stanovanjskih kreditov.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je izdal apel državljanom in javnosti, naj vse informacije o delovanju katastra preverjajo izključno na uradnih kanalih zavoda. Poudarili so, da kataster deluje nemoteno in pozivajo k preverjanju informacij na spletni strani www.rgz.gov.rs, preko info centra na številki 0700 500 500 ali po e-pošti na info.centar .gov.rs.

Cene stanovanj v Beogradu so se do aprila letos povečale za 5,31 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, kažejo podatki Republiškega geodetskega zavoda. Čeprav nepremičninski agenti opažajo stagnacijo prodaje, cene v določenih elitnih naseljih dosegajo tudi 10.000 evrov na kvadratni meter, medtem ko je v nekaterih drugih mogoče najti stanovanja že za 2.000 evrov na kvadrat.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je objavil, da se rast cen stanovanj v Srbiji nadaljuje, pri čemer je v prvem četrtletju leta 2025 zabeležena povprečna rast cen stanovanj za 5,31 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je obvestil javnost, da državljanom Srbije ni treba samostojno pridobivati overjenega izpiska iz baze katastra nepremičnin, splošno znanega kot list nepokretnosti. Ta poenostavitev procesa naj bi zmanjšala birokracijo za posameznike.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je varuhu človekovih pravic vložil zahtevo za zaščito osnovnih pravic državljanov, ki so po njihovem mnenju izpostavljeni nepotrebnim zahtevam in administrativnemu nadlegovanju s strani posameznih institucij javnega sektorja in bank v Srbiji. Kljub zakonski obveznosti, da te institucije same pridobivajo podatke o nepremičninah elektronsko, še vedno zahtevajo od državljanov, naj sami priskrbijo listine o nepremičninah. RGZ poudarja, da se zavzema za transparentnost, učinkovitost in spoštovanje zakonov v interesu vseh državljanov Srbije.

V Srbiji se državljani srečujejo s težavami pri pridobivanju listin o nepremičninah, saj sistem Republiškega geodetskega zavoda ne deluje. Kljub zakonski določbi, da državni organi sami pridobivajo te dokumente, je resničnost drugačna in državljani so prepuščeni sami sebi. Medtem pa je v Črni gori organizacija BIRN pozvala evropske in nato zvočnike k ustavitvi sprejetja zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), saj menijo, da ta zakon resno ogroža demokratične standarde, vladavino prava in človekove pravice v državi.

Republiški geodetski zavod (RGZ) je obvestil javnost, da državljani Srbije niso več dolžni sami pridobivati overjenih listov nepokretnosti oziroma izvodov iz baze katastra nepokretnosti. V skladu z veljavnimi predpisi noben državni organ, občina, javno podjetje, ustanova, banka ali odvetnik od državljanov ne sme zahtevati, da sami predložijo ta dokument. S tem ukrepom se poenostavlja birokratski postopek za državljane.

Pokret Kreni-Promeni je opozoril, da v Srbiji že dva tedna ne deluje elektronski sprejem dokumentov v Republiškem geodetskem zavodu, kar ima resne posledice za državljane in gospodarstvo. Od 14. julija je del elektronskega sistema v katastru v zastoju.

Trg nepremičnin v Srbiji je v prvem kvartalu leta 2025 nadaljeval trend rasti, s skupno vrednostjo prometa v višini 1,7 milijarde evrov. To predstavlja povečanje za 9,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, kot so sporočili iz Republiškega geodetskega zavoda. Med mesti, ki so zabeležila porast kupoprodaj, je izpostavljen Kragujevac.

Trg nepremičnin v Srbiji je v prvem kvartalu 2025 zabeležil rast vrednosti za 9,3 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, skupni promet pa je dosegel 1,7 milijarde evrov. Najdražji stan v Srbiji je bil v tem obdobju prodan v Beogradu na Savskem vencu za 1,4 milijona evrov, kar pomeni 9.862 evrov za kvadratni meter. Medtem ko je bila najdražja hiša prodana na Vračarju za 2,2 milijona evrov, so poročila sicer potrdila najdražji stan v Beogradu, vendar brez specifikacije najcenejšega stanovanja na Savskem vencu v tem kontekstu.