Severnoatlantsko zavezništvo je v poljskem mestu Rzeszów znatno okrepilo prisotnost vojaškega transportnega letalstva, ki služi kot glavno logistično vozlišče za oskrbo Ukrajine z oborožitvijo. Po podatkih profilnih virov, ki spremljajo vojaške polete, je bilo v zadnjem obdobju zaznano množično pristajanje težkih transportnih letal iz različnih držav članic zveze Nato. Gre za načrtno kopičenje zmogljivosti, ki so ključne za neprekinjeno dobavo vojaške pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Operativna dejavnost v bližini poljsko-ukrajinske meje se je po navedbah opazovalcev močno povečala, kar nakazuje na pripravo ali izvedbo obsežnejših pošiljk vojaške opreme. Letališče v Rzeszówu ostaja osrednja točka, prek katere zahodni zavezniki usmerjajo tehnično in materialno pomoč v spopadu z rusko agresijo. Povečan obseg letalskega prometa vključuje predvsem težka transportna letala, ki so sposobna prenašati večje količine streliva in težke tehnike. Strateški pomen tega logističnega vozlišča se je od začetka vojne le še stopnjeval, saj lokacija omogoča hiter prenos tovora čez mejo. Čeprav uradni predstavniki zavezništva podrobnosti o vsebini pošiljk ne razkrivajo, povečana frekvenca letov sovpada s poročili o novih paketih vojaške pomoči, ki so jih v zadnjem času napovedale ključne zaveznice. Povečanje aktivnosti potrjuje odločenost Nata pri nadaljnji podpori obrambnim prizadevanjem Kijeva.

Poljska je začasno zaprla letališči Rzeszow in Lublin na jugovzhodu države zaradi povečane aktivnosti poljskih letalskih sil, ki so se odzvale na ruske zračne napade na Kijev in druge ukrajinske cilje. Po navedbah ukrajinskih zračnih sil je bil Kijev v soboto tarča raketnih in dronovskih napadov, v katerih je bilo ranjenih najmanj osem ljudi.

V zračnem prostoru Poljske, v bližini mest Lublin in Rzeszów, so opazili dve Natovi letali. Gre za letalo za oskrbo z gorivom in "leteči radar", ki izvajata krožne polete.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Ukrajino, pri čemer je ciljala na energetsko infrastrukturo. Zaradi napadov je tretjina Kijeva ostala brez ogrevanja, 320.000 gospodinjstev pa brez elektrike.

Na Poljskem, v mestu Rzeszów, je prišlo do prometne nesreče avtobusa z beloruskimi državljani. Po poročanju poljskih medijev je bilo hospitaliziranih 14 oseb.

Po ruskem napadu na Ukrajino je Poljska skupaj z drugimi državami NATO dvignila bojna letala. Zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prostora sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Poveljstvo operacijskih sil je sporočilo, da v zračnem prostoru deluje poljsko in zavezniško letalstvo, pri čemer gre za preventivne ukrepe.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Ukrajinsko glavno mesto Kijev in druga mesta so bila ponoči tarča obsežnega ruskega napada, ki ga opazovalci opisujejo kot eno največjih ruskih ofenziv od začetka vojne. Napad je vključeval več sto dronov in skoraj petdeset raket.

Rusija je v petek zvečer izvedla obsežen napad z droni na Ukrajino, pri čemer je izstrelila 115 dronov, od katerih jih je ukrajinska vojska sestrelila 97. Ukrajinski predsednik Zelenski je poročal, da je bilo v 12 urah na Ukrajino izstreljenih 500 dronov in 40 raket.

Donald Trump je omalovaževal vdor drona v Poljsko in predlagal, da je šlo verjetno za napako, kar je razjezilo zaveznike v Natu. Trdil je, da se mu 'potrpljenje s Putinom izteka'. Rusija je zavrnila obtožbe, da je ciljala na Poljsko. Zaradi ukrajinske grožnje z droni in strahu pred razširitvijo ruskih sankcij so cene nafte poskočile. Nato je sprožil operacijo 'Eastern Sentry'.

NATO verjame, da so droni, ki so prileteli na Poljsko, ciljali letališče v Rzeszówu, ki je ključno za dobavo orožja Ukrajini. Po drugih poročilih naj bi dva drona padla v Litvo. Nizozemska je potrdila, da so njena letala F-35 sestrelila tri ruske drone, ki so bili na poti proti Natovi bazi.

Poljski voditelji so zavrnili sugestijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor "napaka", in jih označili za "nameren ruski napad". Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izrazil upanje, da bo Washington pokazal solidarnost z Varšavo po vdoru ruskih dronov. Sikorski je tudi pozval EU, naj omeji gibanje ruskih diplomatov v schengenskem območju.

Poljska je zahtevala nujno srečanje pod členom 4 Nata, potem ko so ruske drone vdrle v njen zračni prostor. Poljska vojska je nekaj dron sestrelila s pomočjo nizozemskih in italijanskih Natovih letal. Ukrajinski uradniki medtem opozarjajo, da Rusija intenzivira propagandne kampanje, katerih cilj je destabilizacija zahodnih družb in ustvarjanje kaosa. Strokovnjaki menijo, da Nato ni pripravljen na vojno z droni, tudi ker naj bi šlo za polistirenske drone.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Poljska je aktivirala svojo zračno obrambo in mobilizirala NATO po tem, ko so ruski droni kršili njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljska vojska je incident označila za "agresijo" in dejansko grožnjo varnosti državljanov. Kot članica NATA je Poljska sprožila protokole za obrambo, zaprla letališča in pozvala ljudi, naj ostanejo doma. Letalske sile so sestrelile "sovražne objekte".

Avstralija bo v naslednjih petih letih namenila 1,7 milijarde avstralskih dolarjev za nakup flote podvodnih dronov Ghost Shark, ki bodo izdelani in zasnovani v Avstraliji. Obrambni minister Richard Marles je poudaril, da imajo ti veliki podvodni napadalni droni zelo dolg doseg delovanja, kar bo okrepilo avstralsko ognjeno moč v vse bolj grozeči regionalni pokrajini.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Poljska je sporočila, da je sestrelila ruske drone nad svojim ozemljem, potem ko je bil poljski zračni prostor večkrat kršen med ruskim napadom na Ukrajino. Zaradi incidenta je bilo začasno zaprtih več letališč na Poljskem.