V Iranu se je po valu nasilno zatrtih protestov vzpostavil krhek mir, medtem ko je vplivni klerik v petek pozval k smrtni kazni za pridržane demonstrante in neposredno zagrozil Združenim državam Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske oblasti kljub umiritvi razmer na ulicah napovedujejo stroge ukrepe proti vsem, ki so sodelovali v protivladnih shodih. Pozivi k usmrtitvam so del širše strategije ustrahovanja, ki jo teokratski režim izvaja za utrditev svoje moči po obdobju državljanske neposlušnosti. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump na dogodku na Floridi ponovil svoje trditve o ključni vlogi pri preprečevanju spopadov med Indijo in Pakistanom. Trump je dejal, da je s svojim posredovanjem rešil milijone življenj, kar je označil za veliko čast. Poleg tega je poudaril, da so ZDA v manj kot letu dni posredovale pri več mirovnih sporazumih, kar po njegovih besedah potrjuje uspeh njegove zunanje politike. Zunanjepolitično dogajanje dodatno zapletajo pretekli ukrepi Washingtona, vključno z uvedbo visokih carin za države, ki trgujejo z Iranom. Te sankcije so bile neposreden odziv na kršitve človekovih pravic in nasilje nad protestniki, kar je še poglobilo diplomatski spor med državama in povzročilo neposredne grožnje z atentati s strani iranskih državnih medijev.

Pakistan se z več državami aktivno pogaja o prodaji večnamenskih bojnih letal JF-17 Thunder, sta potrdila pakistanski premier Šehbaz Šarif in minister za obrambno proizvodnjo Raza Hayat Harraj. Gre za lahka bojna letala, ki sta jih skupaj razvila Pakistan in Kitajska, proizvajajo pa jih v pakistanskih obratih. Po besedah premierja Šarifa se je zanimanje za njihovo vojaško opremo močno povečalo po vojaškem konfliktu z Indijo maja 2025, kar bi lahko pomembno spodbudilo domače gospodarstvo in obrambno industrijo. Minister Harraj je v pogovoru za BBC Urdu poudaril, da so podrobnosti o kupcih in stopnji pogajanj strogo varovana državna skrivnost. Izpostavil je, da bodo letala prodali izključno prijateljskim državam, da ne bi bila nikoli uporabljena proti Pakistanu. Pri vseh morebitnih izvoznih poslih tesno sodelujejo s Kitajsko, ki mora kot soscovalka projekta podati soglasje k prodaji. Čeprav uradni predstavniki niso želeli imenovati konkretnih držav, so potrdili, da pogajanja potekajo na visoki ravni in zahtevajo svoj čas. Uspešen izvoz lovcev JF-17 bi za Pakistan pomenil pomemben korak pri uveljavljanju na svetovnem trgu vojaške tehnologije in zmanjšanju odvisnosti od tuje pomoči.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif je Komisiji za nacionalno poklicno in tehnično usposabljanje (NAVTTC) odredil določitev novih, ambicioznejših ciljev za programe izpopolnjevanja. Premier je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim delom komisije, vendar je hkrati poudaril nujnost strožjega izvajanja zakona o vajeništvu po celotni državi. Namen teh ukrepov je okrepiti tehnične kompetence mladih in zagotoviti boljšo pripravljenost delovne sile na zahteve sodobnega trga. Poseben poudarek v novih usmeritvah je namenjen pridobivanju mednarodno priznanih certifikatov, ki bi pakistanskim delavcem omogočili boljšo konkurenčnost na globalnem trgu dela. Šarif je izpostavil pomen sodelovanja s provincami in zalivskimi državami, kar bi olajšalo zaposlovanje usposobljenih kadrov v tujini. S tem si država prizadeva za povečanje priliva nakazil iz tujine, ki so ključna za nacionalno gospodarstvo. Srečanje v Islamabadu je služilo kot revizija dosedanjih uspehov, hkrati pa je začrtalo strategijo za prihodnost, ki vključuje širjenje zmogljivosti institucij za usposabljanje. Premierjeva iniciativa sovpada s širšimi prizadevanji za opolnomočenje mladih, podobno kot se izvaja v provinci Pandžab, kjer naj bi programi usposobili že 180.000 posameznikov.

Pakistanski oddelek za boj proti terorizmu (CTD) je v sodelovanju z lokalno policijo v pokrajini Hiber Pahtunhva izvedel več obveščevalno vodenih operacij, v katerih je bilo ubitih pet teroristov. Največja akcija se je odvila v okrožju Bannu v bližini policijske postaje Mirakhel, kjer sta bila po intenzivnem streljanju ubita dva vidna člana prepovedane skupine Tahrik-i-Taliban Pakistan (TTP). Policija je potrdila, da sta bila ubita skrajneža, identificirana kot Suhail Khan in Ismail, vpletena v številne pretekle napade na policijske kontrolne točke in konvoje varnostnih sil. V ločeni operaciji na območju Jamrud v okrožju Khyber so pripadniki CTD na podlagi predhodnih informacij o prisotnosti skrajnežev v kraju Naka Khel ubili še tri teroriste. Pri ubitih v Bannuju so varnostne sile zasegle večje količine orožja, vključno z avtomatskimi puškami kalašnikov, ročnim orožjem, strelivom ter dokumenti in opremo, ki potrjujejo njihovo pripadnost ekstremističnim mrežam. Operacije so del širših prizadevanj pakistanskih oblasti za stabilizacijo nemirnih obmejnih regij, kjer so se napadi na varnostne sile v zadnjem obdobju okrepili. Generalni inšpektor policije v pokrajini Hiber Pahtunhva je izpostavil pomen sodelovanja med različnimi varnostnimi organi pri preprečevanju terorističnih dejavnosti, ki ogrožajo civilno prebivalstvo in državno infrastrukturo.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif se je sestal s političnimi predstavniki province Hajber Pahtunhva in napovedal ustanovitev posebnega odbora pod vodstvom ministra za načrtovanje Ahsana Ikbala, ki bo nadzoroval izvajanje razvojnih projektov pod okriljem zvezne vlade. Premier je poudaril, da je zvezna vlada seznanjena s težavami prebivalcev te regije in da aktivno izvaja ukrepe za njihovo trajnostno reševanje, vključno s pravočasnim dokončanjem infrastrukturnih projektov v Pešavarju. Ob tem se je stranka Istehkam Pakistan (IPP) pod vodstvom zveznega ministra za komunikacije Abdula Aleema Kana zavzela za obsežno administrativno reformo države. IPP predlaga razdelitev obstoječih štirih provinc na 16 manjših upravnih enot, kar bi po njihovem mnenju približalo javno upravo državljanom in izboljšalo učinkovitost reševanja lokalnih problemov. Minister Kan je pozval vse politične akterje k preseganju ozkih strankarskih interesov in podpori tej pobudi. Medtem ko se Pakistan spopada z notranjimi upravnimi izzivi, se v Združenem kraljestvu premier Keir Starmer sooča z vse večjim skepticizmom javnosti glede sposobnosti njegove vlade za izvedbo obljubljenih sprememb. Raziskava agencije Ipsos je pokazala, da kar 75 odstotkov vprašanih dvomi v napredek vlade pri ključnih prioritetah v letu 2026. Starmerjeva administracija po 18 mesecih na oblasti še vedno poudarja težavno dediščino prejšnjih vlad in neustreznost državnega aparata kot glavna razloga za počasno izvajanje reform.

Turčija je v naprednih pogajanjih za pridružitev k strateškemu obrambnemu sporazumu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar nakazuje na oblikovanje nove trilateralne varnostne osi med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Dogovor, ki je po navedbah virov blizu pogajanjem zelo verjeten, temelji na lani podpisanem sporazumu med Rijadom in Islamabadom. Ta določa, da se napad na eno državo obravnava kot agresija proti obema, Turčija pa bi v zavezništvo prinesla močno obrambno industrijo in vojaške izkušnje. Nova varnostna arhitektura se oblikuje v času povečane nezanesljivosti glede vloge Združenih držav Amerike v regiji in prihodnosti zveze Nato. Zavezništvo bi združilo finančno moč Savdske Arabije, jedrsko zmogljivost Pakistana ter turško vojaško tehnologijo. Hkrati se sodelovanje že odraža na terenu, saj Pakistan pripravlja 1,5 milijarde dolarjev vreden posel z orožjem za sudansko vojsko, ki jo podpirata tako Ankara kot Rijad v boju proti silam pod okriljem Združenih arabskih emiratov (ZAE). Regionalno dinamiko dodatno zapleta vloga Omana, ki se je iz tradicionalnega nevtralnega posrednika prelevil v tihega zaveznika Savdske Arabije. Muscat je po poročilih delil obveščevalne podatke in podprl vojaške operacije proti separatistom v Jemnu, ki jih podpirajo ZAE. Ti premiki nakazujejo na širše prestrukturiranje zavezništev, kjer se Turčija, Savdska Arabija in Pakistan povezujejo za uveljavljanje skupnih interesov od Afrike do Južne Azije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo vpliv zahodnih sil v teh regijah.

Organizacija Amnesty International je v odprtem pismu pakistanskemu premierju Shehbazu Sharifu pozvala k takojšnji prekinitvi aretacij in prisilnih deportacij afganistanskih migrantov. Po navedbah organizacije pakistanski načrt za repatriacijo nezakonitih tujcev krši mednarodno pravo, zlasti načelo nevračanja (non-refoulement), ki prepoveduje izgon oseb v države, kjer jim grozi preganjanje ali mučenje. Generalna sekretarka Agnes Callamard je ob tem izpostavila popolno pomanjkanje preglednosti, pravnega varstva in odgovornosti pri izvajanju izgonov, ki so se okrepili po septembru 2023. Svetovna organizacija za človekove pravice opozarja na sistematično nadlegovanje in pridržanja afganistanskih državljanov, med katerimi so številni v Pakistanu prebivali več desetletij. Amnesty International Pakistan poziva k vzpostavitvi dostopnih poti za registracijo beguncev, s poudarkom na zaščiti najbolj ogroženih skupin, kot so ženske, dekleta, novinarji ter pripadniki etničnih in verskih manjšin. Ti posamezniki so ob vrnitvi v Afganistan, kjer vladajo talibani, neposredno izpostavljeni nevarnosti povračilnih ukrepov in kršitev človekovih pravic. Razmere so se dodatno zaostrile, ko je Pakistan vstopil v tretjo in končno fazo svojega načrta za izgon tujcev brez urejenega statusa. Kljub temu da je Pakistan gostil begunce več kot 40 let, trenutna politika močno ogroža varnost tisočev ljudi. Amnesty International poudarja, da mora Islamabad namesto prisilnih izgonov zagotoviti humano obravnavo in pospešiti postopke za tiste, ki bi bili ob vrnitvi pod talibanski režim tarča zlorab ali zapornih kazni.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari in premier Shehbaz Sharif sta ob vstopu v leto 2026 prebivalce in politične sile pozvala k nacionalni enotnosti, demokratični odgovornosti ter gospodarski disciplini. V ločenih novoletnih poslanicah sta poudarila nujnost skupnega varovanja prihodnosti države v luči naraščajočih svetovnih in domačih izzivov. Voditelja sta izpostavila odpornost naroda pri premagovanju gospodarskih in varnostnih težav ter se poklonila državnim mučencem. Premier Sharif je v svojem nagovoru napovedal pospešitev gospodarskih reform in utrjevanje vloge Pakistana pri zagotavljanju svetovnega miru. Predsednik Zardari pa je pozval k ponovni zavezi vseh političnih akterjev za stabilnost države. Sporočili prihajata v času, ko se Pakistan trudi vzpostaviti dolgoročno finančno stabilnost in se spopada z varnostnimi tveganji v regiji, kar zahteva usklajeno delovanje vseh vej oblasti in civilne družbe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v končno rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga ob vstopu v leto 2026 najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence vojaških operacij označil za heroje ter poudaril, da država stoji za njimi v besedah in dejanjih. Vojno je opisal kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je izognil neposredni omembi mirovnih pogajanj, ki jih poskušajo posredovati Združene države Amerike. Dogodek so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc. Moskva je dejanje označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so ukrajinske in evropske oblasti obtožbe zavrnile kot neutemeljene. Kijev trdi, da gre za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin napoveduje zmago, se razmere na terenu ne umirjajo; ruski droni so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter resno poškodovali energetsko infrastrukturo, kar prebivalce v zimskih mesecih pušča brez ogrevanja in vode.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin borce na fronti označil za heroje in pozval državljane k enotnosti. Nagovor je potekal v senci novih obtožb iz Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni neuspešno napadla eno od Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je incident označilo za teroristično dejanje in napovedalo povračilne ukrepe ter zaostritev pogajalskih izhodišč. Ukrajina je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco odločno zavrnila in jih označila za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju krhkih mirovnih prizadevanj, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Medtem ko Rusija trdi, da so ukrajinski droni ciljali Moskvo in Novgorod, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo. V napadu z droni na Odeso je bilo ranjenih šest civilistov, med njimi trije otroci, poškodovana pa so bila stanovanjska poslopja in elektroenergetsko omrežje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za sklenitev mirovnega sporazuma, je preko družbenih omrežij delil kritične zapise, ki Rusijo obtožujejo oviranja miru.

Pakistanski predsednik vlade Šehbaz Šarif in savdski kronski princ Mohamed bin Salman sta v sredo opravila telefonski pogovor, v katerem sta se zavzela za okrepitev strateškega sodelovanja in bratstva med državama. Šarif je izrazil popolno solidarnost Pakistana s Savdsko Arabijo po nedavnem napadu na jemensko pristaniško mesto Mukala, ki so ga izvedle savdske sile, ter poudaril pomen regionalne stabilnosti in miru. Voditelja sta poudarila, da so se odnosi med državama v zadnjih mesecih močno okrepili in dosegli novo raven. Med pogovorom je premier Šarif izpostavil nujnost enotnosti in harmonije znotraj islamske skupnosti (Ummah) pri spopadanju s trenutnimi regionalnimi izzivi. Strinjala sta se, da je za ohranjanje miru ključna uporaba dialoga in diplomacije. Kronski princ bin Salman se je zahvalil za izraženo podporo in ponovil zavezanost Rijada k nadaljnjemu razvoju tesnih vezi z Islamabadom, kar odraža dolgotrajno politično in gospodarsko zavezništvo med obema narodoma.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif in zunanji minister Ishaq Dar sta opravila telefonske pogovore s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom in zunanjim ministrom Faisal bin Farhanom. Sharif je poudaril potrebo po enotnosti znotraj muslimanske ume, oba voditelja pa sta izrazila vizijo obetavne prihodnosti za Pakistan in Savdsko Arabijo. Dar in Farhan sta razpravljala o regionalnih razmerah in izmenjala novoletne voščilnice.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijojev je v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom izrazil ogorčenje zaradi napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco. Podobno je tudi predsednik Islamske republike Iran, Masud Pezeškian, obsodil napad v telefonskem pogovoru s Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je z novinarji razpravljal o odzivu Moskve na napad.

Predsednik Združenih arabskih emiratov, Sheikh Mohamed bin Zayed Al Nahyan, je prispel v Islamabad na enodnevni uradni obisk. Sprejel ga je pakistanski premier Muhammad Shehbaz Sharif.

Malezijski kralj Sultan Ibrahim je obiskal predsednika Združenih arabskih emiratov (ZAE) šejka Mohameda Zajeda Al Nahjana v Abu Dabiju, kar je okrepilo dvostranske vezi in medsebojno spoštovanje med državama. Predsednik ZAE pa je 26. decembra obiskal Islamabad, kjer se je srečal s pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom, s katerim sta razpravljala o dvostranskih odnosih.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif je poudaril potrebo po polni uporabi sodobne tehnologije za izboljšanje imigracijskega sistema države. Na sestanku o izkoreninjenju trgovine z ljudmi in ukrepih proti nezakonitemu potovanju v tujino je premier pohvalil prizadevanja ustreznih institucij pri zatiranju trgovine z ljudmi in odredil ukrepe za zaščito potnikov z veljavnimi potovalnimi dokumenti, ki se soočajo s težavami na letališčih. Zvezna preiskovalna agencija (FIA) je letos aretirala 451 oseb, vpletenih v trgovino z ljudmi in nezakonita potovanja.

Ministrstvo za zunanje zadeve je 19. decembra organiziralo konferenco za pregled petletnega izvajanja vietnamskega načrta za Globalni dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah (GCM). Vietnam dosledno podpira pristop, osredotočen na ljudi, pri čemer daje prednost zaščiti varnosti, zaščite in zakonitih pravic in interesov migrantov pri oblikovanju in izvajanju politik.

Na mednarodnem forumu v Turkmenistanu se je pakistanski premier Shehbaz Sharif moral sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po 40 minutah čakanja, medtem ko je Putin sestankoval s turškim predsednikom Erdoganom, naj bi Sharifu "puknil film", kar je povzročilo diplomatski incident.

Iranski zunanji minister Abas Araghči se je srečal s pakistanskim zunanjim ministrom Mohamedom Išakom Darom na obrobju mednarodne konference "Mir in zaupanje" v Ašhabadu v Turkmenistanu. Ministra sta razpravljala o krepitvi regionalnega sodelovanja in diplomatskega povezovanja ter o dvostranskih odnosih in regionalnem razvoju.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je Pakistanu odobril dodatnih 1,2 milijarde dolarjev pomoči, od tega 1 milijardo dolarjev v okviru glavnega posojilnega programa in 200 milijonov dolarjev za podnebne pobude. Premier Shehbaz Sharif je izjavil, da je najnovejša finančna pomoč dokaz gospodarske samozadostnosti.

V samomorilskem napadu blizu policijskega vozila v nemirnem severozahodnem Pakistanu, ki meji na Afganistan, je bil ubit najmanj en policist, več pa jih je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v okrožju Lakki Marwat v provinci Khyber Pakhtunkhwa. Tiskovni predstavnik policije okrožja Lakki Marwat je sporočil, da je bil v samomorilskem napadu cilj policijsko vozilo Tajori. Ubit je bil policist Alauddin. Premier Shehbaz je obsodil napad in poudaril, da provincialna vlada podpira policijo.

Pakistanski in savdski vojaški voditelji so se dogovorili o okrepitvi dolgoročnega in strateškega vojaškega sodelovanja med državama. Na srečanju v Rawalpindiju sta načelnik generalštaba pakistanske vojske, general Syed Asim Munir, in načelnik generalštaba savdskih oboroženih sil, general Fayyadh Bin Hameed Al Rowaili, poudarila pomen krepitve sodelovanja na področjih obrambe, varnosti in boja proti terorizmu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je ustavil vojaško eskalacijo med Indijo in Pakistanom maja letos, tako da jima je zagrozil s 350-odstotnimi carinami. Trdi, da ga je poklical pakistanski premier Shehbaz Sharif in se mu zahvalil, ker je »rešil milijone«. Trump je dodal, da je podobno ukrepal tudi pri pogovoru z indijskim premierjem Narendra Modijem, saj ni želel, da bi državi uporabili jedrsko orožje.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Jordanskega kralja Abdulaha II. je v petek v Džakarti sprejel indonezijski predsednik Prabowo Subianto. Kralj Abdulah II. je prispel na letališče Halim Perdana Kusuma, kjer ga je sprejel Prabowo s tesnim objemom. Državnika sta se nato odpravila v palačo Merdeka, kjer je potekala uradna slovesnost ob sprejemu. Namen obiska je poglobitev strateškega dialoga in širitev sodelovanja med državama. Kralj Abdulah II. bo v Indoneziji ostal do sobote.

Pakistan je sprožil preiskavo o samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu, v katerem je umrlo 12 ljudi. Preiskava poudarja izzive, s katerimi se sooča pakistanska vlada.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

V eksploziji avtomobila v pakistanskem Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 je ranjenih. Eksplozija se je zgodila v bližini sodišča, kjer je samomorilski napadalec poskušal vstopiti, vendar mu to ni uspelo. Oblasti preiskujejo identiteto napadalca.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Pakistanski talibani so prevzeli odgovornost za samomorilski napad v Islamabadu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Pakistanski premier Shehbaz Sharif je za napad obtožil pakistanske talibane in beludžistanske separatiste. Napad je bil redek, saj se je zgodil v glavnem mestu države.

Iranski predsednik parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf je med obiskom v Pakistanu poudaril pomen okrepitve političnega in varnostnega sodelovanja med državama. Pakistan in Iran sta izrazila zavezanost regionalnemu miru, enotnosti muslimanske skupnosti in skupni blaginji. Obe državi sta obljubili, da bosta okrepili sodelovanje pri izkoreninjanju terorizma in si prizadevali za diplomatsko reševanje sporov po svetu.

Premier Pakistana, Shehbaz Sharif, je imel srečanja z delegacijami različnih strank, da bi pripravil teren za sprejetje 27. ustavnega amandmaja v parlamentu. Med srečanji je bila tudi delegacija Muttahida Qaumi Movement-Pakistan (MQM-P), ki jo je vodil Dr. Khalid Maqbool Siddiqui. MQM-P je pozval premierja Sharifa, da v skladu z amandmajem okrepi lokalne vlade, kot je bilo obljubljeno.

Predsednik Pakistanske ljudske stranke (PPP) Bilawal Bhutto-Zardari je sporočil, da je premier Shehbaz Sharif zaprosil za podporo PPP 27. ustavnemu amandmaju. O stališču do amandmaja bo PPP odločal na srečanju CEC 6. novembra. Premier Sharif je vodil delegacijo Pakistanske muslimanske lige-Nawaz (PML-N) na srečanju s predsednikom PPP.

Podpredsednik vietnamske vlade Nguyen Chi Dung se je udeležil 9. konference Future Investment Initiative (FII) v Rijadu v Savdski Arabiji. Srečal se je s savdskim ministrom za gospodarstvo in načrtovanje Faisal bin Fadhil Al-Ibrahimom ter predstavniki večjih podjetij. Namen obiska je predstaviti Vietnam kot dinamično poslovno okolje z novimi spodbudami za privabljanje visokokakovostnega kapitala z Bližnjega vzhoda in drugih regij. Na konferenci FII9 je sodeloval tudi egiptovski minister za načrtovanje, gospodarski razvoj in mednarodno sodelovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost rešiti konflikt med Pakistanom in Talibanom. Omenil je tudi Munirja in Shehbaza kot pomembne akterje.

Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je opozoril, da bi lahko Pakistan sprožil 'odprto vojno' proti Afganistanu, če mirovni pogovori v Istanbulu ne bodo uspeli. Opozorilo prihaja po nedavnih smrtonosnih spopadih in zaprtjih meja. Minister je izrazil prepričanje, da si Afganistan želi mir, vendar bo neuspeh pogovorov pomenil 'odprto vojno'.

Indija je na Združenih narodih ostro obsodila Pakistan zaradi hudih kršitev človekovih pravic v regijah, ki jih nezakonito zaseda. Parvathaneni Harish, indijski stalni predstavnik pri ZN, je poudaril, da je Džamu in Kašmir bil, je in bo vedno neločljiv del Indije. Pozval je Pakistan, naj konča zlorabe človekovih pravic na tem območju in ponovil stališče Indije o suverenosti nad sporno regijo.

Afganistan in Pakistan sta se udeležila drugega kroga kriznih pogovorov v Turčiji, da bi zmanjšala napetosti na meji med državama.

Pakistan je prepovedal skrajno desničarsko islamistično stranko Tehreek-e-Labbaik Pakistan (TLP) v skladu z protiteroristično zakonodajo. Odločitev je sledila smrtonosnim spopadom med protizraelskimi protesti blizu Lahoreja.

V Abuji je prišlo do nasilnih protestov, kjer so se protestniki zbrali zahtevajoč izpustitev separatističnega voditelja Nnamdija Kanuja, ki je v priporu od leta 2021 zaradi obtožb o terorizmu. Nigerijska policija je uporabila solzivec za razgnati protestnike in aretirala več deset ljudi, vključno z bratov separatističnega voditelja.

Pakistan in Afganistan sta se v Dohi dogovorila za takojšnjo prekinitev ognja po pogovorih, ki jih je posredovala država Katar in Republika Turčija. Do dogovora je prišlo po tem, ko je bilo v pakistanskih zračnih napadih ubitih najmanj 10 Afganistancev, kar je prekinilo prejšnje premirje. Pakistanski premier Šebaz Šarif je med telefonskim pogovorom z malezijskim kolegom Anwarjem Ibrahimom za obmejne spopade obtožil Afganistan.

V Dohi so potekali pogovori med pakistansko in afganistansko delegacijo, ki sta jo vodila obrambna ministra in vodja ISI, ter talibani zaradi naraščajočih napetosti na meji. Pakistanski minister Talal Chaudhry je izjavil, da je edina konstruktivna rešitev za napetosti med državama, da Afganistan v celoti spoštuje sporazum iz Dohe.

Po nasilnih protestih je vlada Punjaba, pod vodstvom Maryam Nawaz, predlagala zvezni vladi prepoved "ekstremistične stranke" TLP in uvedbo ukrepov proti sovražnemu govoru. V provinci je bil uveden člen 144, ki za dva dni prepoveduje javna zbiranja. Minister za informiranje Attaullah Tarar je dejal, da vandalizem in požigi pod pretvezo protesta niso sprejemljivi. V Birminghamu pa so pozvali notranjega ministra, da odpusti šefa policije West Midlands zaradi domnevnega neuspeha pri zaščiti Judov pred množico.

Visoki predstavnik Talibana je sporočil, da je Pakistan izvedel napade v afganistanski obmejni provinci v petek pozno zvečer, s čimer je prekinil prekinitev ognja. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je opozoril, da bodo teroristi plačali visoko ceno, ne glede na to, kje je njihov vir.

V Peruju je med protikriminalnimi protesti umrla ena oseba, več deset je bilo ranjenih v spopadih s policijo. Peru se pripravlja na razglasitev izrednih razmer. V Pakistanu se je policija okrepila z zatiranjem verske skupine, v Lahoreju je bilo aretiranih 681 ljudi.

Združeni narodi so pozvali Afganistan in Pakistan k trajni prekinitvi sovražnosti in zaščiti civilistov. Indija je opozorila Pakistan glede napetosti z Afganistanom, pri čemer je izjavila, da je Pakistan frustriran zaradi afganistanskega uveljavljanja suverenosti. Talibanska vlada Afganistana je obtožila Pakistan, da je dan prej izvedel dva napada z droni na Kabul.

V Šarm el Šejku v Egiptu je potekal vrh za mir glede Gaze, ki ga je zaznamovala nenavadna situacija. Po poročanju različnih virov se je dogodek, ki naj bi bil namenjen pogovorom o miru, sprevrgel v osebno promocijo Donalda Trumpa. Medtem ko so bili drugi svetovni voditelji potisnjeni v vlogo statistov, je Trump izkoristil priložnost za samopromocijo, vključno z omenjanjem Nobelove nagrade za mir. Nekateri so dogodek označili za Trumpovo osebno predstavo, kjer je diplomacija postala drugotnega pomena.

Donald Trump po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja v Gazi ni podprl rešitve dveh držav in dejal, da se osredotoča na obnovo območja Gaze. Izrazil je tudi dvom o tem, ali mu bo uspelo priti v nebesa, kljub zaslugam za končanje vojne med Izraelom in Hamasom.