Turčija je v naprednih pogajanjih za pridružitev k strateškemu obrambnemu sporazumu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar nakazuje na oblikovanje nove trilateralne varnostne osi med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Dogovor, ki je po navedbah virov blizu pogajanjem zelo verjeten, temelji na lani podpisanem sporazumu med Rijadom in Islamabadom. Ta določa, da se napad na eno državo obravnava kot agresija proti obema, Turčija pa bi v zavezništvo prinesla močno obrambno industrijo in vojaške izkušnje.
Kronologija dogodkov
-
8. jan. 2026 :
Zaostritev konflikta v Jemnu in razkol med zalivskimi državami.
Savdska Arabija je z zračnimi napadi na sile Južnega prehodnega sveta (STC) v provinci Hadramut korenito spremenila dinamiko v Jemnu. Ta poteza je razkrila globok razkol med Savdsko Arabijo in Združenimi arabski emirati, ki podpirajo STC, kar je neposredno vplivalo na Oman, da se je v strahu pred secesijo na svojih mejah tesneje povezal z Rijadom.
Nova varnostna arhitektura se oblikuje v času povečane nezanesljivosti glede vloge Združenih držav Amerike v regiji in prihodnosti zveze Nato. Zavezništvo bi združilo finančno moč Savdske Arabije, jedrsko zmogljivost Pakistana ter turško vojaško tehnologijo. Hkrati se sodelovanje že odraža na terenu, saj Pakistan pripravlja 1,5 milijarde dolarjev vreden posel z orožjem za sudansko vojsko, ki jo podpirata tako Ankara kot Rijad v boju proti silam pod okriljem Združenih arabskih emiratov (ZAE).
Regionalno dinamiko dodatno zapleta vloga Omana, ki se je iz tradicionalnega nevtralnega posrednika prelevil v tihega zaveznika Savdske Arabije. Muscat je po poročilih delil obveščevalne podatke in podprl vojaške operacije proti separatistom v Jemnu, ki jih podpirajo ZAE. Ti premiki nakazujejo na širše prestrukturiranje zavezništev, kjer se Turčija, Savdska Arabija in Pakistan povezujejo za uveljavljanje skupnih interesov od Afrike do Južne Azije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo vpliv zahodnih sil v teh regijah.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
