V Bruslju so se na nujnem zasedanju sestali veleposlaniki držav članic Evropske unije, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo novih carin na blago iz osmih evropskih držav. Povod za zaostritev odnosov naj bi bilo vprašanje Grenlandije, zaradi česar je Ciper kot trenutno predsedujoči Svetu EU sklical izredno srečanje. Napovedane carine resno ogrožajo stabilnost trgovinskih odnosov med obema stranema in postavljajo pod vprašaj prihodnost transatlantskega sodelovanja. Evropski poslanci so že nakazali, da Evropski parlament ne bo ratificiral zgodovinskega trgovinskega sporazuma, ki sta ga lanskega julija sklenila Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zaradi novih ameriških groženj je proces potrjevanja sporazuma ustavljen, saj so v Bruslju prepričani, da so dejanja Bele hiše v neposrednem nasprotju z dogovorjenimi načeli o prosti trgovini. Situacija se ocenjuje kot eskalacija trgovinske vojne, ki bi lahko imela daljnosežne gospodarske posledice. Diplomatski viri navajajo, da je sporazum trenutno v stanju mirovanja, medtem ko se Unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Trumpova napoved je povzročila precejšnjo negotovost na trgih, saj bi nove dajatve močno prizadele evropsko izvozno gospodarstvo. V Bruslju poudarjajo, da je enotnost držav članic ključna za učinkovit odziv na protekcionistično politiko Združenih držav Amerike.

Svet Evropske unije je sprejel novo uredbo, ki prvič uvaja celostno zaščito geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke, kot so porcelan, ure in glasbila. Do sedaj je bila tovrstna zaščita na ravni celotne unije zagotovljena le za kmetijske proizvode in živila, po novem pa bodo proizvajalci lahko registrirali tudi izdelke, ki so tesno povezani z določeno regijo in tradicionalnim znanjem. Nova zakonodaja bo omogočila zaščito svetovno znanih proizvodov, med katerimi so denimo češki kristal, saški porcelan iz Meissna in švicarske ure, kar bo preprečilo prodajo ponaredkov in zavajanje potrošnikov. Postopek registracije bo potekal v dveh stopnjah, najprej na nacionalni ravni in nato še pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), s čimer se bodo okrepile konkurenčne prednosti lokalnih proizvajalcev na svetovnem trgu. Uredba prinaša koristi predvsem malim in srednje velikim podjetjem, saj bo jasna označba porekla povečala zaupanje kupcev in omogočila višjo dodano vrednost izdelkov. Poleg ekonomskega vidika bo ukrep prispeval k ohranjanju kulturne dediščine in tradicionalnih obrtniških veščin, ki so ključne za identiteto številnih evropskih regij.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Evropska komisija bo v prvi polovici leta 2026, ko bo Svetu EU predsedoval Ciper, predstavila novo evropsko varnostno strategijo. To je v Limassolu na Cipru napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki je kot glavni razlog za ta korak navedla vse bolj zaostrene geopolitične razmere in naraščajoče napetosti v svetovnem merilu. Bruselj s tem načrtuje posodobitev svojega strateškega okvira za odzivanje na sodobne varnostne izzive. Ciprski predsednik Nikos Hristodulides je ob napovedi poudaril, da Evropa za zagotavljanje svoje varnosti potrebuje predvsem ustrezna in zadostna obrambna sredstva. Napoved nove strategije odraža prizadevanja Unije, da okrepi svojo avtonomijo in pripravljenost na morebitne konflikte ali hibridne grožnje v soseščini in širše. Strategija bo po pričakovanjih usmerjena v tesnejše obrambno sodelovanje med državami članicami. Podrobnosti o vsebini dokumenta še niso znane, vendar pa obisk predsednice komisije na Cipru potrjuje, da bo varnostna politika ena izmed ključnih prioritet prihodnjega ciprskega predsedovanja. Unija se s tem odziva na spremenjeno varnostno arhitekturo v Evropi, ki je posledica vojne v Ukrajini in nestabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Ciper si prizadeva za polnopravno vključitev v schengensko območje v prvi polovici leta 2026, ko bo država tudi prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Ciprski predsednik Nikos Hristodulidis je to namero potrdil po srečanju s kolegijem evropskih komisarjev in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v Limassolu. Hristodulidis je poudaril, da prevzem predsedovanja za Ciper predstavlja "nacionalno misijo", s katero želijo okrepiti strateško avtonomijo Unije in poglobiti skupno varnostno ter obrambno politiko. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom obiskala tudi t. i. zeleno linijo v Nikoziji, ki ločuje otok, in izrazila upanje, da bo leto 2026 prineslo nov zagon za ponovno združitev Cipra. Poudarila je, da celovita, pravična in trajna rešitev ciprskega vprašanja ostaja prednostna naloga Evropske unije. Obisk komisije na otoku simbolizira tesno sodelovanje med Nikozijo in Brusljem v času zaostrenih geopolitičnih razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ciper, ki se je Evropski uniji pridružil leta 2004, svojo prihajajočo vlogo vidi kot priložnost za prispevek k stabilnosti v regiji. Poleg vstopa v schengenski prostor si država prizadeva za večjo vključenost v evropske varnostne strukture. Von der Leyenova je ob tem izpostavila pomen ciprskih izkušenj in znanja pri navigiranju skozi trenutne politične izzive, s katerimi se sooča celotna povezava.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

Evropska unija je uradno potrdila, da bo s 1. februarjem 2026 znižala zgornjo mejo cen ruske nafte s 47,6 na 44,1 dolarja za sod. Odločitev je bila objavljena na spletni strani Sveta EU.

V prostorih vrhovnega sodnega sveta v Sofiji so se začela javna zaslišanja sedmih kandidatov, ki se potegujejo za položaj evropskega tožilca iz Bolgarije. Med kandidati, ki so se uvrstili v drugo fazo izbirnega postopka, so Bojko Atanasov, Desislava Pironeva, Dimitar Beličev, Ivajlo Iliev, Mihaela Rajdovska, Plamen Petkov in Svetlana Šopova-Koleva. Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki pravosodnega ministrstva, sodnega sveta in akademske sfere, bo po končanih zaslišanjih izbrala tri najustreznejše kandidate. Izbrana imena bo bolgarska ministrica za pravosodje predložila vladi v potrditev, nato pa bodo nominacije posredovane pristojnim organom Evropske unije v končni izbor. Svet EU bo nato imenoval enega od treh kandidatov za šestletni mandat. Ta postopek je ključen za zagotavljanje nemotenega delovanja Evropskega javnega tožilstva (EPPO) v Bolgariji, ki ima pomembno vlogo pri pregonu kaznivih dejanj proti finančnim interesom unije. Potreba po novem imenovanju se je pojavila, ker se prvi bolgarski evropski tožilki Teodori Georgievi mandat izteče 29. julija 2026, hkrati pa je bila zaradi disciplinske preiskave začasno odstranjena s položaja. Do imenovanja novega stalnega predstavnika bo njene naloge opravljal namestnik Dimitar Beličev, ki je prav tako eden izmed trenutnih kandidatov za polni mandat. Postopek izbora poteka pod strogim nadzorom strokovne javnosti zaradi pomena neodvisnega pravosodja v državi.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek po telefonu pogovarjal s ciprskim predsednikom Nikosom Hristodulidisom, s katerim sta potrdila uradni obisk ukrajinskega voditelja v Nikoziji, predviden za 7. januar. Pogovor in napoved obiska sta tesno povezana z začetkom ciprskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki se je uradno pričelo 1. januarja. Pobudo za klic je dal ukrajinski predsednik, kar poudarja strateški pomen sodelovanja med Kijevom in Nikozijo v času evropskega predsedovanja. Srečanje bo namenjeno razpravi o vlogi Cipra kot države članice, ki vodi procese v Evropski uniji, ter o nadaljnji podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Obisk Zelenskega na začetku ciprskega mandata pošilja močno politično sporočilo o prednostnih nalogah Cipra znotraj povezave. Voditelja sta v pogovoru poudarila pomen stabilnosti in solidarnosti znotraj evropskega prostora, pri čemer Ciprova vloga postaja ključna za koordinacijo skupnih evropskih odločitev glede ukrajinske krize in širitvenih procesov.

Ciper je uradno prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za odločilen trenutek za prihodnost Evrope. V svojem nagovoru, ki ga je deloma podala v grškem jeziku, je izrazila dobrodošlico ciprskemu predsedstvu in poudarila, da bo v ospredju njunega sodelovanja krepitev strateške avtonomije in konkurenčnosti Unije. Von der Leyenova je izpostavila, da se Evropa nahaja v ključnem obdobju, kjer sta pripravljenost na nove izzive in gospodarska moč bistvenega pomena. Predsednica Komisije je v objavi na družbenem omrežju X dodala, da se veseli tesnega sodelovanja s ciprskimi oblastmi pri uresničevanju prednostnih nalog, ki vključujejo povečanje odpornosti povezave v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Ciper bo v prihodnjih šestih mesecih vodil zakonodajne procese in usmerjal delo Sveta EU, pri čemer bo poudarek na krepitvi skupne evropske identitete in varnosti. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za otoško državo, ki bo usmerjala politike v času, ko se Unija spopada z geopolitičnimi negotovostmi in gospodarskimi prehodi.

Ciper je danes uradno nastopil šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za avtonomno in navzven odprto povezavo. Ciprska vlada je napovedala, da se bo v času svojega mandata osredotočila na krepitev varnosti, obrambne pripravljenosti ter konkurenčnosti unije. Na področju širitve si bodo prizadevali za verodostojno agendo, ki bi prinesla konkretne in oprijemljive rezultate za države kandidatke. Prednostne naloge ciprskega predsedstva vključujejo tudi krepitev unije vrednot, ki nikogar ne zapostavlja. Nikozija namerava delovati v smeri večje odpornosti unije na zunanje vplive, hkrati pa ohraniti tesne odnose z globalnimi partnerji. Gre za strateški premik k večji samozadostnosti Evrope, ki se bo odražal v zakonodajnih postopkih in političnih usmeritvah v naslednjih šestih mesecih.

Ciper je danes za obdobje šestih mesecev prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, kar je njihov drugi mandat na čelu te institucije. Pod geslom "Odprti svetu" namerava država v svojem polletnem obdobju spodbujati spremembe, ki bi vodile k večji evropski samostojnosti, odprtosti in odpornosti. Ciper, ki velja za eno manjših članic evropskega bloka, je ob prevzemu napovedal disciplinirano in predano delo, hkrati pa obljubil nov pristop k pogajalski mizi in drugačen način razmišljanja. Predsedovanje se pričenja v času močnih geopolitičnih pretresov in nepredvidljivosti, kar je izpostavljeno tudi v uradnem programu dejavnosti. Bolgarski premier v odstopu Rosen Željazkov je Cipru že čestital ob začetku mandata in izrazil prepričanje, da bo Evropa pod ciprskim vodstvom dosegla trajnostni napredek. Ciprski predstavniki so poudarili, da bodo kljub majhnosti države aktivno sooblikovali politike, ki bodo krepile vlogo Evropske unije na svetovnem prizorišču.

Ciper je s prvim dnem novega leta od Danske uradno prevzel šestmesečno rotirajoče predsedovanje Svetu Evropske unije. Gre za prvo predsedovanje te sredozemske otoške države, odkar se je leta 2004 pridružila povezavi. Kot ena najmanjših članic Unije bo Ciper v naslednjih šestih mesecih odgovoren za vodenje zakonodajnih procesov in usklajevanje prioritet med državami članicami v času, ko se povezava spopada s številnimi gospodarskimi in političnimi izzivi. Prednostne naloge ciprskega predsedstva bodo po pričakovanjih usmerjene v krepitev solidarnosti in socialne kohezije znotraj Unije ter v pogajanja o večletnem finančnem okviru. Čeprav se država sama spopada s finančnimi težavami, ciprski uradniki poudarjajo svojo zavezanost delu za dobrobit vseh državljanov EU. Predajo predsedovanja med Dansko in Ciprom spremlja optimizem, da bo majhna država kljub svoji velikosti in geopolitičnim specifikam uspešno krmarila med interesi velikih sil znotraj institucij v Bruslju.

Evropska unija je podaljšala ekonomske sankcije proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino za dodatnih šest mesecev, do 31. julija 2026. Te sankcije obsegajo širok spekter sektorskih ukrepov.

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla začasen dogovor o spremembi koncepta varne tretje države. Ta dogovor bo državam članicam EU omogočil, da v določenih okoliščinah zavrnejo prošnje za azil kot nedopustne. Obe instituciji morata dogovor še uradno potrditi.

Evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o ukrepih za zaščito evropskih kmetov v okviru trgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Dogovor omogoča začasno zamrznitev znižanih carin na uvoz izdelkov iz Mercosurja, če bi sporazum negativno vplival na kmetijski trg EU.

Evropski poslanci so z veliko večino (500 glasov za, 120 proti) potrdili dogovor z Svetom EU o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v Evropsko unijo. Prepoved bo začela veljati jeseni 2027, za kratkoročne pogodbe pa že prej, in sicer konec aprila oziroma sredi junija prihodnjega leta. Dogovor mora zdaj potrditi še Svet EU.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Svet EU je ustanovil ad hoc delovno skupino za pripravo pogodbe o pristopu Črne gore k Evropski uniji. Odločitev je bila sprejeta na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (GAC), kar je razvidno iz osnutka sklepov o širitvi EU.

Evropski parlament je potrdil dogovor s Svetom EU o poenostavitvi pravil trajnostnega poročanja za podjetja. Po novem bodo o družbenih in okoljskih vidikih poročala samo podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in prometom nad 450 milijonov evrov. Cilj je posodobitev poročanja o trajnostnosti in pravil o skrbnem pregledu.

Ruska centralna banka je vložila tožbo proti finančni družbi Euroclear s sedežem v Belgiji, v kateri zahteva 195 milijard evrov odškodnine. Razlog za tožbo je zamrznitev ruskega premoženja, ki ga je EU zamrznila in ga Euroclear hrani.

Države Evropske unije imajo velike težave pri usklajevanju mehanizma za zaseg ruskih sredstev, namenjenih financiranju Ukrajine, je dejala visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas. Po njenih besedah je doseganje soglasja o tem vprašanju vse težje, možnost sprejetja "reparacijskega kredita" pa ostaja. Kallas je tudi opozorila, da možnost financiranja Ukrajine z izdajo evroobveznic za EU ne bo delovala, saj bi takšna pobuda zahtevala soglasno odobritev vseh držav članic. Euractiv poroča, da bi lahko prizadevanja EU za financiranje Ukrajine z ruskimi sredstvi, ob nasprotovanju nekaterih držav članic, politično škodovala Evropski uniji in razdelila enotnost pri podpori Kijevu.

Rusko zunanje ministrstvo je obljubilo hiter odgovor Evropski uniji na zamrznitev ruskih sredstev, kot je dejala predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Ruski strokovnjaki so tudi ocenili, da zamrznitev ruskega premoženja v tujini ne pomeni dokončne zaplembe in nima trdne pravne podlage.

Evropska unija je sprejela odločitev o podaljšanju zamrznitve ruskega premoženja v Evropi za nedoločen čas, da bi preprečila morebitno blokado uporabe teh sredstev za podporo Ukrajini s strani Madžarske in Slovaške. Zamrznili so za 210 milijard evrov premoženja. Evropska komisija je rusko tožbo proti družbi Euroclear zaradi zamrznjenega premoženja označila za "špekulativno" in "neutemeljeno".

Finančni ministri držav članic Evropske unije, vključno s slovenskim ministrom Klemnom Boštjančičem, so se v Bruslju znova sestali, da bi dokončno odpravili carinsko izjemo za pošiljke do 150 evrov. Ta izjema je omogočala poceni nakupe na spletnih platformah, kot sta Temu in Shein. Ukinitev izjeme bo vplivala na spletne kupce, ki so si želeli prihraniti denar z nakupovanjem na teh platformah.

Svet Evropske unije je odobril izplačilo šestega tranše makrofinančne pomoči Ukrajini v višini 2,3 milijarde evrov. Sredstva bodo Ukrajini na voljo v najkrajšem možnem času. Pomoč je namenjena podpori državnim izdatkom in krepitvi gospodarstva v razmerah, ko v državi poteka posebna vojaška operacija.

Evropski parlament in Svet EU sta se dogovorila, da bo Evropska unija do leta 2040 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov glede na leto 1990. Cilj bo deloma dosežen s financiranjem projektov za zmanjšanje emisij v partnerskih državah.

Evropska unija se je dogovorila o pravno zavezujočem cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040 glede na raven iz leta 1990. Uvedba emisijskih kuponov ETS2 je bila preložena na leto 2028.

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla dogovor o poenostavitvi pravil za trajnostno poročanje podjetij in skrbni pregled. Ta dogovor je del obsežnega zakonodajnega predloga Evropske komisije. Predlog je v Sloveniji sprožil nasprotovanje dela družbe in politike.

Poljska je bila izvzeta iz mehanizma solidarnosti v okviru migracijskega pakta Evropske unije. Ministri držav članic EU so se strinjali, da Poljska ne bo dolžna sprejeti migrantov ali plačati nadomestila.

Sodišče Evropske unije (Sodišče EU) ni sprejelo nobene odločitve glede dopustnosti ali utemeljenosti pritožbe proti odločitvi Sveta EU o uvedbi evra v Bolgariji s 1. januarjem 2026. To je odgovor Sodišča EU na vprašanje Kluba Z, glede objave nekdanjega bolgarskega podpredsednika vlade Rumena Gečeva, ki je sporočil, da je Splošno sodišče EU sprejelo njegovo pritožbo o nezakonitosti uvedbe evra v Bolgariji.

Več nevladnih organizacij, vključno s platformo SLOGA, je naslovilo javno pismo na slovensko vlado glede pogajanj o svežnju Omnibus I v Evropski uniji. Organizacije izražajo zaskrbljenost, da sveženj pod pretvezo zmanjševanja administrativnih bremen ogroža zakonodajo, ki ščiti ljudi in okolje. Poudarjajo vpliv naftnih podjetij in vlad ter opozarjajo na netransparentnost postopka, ki ga je potrdila tudi evropska ombudsmanka. V pismu pozivajo slovensko vlado, da se v trialogu v Svetu EU zavzema za človekove pravice in okolje ter ne podleže pritiskom multinacionalk.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v zadnjih dveh letih dvakrat obiskala College of Europe v belgijskem Bruggeu, ki je trenutno v središču obsežne korupcijske preiskave v Evropski uniji. Ta ugledna ustanova velja za "zibelko evropske diplomacije".

Slovaška si je zagotovila dvoletno podaljšanje ugovora o uvozu ruskega plina. Madžarska pa je napovedala tožbo proti sporazumu Evropske unije o postopni ukinitvi uvoza ruskega plina.

Evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o reviziji direktive o potovalnih paketih, ki krepi pravice potnikov. V primeru višje sile bodo potniki lahko odpovedali potovanje in dobili povrnjen denar. Cilj revizije je tudi zmanjšati breme za ponudnike potovalnih paketov.

Kremelj je prepričan, da bo popolna prepoved uvoza ruskega plina v EU pospešila padec gospodarske moči Unije. Dogovor o prepovedi vključuje tudi kazni za kršitve.

Evropska unija se je dogovorila, da bo najkasneje do konca leta 2027 popolnoma prenehala uvažati zemeljski plin iz Rusije, s čimer se želi EU izogniti ponovitvi napake energetske odvisnosti od Rusije, ki se je pokazala v luči vojne v Ukrajini. Cilj je zagotoviti pravno varnost in zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.

V Bruslju so se ministri EU za zdravje uskladili glede evropskega akta o kritičnih zdravilih. Cilj akta je podpreti proizvodnjo teh zdravil in izboljšati njihovo dostopnost v Evropski uniji.

Vlada Črne gore je začela intenzivne medresorske priprave na predsedovanje Berlinskemu procesu leta 2026, kar bo prvič v zgodovini, da bo Črna gora gostila ta format. Delovna skupina je že obravnavala prednostne tematske oblasti, okvir prihajajočih dogodkov in modele sodelovanja z evropskimi ter regionalnimi partnerji.

Po poročanju Bloomberga naj bi minister za finance Kyriakos Pierrakakis danes uradno napovedal svojo kandidaturo za predsednika Eurogroup.

Evropski parlament je potrdil prvi evropski obrambni program EDIP, ki ga evropski poslanci in Evropska komisija vidijo kot skromen, a dober prvi korak k krepitvi evropske obrambne industrije. Cilji programa so spodbujanje skupnih evropskih nabav za obrambo, povečanje proizvodnje opreme za obrambo in povečanje podpore Ukrajini.

Španska Ljudska stranka (PP) bo na plenarnem zasedanju v kongresu poslancev glasovala o predlogu, ki poziva vlado, naj nasprotuje zmanjšanju sredstev za Skupno kmetijsko politiko (SKP), ki ga je predlagala Evropska komisija. Poslanka PP, Milagros Marcos, zahteva, da vlada v Svetu Evropske unije brani ustrezno financiranje SKP in Skupne ribiške politike v večletnem finančnem okviru 2028-2034. Stranka nasprotuje 22-odstotnemu zmanjšanju sredstev za SKP.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Vodja družbe Euroclear, Valeri Urben, je razkrila, da v belgijskem depozitarju hranijo 193 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev, od tega približno 180 milijard pripada ruski centralni banki. Poudarila je tudi, da načrti Evropske unije glede zasega teh sredstev povzročajo resno zaskrbljenost mednarodnih investitorjev.

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor glede proračuna EU za leto 2026. Proračun v višini 192,8 milijarde evrov v obveznostih in 190,1 milijarde evrov v plačilih bo namenjen krepitvi raziskav, konkurenčnosti in varnosti.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ukrajina in še osem drugih evropskih držav se je pridružilo odločitvi o podaljšanju sankcij Evropske unije proti voditeljem Pridnestrja, separatistične regije, ki jo podpira Rusija in je mednarodno priznana kot del Moldavije. Svet EU je 27. oktobra 2025 sprejel sklep o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti vodstvu Pridnestrske regije v Moldaviji do 31. oktobra 2026.