Evropska unija sklicala nujni sestanek zaradi ameriških groženj z novimi carinami

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Ukrep, ki bo začel veljati 1. februarja, je neposreden odgovor na zavračanje danske vlade in Evropske unije, da bi Združenim državam Amerike prodali oziroma prepustili suverenost nad Grenlandijo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o popolnem in končnem ameriškem nakupu otoka. Napetosti so se stopnjevale zaradi vojaških vaj v Grenlandiji, v katerih sodelujejo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Finska. Ameriška administracija napoveduje, da se bodo carine junija povišale na 25 odstotkov, če ne bo prišlo do diplomatskega preboja. Washington svojo vztrajnost pri prevzemu otoka utemeljuje s potrebo po zaščiti strateških interesov pred domnevnimi kitajskimi in ruskimi grožnjami v Arktični regiji. Evropski diplomati razmere opisujejo kot kritične in brez primere, saj Danska kategorično zavrača kakršno koli odstopanje ozemlja. Medtem ko je Kopenhagen pripravljen na dialog o povečanju ameriške vojaške prisotnosti ali dostopu do surovin, vprašanje suverenosti ostaja nepremostljiva ovira. Znotraj ameriške administracije sicer obstajajo različni pogledi na smotrnost takšne politike, vendar predsednik Trump vztraja pri svojem načrtu za pridobitev nadzora nad otokom.

Evropska unija se je zavezala k ostremu odzivu na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki načrtuje uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav. Trump je zagrozil z 10-odstotnimi carinami s 1. februarjem in 25-odstotnimi s 1. junijem, če države ne bodo privolile v prodajo Grenlandije Združenim državam Amerike. Ukrep neposredno cilja na Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo, ki so na avtonomno dansko ozemlje napotile svoje vojaško osebje v okviru vaj zveze NATO. Nizozemski zunanji minister David van Weel je Trumpovo potezo označil za izsiljevanje, ki škoduje stabilnosti severnoatlantskega zavezništva in ne koristi vprašanju Grenlandije. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem opozoril, da Združene države Amerike niso več zanesljiv zaveznik, ter pozval k večji avtonomiji Evrope. V Bruslju so se danes na izrednem zasedanju sestali veleposlaniki 27 držav članic EU, da bi uskladili odgovor na ameriške pritiske, ki so Transatlantske odnose potisnili na rob zloma. Kaja Kallas, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve, je opozorila, da tovrstni spori med zahodnimi zavezniki koristijo predvsem Kitajski in Rusiji. Kljub poletnemu dogovoru o carinah, ki sta ga v na Škotskem podpisala Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ameriški predsednik zdaj kaže namero, da sporazum enostransko prekine. Vprašljivo ostaja, ali bo Trump za svojo radikalno politiko dobil zadostno podporo v ameriškem kongresu in znotraj lastne administracije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v intervjuju za Politico posvarila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v evropske zadeve. Poudarila je, da imajo samo državljani držav članic EU pravico odločati, kdo jih bo vodil. Von der Leyen se je odzvala na ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki trdi, da je Evropa na robu »uničenja civilizacije«.