Donald Trump napovedal nove carine na evropsko blago zaradi nasprotovanja priključitvi Grenlandije

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Na Danskem in Grenlandiji so v soboto potekali obsežni protesti pod geslom "Roke stran od Grenlandije", na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstracije so se zvrstile v prestolnicah Nuuk in Koebenhavn ter v drugih večjih mestih, kjer so protestniki zahtevali spoštovanje pravice do samoodločbe in zavrnili možnost prodaje otoka. Dogajanje so zaznamovali grenlandski zastave in transparenti s sporočili, da Grenlandija pripada Grenlandcem. Napetosti so se stopnjevale po petkovi napovedi ameriškega predsednika, da bodo Združene države Amerike uvedle 10-odstotne carine na uvoz blaga iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Finske in Velike Britanije, če te države ne bodo podprle načrtov o ameriškem prevzemu otoka. Trump je poudaril, da bodo carine s 1. februarjem začele veljati za vse države, ki po njegovem mnenju ogrožajo varnost z namestitvijo vojaških kontingentov na otoku, s 1. junijem pa naj bi se stopnja carin povišala na 25 odstotkov. Ameriška administracija vztraja, da je Grenlandija ključna za nacionalno varnost zaradi rudnega bogastva in strateške lege pred vplivi Rusije in Kitajske. Evropski zavezniki in vodstvo Danske so Trumpove grožnje označili za nesprejemljive, medtem ko se na terenu povečuje strah pred morebitno vojaško silo, ki je predsednik ni izključil. Kljub prizadevanjem danskih in grenlandskih diplomatov za umiritev razmer v Washingtonu, Trumpova administracija vprašanje Grenlandije postavlja kot prednostno nalogo. Javnomnenjske raziskave v ZDA sicer kažejo, da nakup otoka podpira manj kot petina ameriških državljanov, vendar Bela hiša stopnjuje pritisk na Nato zaveznice s finančnimi sankcijami.