Številni protesti na Danskem in Grenlandiji zaradi Trumpovih groženj s carinami in priključitvijo

V več mestih na Grenlandiji in po celotni Danski so v soboto potekali množični protesti, s katerimi so udeleženci izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Protestniki so pod sloganom 'Roke stran od Grenlandije' poudarili pomen grenlandske demokracije in človekovih pravic ter zavrnili kakršne koli poskuse poseganja v njihovo samoupravo. Združenja Grenlandcev so ob tem sporočila, da gre za enoten odziv proti izzivom mednarodnemu pravu in suverenosti. Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril napetosti z grožnjo o uvedbi novih carin za več evropskih zaveznic, če ne bo dosežen dogovor o prodaji oziroma prenosu nadzora nad ozemljem. Trumpova administracija Grenlandijo, ki je bogata z minerali, vidi kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Grožnje z gospodarskimi povračilnimi ukrepi so povzročile nov diplomatski spor med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki vztrajno zavračajo ameriške zahteve. Organizatorji demonstracij, vključno z združenjem Uagut, so poudarili, da so protesti namenjeni mednarodni solidarnosti in zaščiti avtonomije otočja. Kljub stopnjevanju pritiskov iz Bele hiše, kjer nakup Grenlandije označujejo za prednostno nalogo, danske oblasti in grenlandska lokalna vlada ostajajo neomajne v stališču, da otok ni naprodaj. Dogajanje predstavlja eno najresnejših kriz v odnosih med ZDA in njihovimi evropskimi zaveznicami v okviru zveze NATO v zadnjem obdobju.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Več tisoč prebivalcev Danske in Grenlandije se je v soboto zbralo na množičnih protestih proti ameriškim načrtom in grožnjam, povezanih z morebitnim prevzemom nadzora nad tem strateškim otokom. Demonstracije so potekale v največjih danskih mestih, vključno s Københavnom, Aarhusom, Aalborgom in Odensom, ter v grenlandski prestolnici Nuuk. Protestniki so pred ameriškim veleposlaništvom in na osrednjih trgih jasno izrazili nasprotovanje temu, kar so organizatorji označili za nezakonite načrte Združenih držav Amerike. Organizatorji protestov, med katerimi so bila številna grenlandska združenja, so poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršni koli poskusi spodkopavanja suverenosti otoka nesprejemljivi. Odziv javnosti na družbenih omrežjih je bil izjemen, kar se je odrazilo v visoki udeležbi na ulicah, kjer so udeleženci s slogani »Roke stran od Grenlandije« zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Dogodki sledijo nedavnim diplomatskim napetostim, ki so nastale po javno izraženem interesu ameriške administracije za nakup otoka. Čeprav so danski in grenlandski politični voditelji predloge že vnaprej zavrnili, so protesti pokazali globoko civilno nezadovoljstvo in odločenost lokalnega prebivalstva, da ohrani svojo politično in geografsko neodvisnost pred pritiski velesil.