Množični protesti na Danskem in Grenlandiji proti ameriškim načrtom za prevzem otoka

Na Danskem in Grenlandiji so v soboto potekali obsežni protesti pod geslom "Roke stran od Grenlandije", na katerih se je zbralo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Demonstracije so se zvrstile v prestolnicah Nuuk in Koebenhavn ter v drugih večjih mestih, kjer so protestniki zahtevali spoštovanje pravice do samoodločbe in zavrnili možnost prodaje otoka. Dogajanje so zaznamovali grenlandski zastave in transparenti s sporočili, da Grenlandija pripada Grenlandcem. Napetosti so se stopnjevale po petkovi napovedi ameriškega predsednika, da bodo Združene države Amerike uvedle 10-odstotne carine na uvoz blaga iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Finske in Velike Britanije, če te države ne bodo podprle načrtov o ameriškem prevzemu otoka. Trump je poudaril, da bodo carine s 1. februarjem začele veljati za vse države, ki po njegovem mnenju ogrožajo varnost z namestitvijo vojaških kontingentov na otoku, s 1. junijem pa naj bi se stopnja carin povišala na 25 odstotkov. Ameriška administracija vztraja, da je Grenlandija ključna za nacionalno varnost zaradi rudnega bogastva in strateške lege pred vplivi Rusije in Kitajske. Evropski zavezniki in vodstvo Danske so Trumpove grožnje označili za nesprejemljive, medtem ko se na terenu povečuje strah pred morebitno vojaško silo, ki je predsednik ni izključil. Kljub prizadevanjem danskih in grenlandskih diplomatov za umiritev razmer v Washingtonu, Trumpova administracija vprašanje Grenlandije postavlja kot prednostno nalogo. Javnomnenjske raziskave v ZDA sicer kažejo, da nakup otoka podpira manj kot petina ameriških državljanov, vendar Bela hiša stopnjuje pritisk na Nato zaveznice s finančnimi sankcijami.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.