Trump uvedel carine proti evropskim državam zaradi vprašanja suverenosti Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Dansko, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep je neposreden odziv na nasprotovanje teh držav ameriškim načrtom za priključitev Grenlandije in nedavno napotitev evropskih vojaških enot na to avtonomno dansko ozemlje v okviru vojaških vaj. Trump je poudaril, da bodo dajatve, ki se lahko povzpnejo do 25 odstotkov, ostale v veljavi vse do popolne prodaje oziroma prenosa suverenosti Grenlandije na Združene države Amerike. Evropski voditelji so se na napovedi odzvali z ostrim nasprotovanjem in pozivi k enotnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron je grožnje označil za nesprejemljive in napovedal aktivacijo instrumenta EU za boj proti prisili. Poleg Francije in Danske so na seznamu tarč še Finska, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Švedska, Nemčija in Norveška. V Københavnu in na Grenlandiji so že potekali množični protesti prebivalcev, ki zavračajo ameriške ozemeljske ambicije in trgovinske pritiske. Evropska unija trenutno usklajuje skupni odgovor na ameriške zahteve, medtem ko ankete v Združenih državah kažejo, da večina ameriške javnosti ne podpira vojaškega ali gospodarskega posredovanja za pridobitev Grenlandije. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile zaradi Trumpovega vztrajanja, da je prodaja otoka edini način za odpravo novih trgovinskih ovir, kar postavlja mednarodno diplomacijo in čezatlantsko trgovino v izjemno negotov položaj.

Evropska unija se je zavezala k ostremu odzivu na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki načrtuje uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav. Trump je zagrozil z 10-odstotnimi carinami s 1. februarjem in 25-odstotnimi s 1. junijem, če države ne bodo privolile v prodajo Grenlandije Združenim državam Amerike. Ukrep neposredno cilja na Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo, ki so na avtonomno dansko ozemlje napotile svoje vojaško osebje v okviru vaj zveze NATO. Nizozemski zunanji minister David van Weel je Trumpovo potezo označil za izsiljevanje, ki škoduje stabilnosti severnoatlantskega zavezništva in ne koristi vprašanju Grenlandije. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem opozoril, da Združene države Amerike niso več zanesljiv zaveznik, ter pozval k večji avtonomiji Evrope. V Bruslju so se danes na izrednem zasedanju sestali veleposlaniki 27 držav članic EU, da bi uskladili odgovor na ameriške pritiske, ki so Transatlantske odnose potisnili na rob zloma. Kaja Kallas, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve, je opozorila, da tovrstni spori med zahodnimi zavezniki koristijo predvsem Kitajski in Rusiji. Kljub poletnemu dogovoru o carinah, ki sta ga v na Škotskem podpisala Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ameriški predsednik zdaj kaže namero, da sporazum enostransko prekine. Vprašljivo ostaja, ali bo Trump za svojo radikalno politiko dobil zadostno podporo v ameriškem kongresu in znotraj lastne administracije.

V Bruslju so se na nujnem zasedanju sestali veleposlaniki držav članic Evropske unije, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo novih carin na blago iz osmih evropskih držav. Povod za zaostritev odnosov naj bi bilo vprašanje Grenlandije, zaradi česar je Ciper kot trenutno predsedujoči Svetu EU sklical izredno srečanje. Napovedane carine resno ogrožajo stabilnost trgovinskih odnosov med obema stranema in postavljajo pod vprašaj prihodnost transatlantskega sodelovanja. Evropski poslanci so že nakazali, da Evropski parlament ne bo ratificiral zgodovinskega trgovinskega sporazuma, ki sta ga lanskega julija sklenila Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zaradi novih ameriških groženj je proces potrjevanja sporazuma ustavljen, saj so v Bruslju prepričani, da so dejanja Bele hiše v neposrednem nasprotju z dogovorjenimi načeli o prosti trgovini. Situacija se ocenjuje kot eskalacija trgovinske vojne, ki bi lahko imela daljnosežne gospodarske posledice. Diplomatski viri navajajo, da je sporazum trenutno v stanju mirovanja, medtem ko se Unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Trumpova napoved je povzročila precejšnjo negotovost na trgih, saj bi nove dajatve močno prizadele evropsko izvozno gospodarstvo. V Bruslju poudarjajo, da je enotnost držav članic ključna za učinkovit odziv na protekcionistično politiko Združenih držav Amerike.