Evropska unija napovedala ostre protiukrepe zaradi Trumpovih groženj s carinami glede Grenlandije

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Ukrep, ki bo začel veljati 1. februarja, je neposreden odgovor na zavračanje danske vlade in Evropske unije, da bi Združenim državam Amerike prodali oziroma prepustili suverenost nad Grenlandijo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o popolnem in končnem ameriškem nakupu otoka. Napetosti so se stopnjevale zaradi vojaških vaj v Grenlandiji, v katerih sodelujejo Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Finska. Ameriška administracija napoveduje, da se bodo carine junija povišale na 25 odstotkov, če ne bo prišlo do diplomatskega preboja. Washington svojo vztrajnost pri prevzemu otoka utemeljuje s potrebo po zaščiti strateških interesov pred domnevnimi kitajskimi in ruskimi grožnjami v Arktični regiji. Evropski diplomati razmere opisujejo kot kritične in brez primere, saj Danska kategorično zavrača kakršno koli odstopanje ozemlja. Medtem ko je Kopenhagen pripravljen na dialog o povečanju ameriške vojaške prisotnosti ali dostopu do surovin, vprašanje suverenosti ostaja nepremostljiva ovira. Znotraj ameriške administracije sicer obstajajo različni pogledi na smotrnost takšne politike, vendar predsednik Trump vztraja pri svojem načrtu za pridobitev nadzora nad otokom.

V Bruslju so se na nujnem zasedanju sestali veleposlaniki držav članic Evropske unije, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo novih carin na blago iz osmih evropskih držav. Povod za zaostritev odnosov naj bi bilo vprašanje Grenlandije, zaradi česar je Ciper kot trenutno predsedujoči Svetu EU sklical izredno srečanje. Napovedane carine resno ogrožajo stabilnost trgovinskih odnosov med obema stranema in postavljajo pod vprašaj prihodnost transatlantskega sodelovanja. Evropski poslanci so že nakazali, da Evropski parlament ne bo ratificiral zgodovinskega trgovinskega sporazuma, ki sta ga lanskega julija sklenila Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zaradi novih ameriških groženj je proces potrjevanja sporazuma ustavljen, saj so v Bruslju prepričani, da so dejanja Bele hiše v neposrednem nasprotju z dogovorjenimi načeli o prosti trgovini. Situacija se ocenjuje kot eskalacija trgovinske vojne, ki bi lahko imela daljnosežne gospodarske posledice. Diplomatski viri navajajo, da je sporazum trenutno v stanju mirovanja, medtem ko se Unija pripravlja na morebitne povračilne ukrepe. Trumpova napoved je povzročila precejšnjo negotovost na trgih, saj bi nove dajatve močno prizadele evropsko izvozno gospodarstvo. V Bruslju poudarjajo, da je enotnost držav članic ključna za učinkovit odziv na protekcionistično politiko Združenih držav Amerike.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.