Bela hiša sporočila, da namestitev evropskih vojakov na Grenlandiji ne spreminja načrtov Donalda Trumpa

Ameriški predsednik Donald Trump se je po diplomatskem posredovanju Savdske Arabije, Katarja in Omana odločil, da ne bo izvedel načrtovanega vojaškega napada na Iran. Zalivske države so predsednika opozorile na resne regionalne posledice takšnega dejanja, kar je privedlo do njegove zaustavitve. Diplomatski pritisk je sledil Trumpovim prejšnjim napovedim o zaostritvi politike do islamske republike. Vzporedno se je Trump v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Srečanje je bilo namenjeno pogovorom o prihodnosti Venezuele in zagotavljanju podpore opozicijskim prizadevanjem za spremembo oblasti v državi. Machadova je srečanje opisala kot izjemno uspešno, saj si prizadeva za aktivno vlogo pri prihodnjem upravljanju Venezuele. Nenavadno pozornost je vzbudila izjava Machadove, da je Trumpu med obiskom ponudila svojo Nobelovo nagrado za mir. Čeprav Machadova novinarjem ni pojasnila, ali je ameriški predsednik ponudbo sprejel, dejanje simbolizira tesno zavezništvo med ameriško administracijo in venezuelskimi opozicijskimi silami v njunem skupnem boju proti trenutnemu režimu v Caracasu.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Ciper si prizadeva za polnopravno vključitev v schengensko območje v prvi polovici leta 2026, ko bo država tudi prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Ciprski predsednik Nikos Hristodulidis je to namero potrdil po srečanju s kolegijem evropskih komisarjev in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v Limassolu. Hristodulidis je poudaril, da prevzem predsedovanja za Ciper predstavlja "nacionalno misijo", s katero želijo okrepiti strateško avtonomijo Unije in poglobiti skupno varnostno ter obrambno politiko. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom obiskala tudi t. i. zeleno linijo v Nikoziji, ki ločuje otok, in izrazila upanje, da bo leto 2026 prineslo nov zagon za ponovno združitev Cipra. Poudarila je, da celovita, pravična in trajna rešitev ciprskega vprašanja ostaja prednostna naloga Evropske unije. Obisk komisije na otoku simbolizira tesno sodelovanje med Nikozijo in Brusljem v času zaostrenih geopolitičnih razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ciper, ki se je Evropski uniji pridružil leta 2004, svojo prihajajočo vlogo vidi kot priložnost za prispevek k stabilnosti v regiji. Poleg vstopa v schengenski prostor si država prizadeva za večjo vključenost v evropske varnostne strukture. Von der Leyenova je ob tem izpostavila pomen ciprskih izkušenj in znanja pri navigiranju skozi trenutne politične izzive, s katerimi se sooča celotna povezava.