Trump se je po srečanju z zavezniki v Zalivu in venezuelsko opozicijo odrekel napadu na Iran

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Voditeljica beneške opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado se je v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po srečanju, ki je potekalo v obliki delovnega kosila za zaprtimi vrati, je Machadova izjavila, da je Trumpu izročila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Dogodek poudarja tesno sodelovanje med ameriško administracijo in beneško opozicijo v luči politične krize v tej južnoameriški državi. Kljub poročilom o predaji nagrade ostaja nejasno, ali je predsednik Trump darilo uradno sprejel, saj Machadova na neposredna vprašanja novinarjev o tem ni odgovorila. Nobelov odbor je že pred srečanjem opozoril, da pravila nagrade ne predvidevajo možnosti prenosa lastništva medalje na drugo osebo. Srečanje je sledilo Trumpovemu telefonskemu pogovoru z vršilko dolžnosti beneške predsednice Delcy Rodriguez, kar kaže na intenzivna diplomatska prizadevanja ZDA v regiji. Machadova je pogovore označila za odlične, vendar podrobnosti o vsebini razprav glede prihodnosti Venezuele niso bile razkrite. Ameriška politika pod Trumpovim vodstvom še naprej aktivno podpira opozicijske sile, medtem ko se v ozadju odvijajo kompleksni pogovori z različnimi predstavniki beneških oblasti o stabilizaciji države.

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja 2025, v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Sestanek, ki ga Sveti sedež predhodno ni uradno napovedal, se je zgodil v luči zaostrenih političnih razmer v Venezueli. Machadova, ki je bila nedavno odlikovana z Nobelovo nagrado za mir, je po srečanju izjavila, da se »poraz zla v državi približuje«, ter izpostavila pomen podpore Cerkve in Združenih držav Amerike pri prizadevanjih za demokratične spremembe. Osrednja tema pogovorov je bila usoda političnih zapornikov v Venezueli. Machadova je papeža pozvala k posredovanju za izpustitev vseh tistih, ki ostajajo v izolaciji ali so pogrešani. Čeprav so venezuelske oblasti napovedale izpustitev 116 oseb, opozicija in nevladne organizacije opozarjajo, da proces poteka izjemno počasi. Po podatkih tiskovne agencije AFP je bilo do zdaj dejansko izpuščenih le približno 50 ljudi, kar povzroča nemir in nestrpnost med družinami zaprtih. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v mednarodnem pritisku na režim v Caracasu. Machadova je poudarila, da je vloga Vatikana kot moralne avtoritete ključna pri reševanju humanitarne in politične krize. Obisk v Vatikanu se je zgodil v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kjer se stopnjujejo prizadevanja za vzpostavitev vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic.