Evropska unija sklicala nujni krizni sestanek zaradi Trumpovih groženj s carinami

Bela hiša je v uradni izjavi poudarila, da nedavna napoved o napotitvi evropskih vojaških sil na Grenlandijo ne bo vplivala na stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede te strateško pomembne arktične regije. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci pojasnila, da so bili pogovori med ameriškimi uradniki ter visokimi predstavniki Danske in Grenlandije produktivni, vendar Washington ne namerava spreminjati svojih zunanjepolitičnih ciljev. Administracija predsednika Trumpa naj bi po navedbah uradnih virov Grenlandijo še naprej obravnavala kot ključno območje za ameriške nacionalne interese, ne glede na povečano vojaško prisotnost evropskih zaveznic. Sporočilo jasno nakazuje, da Združene države Amerike ne nameravajo odstopiti od svojega vpliva na otoku, ki ga Washington že dlje časa vidi v luči morebitnega odkupa ali vsaj tesnejšega strateškega partnerstva. Napetosti med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede vprašanja suverenosti in nadzora nad Grenlandijo se s tem dodatno stopnjujejo. Medtem ko Danska in lokalne grenlandske oblasti poudarjajo pomen evropskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti, ameriška stran vztraja pri svoji neodvisni agendi, ki jo narekuje politika 'Amerika na prvem mestu'.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je skoraj leto dni po začetku svojega drugega mandata pod drobnogledom javnosti zaradi številnih neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih predvolilnih obljub. Analize kažejo, da Trumpu ni uspelo končati vojne v Ukrajini v 24 urah, kot je obljubljal, prav tako pa se njegova administracija sooča z očitki o politizaciji pravosodja. Medtem ko je Trump obljubil konec izrabe državnih institucij za pregon političnih nasprotnikov, njegovo ministrstvo nadaljuje postopke proti nekdanjim visokim uradnikom in kritikom, kot je James Comey. Dodatne napetosti povzroča ravnanje z umetniškim centrom John F. Kennedy v Washingtonu. Demokratski senator Sheldon Whitehouse je Trumpove zaveznike obtožil, da center izkoriščajo kot zasebni klub za predsednikove prijatelje. Brez odobritve kongresa naj bi na stavbo celo začeli nameščati Trumpovo ime nad Kennedyjevo. Hkrati se v New Yorku uveljavlja novi župan Zohran Mamdani, demokratični socialist in priseljenec, ki je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen upor proti Trumpovi politiki priseljevanja in retoriki, uperjeni proti manjšinam. Mamdani, ki zagovarja dostopna stanovanja in javni prevoz, je postal simbol novega levega političnega vala, ki neposredno izziva trenutno zvezno oblast.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.