Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro zavrnilo izjave Islamabada o domnevnem nasilju nad manjšinami v Indiji. Tiskovni predstavnik ministrstva Randhir Jaiswal je poudaril, da so pakistanske obtožbe neutemeljene, in ob tem izpostavil sistematično preganjanje verskih manjšin v samem Pakistanu. Po mnenju New Delhija poskuša Pakistan s kazanjem s prstom na druge prikriti lastno slabo stanje na področju človekovih pravic, ki je po njihovih besedah dobro dokumentirano dejstvo. Spor se je razplamtel, ko je tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Tahir Andrabi izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih incidentov in vandalizma med božičnimi praznovanji v nekaterih delih Indije. Indijska stran je te navedbe označila za poskus zamegljevanja dejstev in opozorila na grozljivo zgodovino Pakistana pri zatiranju različnih verskih skupnosti. Diplomatska izmenjava odraža dolgotrajne napetosti med jedrskima sosedama, ki se pogosto spopadata z medsebojnimi obtožbami glede verskih svoboščin.

Pakistan je izjavil, da je še naprej zavezan dialogu z afganistanskimi talibani za reševanje nesoglasij, vendar zahteva, da Kabul obravnava zaskrbljenost glede uporabe svojega ozemlja s strani teroristov. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da Pakistan ne bo toleriral kakršnega koli zavetja ali podpore talibanskega režima terorističnim elementom.

Indija je ostro reagirala na izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnih pakistanskih jedrskih testiranjih. Indijski urad za zunanje zadeve (MEA) je poudaril, da so "nezakonite jedrske aktivnosti" del pakistanske zgodovine, pri čemer so izpostavili pretekle kršitve in tihotapljenje jedrskega materiala. Pakistan je te obtožbe zavrnil kot neutemeljene in zlonamerne, ponavljajoč, da niso izvedli nobenih jedrskih testov po maju 1998 in da spoštujejo moratorij na testiranja.

Pakistan je izrazil, da ne želi nadaljnjega zaostrovanja odnosov z Afganistanom, vendar pričakuje, da bodo talibanske oblasti v Afganistanu ukrepale proti militantnim skupinam, ki delujejo na afganistanskem ozemlju. Tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je poudaril, da je afganistanska vlada priznala prisotnost skupin, kot je Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), na svojem ozemlju. Po pogovorih je bila prekinitev ognja med Pakistanom in Afganistanom podaljšana. Pakistan upa na pozitiven izid naslednjega kroga pogovorov s Kabulom, ki se bo začel 6. novembra. Medtem je generalni direktor ISPR Lt Gen Ahmed Sharif Chaudhry ponovil, da bo vsak zunanji napad na Pakistan srečal z odločnim in ostrim odgovorom.

Visokošolsko izobraževanje se vse bolj osredotoča na socialno-čustveno učenje, sledi zgledu osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Hkrati pa raziskave v Pakistanu, ki so jih izvedli Tahir Andrabi, Jishnu Das, Asim Ijaz Khwaja in Selcuk Ozyurt, kažejo, da tako posojila kot izobraževalni izdelki in storitve (EPS) pomembno prispevajo k preživetju nizkocenovnih zasebnih šol. Te šole so ključne za dostop do izobraževanja v državah z nizkimi dohodki, vendar pa so pogosta zapiranja šol povzročila motnje v izobraževanju otrok.