Organizacija Amnesty International je v odprtem pismu pakistanskemu premierju Shehbazu Sharifu pozvala k takojšnji prekinitvi aretacij in prisilnih deportacij afganistanskih migrantov. Po navedbah organizacije pakistanski načrt za repatriacijo nezakonitih tujcev krši mednarodno pravo, zlasti načelo nevračanja (non-refoulement), ki prepoveduje izgon oseb v države, kjer jim grozi preganjanje ali mučenje. Generalna sekretarka Agnes Callamard je ob tem izpostavila popolno pomanjkanje preglednosti, pravnega varstva in odgovornosti pri izvajanju izgonov, ki so se okrepili po septembru 2023. Svetovna organizacija za človekove pravice opozarja na sistematično nadlegovanje in pridržanja afganistanskih državljanov, med katerimi so številni v Pakistanu prebivali več desetletij. Amnesty International Pakistan poziva k vzpostavitvi dostopnih poti za registracijo beguncev, s poudarkom na zaščiti najbolj ogroženih skupin, kot so ženske, dekleta, novinarji ter pripadniki etničnih in verskih manjšin. Ti posamezniki so ob vrnitvi v Afganistan, kjer vladajo talibani, neposredno izpostavljeni nevarnosti povračilnih ukrepov in kršitev človekovih pravic. Razmere so se dodatno zaostrile, ko je Pakistan vstopil v tretjo in končno fazo svojega načrta za izgon tujcev brez urejenega statusa. Kljub temu da je Pakistan gostil begunce več kot 40 let, trenutna politika močno ogroža varnost tisočev ljudi. Amnesty International poudarja, da mora Islamabad namesto prisilnih izgonov zagotoviti humano obravnavo in pospešiti postopke za tiste, ki bi bili ob vrnitvi pod talibanski režim tarča zlorab ali zapornih kazni.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina Mohammed je v nedeljo izrazila globoko zaskrbljenost nad sistematičnim kršenjem človekovih pravic žensk in deklic v Afganistanu. V svojem javnem pozivu je mednarodno skupnost pozvala, naj ne spregleda diskriminacije, s katero se soočajo milijoni Afganistank, ki jim oblasti omejujejo dostop do izobraževanja, zaposlovanja in svobode gibanja. Po njenih besedah so ženske v državi tarča strogih omejitev, ki neposredno spodkopavajo njihovo varnost in temeljne človekove pravice. Predstavniki Islamskega emirata Afganistan, ki ga vodijo talibani, tovrstne očitke vztrajno zavračajo. Trdijo, da so pravice žensk v državi zagotovljene v skladu z njihovim tolmačenjem islamskega prava oziroma šeriatskega prava. Kljub tem zagotovilom pa poročila s terena in mednarodne organizacije opozarjajo na zaostrovanje represije, ki vključuje aretacije in zlorabe zaradi neupoštevanja strogih pravil oblačenja ali javnega nastopanja. Razmere se dodatno zaostrujejo v luči prisilnega vračanja beguncev iz sosednjih držav, kar povečuje humanitarno stisko v regiji.

Pakistan in Kitajska sta po zaključku sedmega kroga strateškega dialoga zunanjih ministrov v Pekingu izdala skupno izjavo, v kateri sta pozvala k vidnejšim in preverljivim ukrepom za uničenje terorističnih organizacij s sedežem v Afganistanu. Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in njegov kitajski koleg Wang Yi sta poudarila, da te skupine predstavljajo resno grožnjo regionalni in svetovni varnosti. Državi sta od afganistanskih oblasti zahtevali, da preprečijo uporabo svojega ozemlja za militantne dejavnosti proti drugim državam. Strani sta se dogovorili o tesnem sodelovanju pri reševanju afganistanskega vprašanja in pozvali mednarodno skupnost h krepitvi pritiska na tamkajšnjo vlado za oblikovanje vključujočega političnega okvira. Kitajska stran je ob tem pohvalila prizadevanja Islamabada pri boju proti terorizmu in zaščiti varnosti v regiji. Poziv prihaja v času povečanih napetosti, ko se Afganistan sooča z obtožbami o nudenju zatočišča skrajnim skupinam, kar vpliva na stabilnost sosednjih držav in varnost kitajskih investicij v okviru gospodarskega koridorja.

Tadžikistan je okrepil varnost na meji z Afganistanistanom po nedavnih oboroženih spopadih, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Predsednik Emomali Rahmon je otvoril nove varnostne točke in vadbišče za tanke ob meji. V enem od incidentov so bili ubiti trije napadalci, ki so vdrli v državo iz Afganistanistana, v drugem pa sta bila ubita dva tadžikistanska vojaka.

Tadžikistan je sporočil, da so po oboroženem spopadu na meji z Afganistanistanom nevtralizirali teroriste in da so razmere zdaj mirne. V spopadu med tadžikistanskimi mejnimi silami in teroristi, ki so vdrli iz Afganistana, so bili ubiti.

Nemški notranji minister Dobrindt je stotim Afganistancem preklical obljubo o sprejemu, zaradi česar jim v nekaj dneh grozi deportacija iz Pakistana. Prizadeti opisujejo svojo obupnost in obtožujejo nemško vlado, da žrtvuje človeška življenja zaradi političnega preračunavanja.

Pakistanski obrambni minister Asim Munir je na konferenci v Islamabadu opozoril, da talibani v Afganistanu podpirajo teroristične skupine, ki delujejo v Pakistanu. Poudaril je, da večina pripadnikov skupine Tehreek-i-Taliban (TTP), ki vstopajo v Pakistan, prihaja iz Afganistana. Minister je izpostavil, da se Pakistan sooča z resnimi izzivi, vključno s terorizmom, nacionalno varnostjo in regionalnimi razmerami.

Namestnik tiskovnega predstavnika talibanske vlade je odgovoril na nedavne izjave iranskega predsednika in poudaril, da si Afganistan prizadeva za izgradnjo zaupanja in sodelovanja s Teheranom na vseh področjih.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je napovedal dodaten sprejem afganistanskih državljanov, ki se še nahajajo v Pakistanu in imajo zagotovljen vstop v Nemčijo. Opozicija kritizira počasnost postopka in govori o moralnem bankrotu nemške vlade glede na časovno stisko in nevarnosti.

V Afganistanu se soočajo z vse večjo lakoto, ki jo poslabšujejo suša, gospodarski upad in nedavni potresi. Več kot 17 milijonov ljudi se to zimo sooča z akutno prehransko negotovostjo. Program ZN za hrano (WFP) zaradi zmanjšanja mednarodne pomoči ne more zagotoviti učinkovite pomoči milijonom Afganistancev, ki trpijo zaradi podhranjenosti, kar bo to zimo verjetno povečalo število smrtnih žrtev, zlasti med otroki. Od odhoda sil pod vodstvom ZDA leta 2021 in ponovnega prevzema oblasti s strani talibanov se je mednarodna pomoč Afganistanu znatno zmanjšala.

V severozahodnem Pakistanu so militanti napadli policista, ki je varoval ekipo za cepljenje proti otroški paralizi v okrožju Bajaur province Khyber Pakhtunkhwa. V napadu sta bila ubita policist in mimoidoči. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, vendar oblasti sumijo pakistanski Taliban in druge militantne skupine. Napad se je zgodil dan po začetku zadnje kampanje cepljenja proti otroški paralizi v letu 2025.

Talibani so v bližini province Kandahar v Afganistanu sestrelili neznan brezpilotni zrakoplov, poroča afganistanski medij, ki se sklicuje na vire blizu dogodka. Podrobnosti o poreklu ali namenu zrakoplova niso znane.

Avstralija je uvedla vodilni sistem sankcij proti Talibanu kot odziv na porast nasilja nad ženskami in dekleti. Kljub temu pomembnemu koraku se zdi, da se svet obrača stran od problematike v Afganistanu, kjer Taliban še naprej krši človekove pravice.

Afganistansko zunanje ministrstvo je zanikalo poročila, da afganistanski dvojni državljani, ki živijo v tujini, potrebujejo vizum za vrnitev v domovino. Zia Ahmad Takal, vodja odnosov z javnostjo na ministrstvu, je izjavil, da ni bila sprejeta nobena nova odločitev glede tega vprašanja. Ministrstvo je poudarilo, da lahko afganistanski državljani z dvojnim državljanstvom vstopijo v Afganistan brez vizuma, s čimer so razjasnili pravila potovanja za državljane z več državljanstvi.

Kitajska je od afganistanske vlade zahtevala resno preiskavo smrti kitajskih državljanov v Tadžikistanu, ki so bili žrtve napadov z afganistanskega ozemlja. Kitajski predstavnik pri Združenih narodih, Fu Kung, je pozval talibane k preiskavi umora, ki ga je označil za resno grožnjo varnosti. Opozoril je, da teroristične skupine, vključno z ISIS, ostajajo aktivne.

Indija je Varnostnemu svetu ZN dejala, da poziva k pragmatičnemu sodelovanju s Talibanom in poudarila, da bo osredotočenost zgolj na kaznovalne ukrepe zagotovila 'običajni' pristop. Indijski veleposlanik Parvathaneni Harish je dejal, da Indija poziva Združene narode in mednarodno skupnost, naj sprejmejo nianse politike, ki bodo afganistanskemu ljudstvu prinesle trajnostne koristi, hkrati pa je ponovila zavezanost Indije razvojnim potrebam Afganistana.

Štirje afganistanski moški so se morali zglasiti na oddelku za preprečevanje pregrehe in promocijo vrlin talibanske vlade, ker so nosili kostume, ki jih je navdihnila televizijska serija Peaky Blinders. Talibanski predstavnik je za BBC dejal, da so bili prijatelji opozorjeni, da so njihova oblačila »v nasprotju z afganistanskimi in islamskimi vrednotami«.

Iranske obmejne oblasti so decembra ustrelile in ubile najmanj 10 Afganistancev, ki so nezakonito vstopili v Iran. Incident poudarja, kako nevarna je postala iranska meja za Afganistance, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in revščino.

Več kot 250 organizacij je pozvalo nemško vlado, naj nemudoma evakuira afganistanske ženske in moške, ki so obtičali v Pakistanu in jim je bila obljubljena sprejem v Nemčijo. Opozorili so, da jim grozi deportacija v Afganistan do konca leta, kjer bi bili izpostavljeni preganjanju talibanov. Skupine za človekove pravice pozivajo Nemčijo, naj pred koncem leta evakuira 1.800 Afganistancev, ki so obtičali v Pakistanu.

Novoimenovani načelnik pakistanskih obrambnih sil je afganistansko vlado talibanov pozval, naj se odloči med ohranjanjem vezi z Islamabadom ali podporo pakistanskemu talibanu, militantni skupini, ki je obtožena porasta smrtonosnih napadov v zadnjih letih. General Asim Munir je izjavo podal v garnizijskem mestu Rawalpindi, kjer je prejel častno stražo vseh treh vej vojske, kar je označilo začetek novega pakistanskega združenega vojaškega poveljstva.

Na afganistansko-pakistanski meji v Chamanu se je po nočnih spopadih med pakistanskimi silami in afganistanskimi talibani situacija umirila. V spopadih je bilo ranjenih več civilistov na obeh straneh. Pakistan in Afganistan se medsebojno obtožujeta kršitve premirja. Avstralija je uvedla finančne sankcije in prepoved potovanja za štiri talibanske uradnike zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic, zlasti za ženske in deklice, v Afganistanu.

V nočnem spopadu med afganistanskimi in pakistanskimi silami na napeti meji med državama je bilo ubitih pet afganistanskih civilistov, pet pa ranjenih. Po navedbah afganistanskih uradnikov so bili ubiti štirje civilisti, med žrtvami pa je bil tudi vojak.

Avstralska vlada je uvedla sankcije proti trem visokim uradnikom Talibov zaradi zaskrbljenosti glede zatiranja afganistanskih žensk in deklet. Ukrep je odgovor na kršitve človekovih pravic in poslabšanje položaja žensk pod talibansko oblastjo.

Afganistan doživlja porast turizma, pri čemer vplivneži s svojimi potovalnimi videoposnetki privabljajo pozornost, hkrati pa tudi kritike. Pojavlja se vprašanje, ali je dopustovanje v državi pod oblastjo talibanov etično sprejemljivo.

Objava božične voščilnice Bele hiše z Donaldom Trumpom in napisom "Daddy's Home" je sprožila negativen odziv javnosti. Ta fraza, ki jo uporabljajo Trumpovi podporniki, je bila uporabljena v uradni komunikaciji Bele hiše. Hkrati pa je State Department preimenoval ameriški Inštitut za mir v "Donald J. Trump Inštitut za mir", kar je povzročilo dodatne polemike.

Vrhovno sodišče v Karlsruheju je zahtevalo hitro odločitev glede vizumov za nekdanjega visokega sodnika iz Afganistana in njegovo družino, ki že leta čakajo na prihod v Nemčijo, kljub zagotovilu o sprejemu. Sodišče je sprejelo odločitev v zvezi s tem primerom.

Afganistanski minister za zunanje zadeve Amir Khan Muttaqi je izjavil, da dejanje afganistanskega državljana, ki je obtožen streljanja na pripadnika Nacionalne garde ZDA, ne bi smelo vplivati na celotno državo Afganistan. Muttaqi je poudaril, da je bil Rahmanullah Lakanwal, 29-letnik, ki je obtožen umora specialistke Sarah Beckstrom, pred tem usposabljan s strani ameriških sil. To so bili prvi javni komentarji talibanske vlade glede tega primera.

Članki poročajo o Rahmanullahu Lakanwalu, afganistanskem beguncu, ki je v ZDA obtožen streljanja na pripadnike Nacionalne garde v Washingtonu. Obstaja teorija, da je bil Lakanwal radikaliziran v ZDA, obstaja pa tudi možnost, da je bil izsiljevan s strani talibanov. Poleg tega je bil drug afganistanski državljan v Teksasu obtožen spletnih groženj z izdelavo bombe in ubijanjem Američanov. Mediji so poročali o sočutju do Lakanwala, pri čemer so poudarjali njegove težave pri prilagajanju na novo okolje.

Afganistanski minister je izjavil, da dejanje afganistanskega državljana, obtoženega streljanja na pripadnike Nacionalne garde ZDA, ne bi smelo vplivati na mnenje o Afganistanu, saj so osumljenca pred tem urili ameriški vojaki.

Afganistanska talibanska vlada in Pakistan sta v Savdski Arabiji izvedla nove mirovne pogovore in se dogovorila za nadaljevanje premirja. Do dogovora je prišlo po smrtonosnih obmejnih spopadih oktobra, po pogovorih, ki so potekali v Katarju in Turčiji, vendar takrat strani nista uspeli doseči mirovnega sporazuma.

V severozahodnem Pakistanu je v eksploziji ob cesti umrlo troje policistov. Policijsko vozilo je bilo tarča močne bombe v okrožju Dera Ismail Khan, provinca Khyber Pakhtunkhwa, blizu afganistanske meje. To je že tretji takšen napad v zadnjih dneh.

V Fort Worthu v Teksasu so aretirali afganistanskega državljana Mohammada Dawooda Alokozaya, starega 30 let, zaradi groženj z izdelavo bombe, izvedbo samomorilskega napada in ubijanjem Američanov. Grožnje je objavil v videoposnetku na več platformah družbenih medijev.

Talibanske oblasti v Afganistanu so javno usmrtile moškega, ki je bil obtožen umora 13 članov družine. Usmrtitev je potekala na stadionu v mestu Host na vzhodu države, prisostvovalo pa ji je več deset tisoč ljudi, vključno z družinskimi člani žrtev. Vrhovno sodišče je sporočilo, da je obsojeni moški v začetku leta umoril 13 ljudi, med njimi tudi otroke.

Iranski mejni stražarji so ustrelili in ubili najmanj deset afganistanskih državljanov, ki so poskušali nezakonito prečkati mejo iz province Farah v Iran. Žrtve so po poročilih iskale delo. Talibanski policijski tiskovni predstavnik je potrdil incident in dodal, da tisoči Afganistancev še naprej poskušajo nezakonito prečkati mejo vsak mesec, kar je posledica omejenih zaposlitvenih možnosti in zaostrovanja vstopnih omejitev v sosednjih državah.

Rahmanullah Lakanwal, obtožen streljanja na dva pripadnika Nacionalne garde blizu Bele hiše, se je na sodišču iz bolnišnične postelje izrekel za nedolžnega glede obtožb umora in napada. V Teksasu so aretirali afganistanskega državljana Mohammada Alokozaya zaradi domnevne grožnje z bombo.

V dveh ločenih napadih, ki so se zgodili v zadnjem tednu na območju tadžikistansko-afganistanske meje, je bilo ubitih pet kitajskih državljanov, pet pa je bilo ranjenih. Tadžikistanske oblasti poročajo, da so bili napadi izvedeni s strani Afganistana. Kitajsko veleposlaništvo v Dušanbeju je izdalo opozorilo kitajskim podjetjem in državljanom, naj nemudoma zapustijo obmejno območje.

Pakistan je zaradi varnostnih groženj izgnal približno milijon Afganistancev. Hkrati naraščajo napetosti zaradi indijske pomoči Talibanu, kar vodi v potencialno vojaško zaostrovanje med Afganistanom in Pakistanom. Pakistan je zatrdil, da vrača afganistanske begunce "dostojanstveno" in si želi razvoj ter stabilnost Afganistana, vojaško posredovanje pa je bilo ustavljeno na zahtevo Katarja.

Afganistanski državljan, osumljen napada na pripadnika nacionalne garde v Washingtonu, naj bi v preteklosti sodeloval z ameriško obveščevalno agencijo Cia v Afganistanu v boju proti talibanom. Sodeloval je z enoto posebnih afganistanskih sil.

V Tadžikistanu so bili v napadu iz Afganistana ubiti trije kitajski delavci. Do napada z brezpilotnim letalnikom in strelnim orožjem je prišlo v bližini meje z Afganistanom, kjer so se v zadnjih mesecih zaostrili odnosi s talibani. Tarča napada je bilo podjetje za rudarjenje zlata v provinci Hatlon.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je pripadnica ameriške vojske, specialistka Sarah Beckstrom, umrla po streljanju v Washingtonu, D.C. Starost Beckstromove je bila 20 let.

Po streljanju na pripadnike Nacionalne garde v Washingtonu, D.C., so ZDA napovedale ponoven pregled vseh afganistanskih imigrantov. Donald Trump je kritiziral program, ki je pripeljal afganistanske begunce, ki so se borili proti Talibanu, v ZDA. Joe Biden je pred tem izjavil, da so ZDA dolžne zagotoviti zatočišče tistim, ki so nasprotovali Talibanu.

Mejni spopadi med Pakistanom in Afganistanom ponovno izbruhnejo, kar izpostavlja pomanjkljivosti v ureditvi v južni Aziji po 11. septembru. Odnos, ki se je začel kot pakistansko prizadevanje za "strateško globino" prek talibanov, se je sprevrgel v odprto sovražnost. K temu so prispevali gospodarski upad Pakistana, upadajoča legitimnost njegove vojske in nova diplomatska samozavest talibanov.

Začasna afganistanska vlada je v izjavi obsodila nedavne napade Pakistana kot očitno kršitev afganistanske suverenosti in nespoštovanje mednarodnih norm. Afganistan je obljubil ustrezen odgovor na ravnanje Pakistana.

V pakistanskih napadih na Afganistan je umrlo najmanj deset civilistov, večinoma otrok. Talibani so napovedali odgovor, medtem ko se Islamabad še ni odzval. Odnosi med državama so že dlje časa napeti.

V Pakistanu je samomorilski napad blizu sedeža varnostnih sil zahteval najmanj tri življenja. Po navedbah policije sta odjeknili dve eksploziji. Odgovornosti za napad ni prevzela še nobena skupina, čeprav nekatere mediji kot odgovornega omenjajo pakistanske talibane. Istočasno je Kabul obtožil Islamabad kršenja premirja in bombardiranja družinske hiše v provinci Khost, pri čemer je bilo ubitih deset ljudi, med njimi devet otrok.

Pakistan je zanikal izvedbo zračnih napadov v Afganistanu, medtem ko so talibanske oblasti v Afganistanu obljubile ustrezen odgovor po tem, ko naj bi bili v napadih ubiti civilisti. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil, da Pakistan nima več pozitivnih pričakovanj od afganistanskih talibanov.