Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o uporu (Insurrection Act) v odziv na zaostrene razmere v Minneapolisu, kjer so se protesti po usodni ustrelitvi 37-letne državljanke ZDA Renee Nicole Good s strani agenta službe ICE močno okrepili. Guverner Minnesote Tim Walz je v pripravljenost že poklical narodno gardo, kar so nekateri analitiki označili za preventivni ukrep za preprečevanje nasilja med protestniki in zveznimi agenti. Medtem ko administracija brani ravnanje zveznih služb, kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile, ki spominja na vzpostavljanje policijske države. Politični razkol se poglablja tudi na lokalni ravni, saj sta okrožni tožilec Larry Krasner in šerifinja Rochelle Bilal iz Philadelphie zagrozila s kazenskim pregonom zveznih agentov, če bodo ti pri izvajanju množičnih deportacij kršili lokalno zakonodajo. V javnosti odmevajo tudi ostre kritike konzervativnega kolumnista Breta Stephensa, ki je ravnanje zveznih sil v Minneapolisu primerjal s tujo invazijo in obsodil demonizacijo žrtve s strani Trumpovega tabora. Ta po navedbah opazovalcev žrtev incidenta neutemeljeno povezuje s terorizmom, da bi upravičil ostre ukrepe. Analitiki opozarjajo na vpliv krščanskega nacionalizma na trenutno politiko priseljevanja, pri čemer izpostavljajo vlogo predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona. Po mnenju poznavalcev se v politiki množičnih izgonov zrcali prepričanje o božjem poslanstvu za preoblikovanje vlade po svetopisemskih načelih, kar vodi v izključevanje velikega dela ameriškega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo napete, saj se zvezna in lokalna oblast spopadata glede pristojnosti in metod zagotavljanja javnega reda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi mu omogočil napotitev zvezne vojske v zvezno državo Minnesota. Grožnja je odziv na stopnjevanje protestov v Minneapolisu, ki so izbruhnili po dveh zaporednih strelskih incidentih, v katere so bili vpleteni zvezni agenti za priseljevanje (ICE). Zadnji incident se je zgodil v sredo, ko je agent ustrelil moškega venezuelskega porekla, ki naj bi ga po navedbah zveznih organov napadel z orodjem za kidanje snega. Napetosti v mestu so se močno povečale že teden dni prej, ko je agent ICE usodno ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Lokalni voditelji, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, so ostro obsodili prisotnost in taktiko zveznih agentov, ki jo guverner opisuje kot kampanjo organizirane brutalnosti. Kljub pozivom lokalnih oblasti k umiku zveznih sil, Trump vztraja pri zaostritvi ukrepov in lokalne politike obtožuje korupcije ter nesposobnosti pri obvladovanju, kot sam pravi, profesionalnih agitatorjev. Uporaba zakona o vstaji iz leta 1807 bi pomenila redek in izjemen poseg v pristojnosti zveznih držav, saj zakon predsedniku omogoča uporabo vojske za izvajanje zakonov v državi brez privolitve guvernerja. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko vodila v uvedbo izrednega stanja, medtem ko se na ulicah Minneapolisa nadaljujejo spopadi med protestniki in policijo, ki uporablja solzivec in druga prisilna sredstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja in zaskrbljenosti, potem ko je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) za napotitev aktivnih vojaških enot v Minnesoto. Napetosti v Minneapolisu so narasle po incidentih, v katerih so bili vpleteni agenti službe ICE, vključno s smrtnim streljanjem neoborožene ameriške državljanke Renee Nicole Good. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bo, če lokalni politiki ne bodo ustavili protestnikov, ki jih je označil za profesionalne agitatorje, osebno posredoval z vojsko, da konča to, kar imenuje »travestija« v državi. Poleg groženj z vojaškim posredovanjem je Trump v intervjuju za Reuters podvomil o potrebi po izvedbi vmesnih volitev leta 2026. Izrazil je frustracijo nad zgodovinskim trendom, po katerem predsednikova stranka v drugem letu mandata pogosto izgubi večino v kongresu, ter dodal, da so njegovi dosežki tako obsežni, da volitve sploh ne bi bile potrebne. Njegove izjave, ki jih je tiskovna predstavnica Karoline Leavitt kasneje označila za šalo, so opazovalci in pravni strokovnjaki označili za nevaren napad na temelje ameriške demokracije. Administracija se hkrati sooča z več pravnimi in političnimi porazi. Zvezni sodnik William Young je v ostri sodbi ugotovil, da sta se ministra Marco Rubio in Kristi Noem zarotila za kratenje ustavnih pravic propalestinskim aktivistom. Hkrati so republikanski senatorji v tajnosti iskali načine, kako preprečiti Trumpovo vmešavanje v agencijo FEMA, nekateri pa so celo opozorili, da bi morebitna vojaška invazija na Grenlandijo, ki jo Trump še vedno zagovarja, lahko pomenila konec njegovega predsedovanja in sprožila postopek ustavne obtožbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost aktivacije zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočila napotitev zvezne vojske na ulice Minneapolisa v zvezni državi Minnesota. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti in ponovnim spopadom med protestniki ter pripadniki službe za priseljevanje in carine (ICE). Razmere so se močno zaostrile po dveh streljanjih, v katera so bili vpleteni zvezni agenti, med drugim po smrti matere, ki jo je prejšnji teden ustrelil agent ICE, ter sredinem incidentu, v katerem je bil ranjen moški, ki naj bi napadel uradne osebe. Lokalni in državni voditelji v Minnesoti so se ostro odzvali na predsednikove namere in nasprotujejo navzočnosti zveznih sil. Guverner Tim Walz je delovanje službe ICE označil za kampanjo organizirane brutalnosti nad prebivalci Minnesote ter državljane pozval k glasnim, a mirnim protestom. Župan Minneapolisa Jacob Frey je prav tako pozval k umiritvi strasti, medtem ko Trump vztraja, da bo z uporabo vojaške sile naredil konec dejavnostim, ki jih je označil za delo "profesionalnih agitatorjev in upornikov". Zakon o uporu, ki ga Trump namerava uveljaviti, v Združenih državah Amerike ni bil uporabljen že več kot 30 let. Njegova morebitna aktivacija bi pomenila redek primer neposrednega vojaškega posredovanja na ameriških tleh zaradi notranjih nemirov. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega nasprotovanja strogi migracijski politiki Trumpove administracije, ki vključuje obsežne operacije zveznih organov v mestih po vsej državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act) iz leta 1807, da bi v Minneapolis poslal vojaške sile za zadušitev protestov proti operacijam zveznega urada za priseljevanje in carine (ICE). Odločitev sledi stopnjevanju napetosti po 7. januarju 2026, ko je agent urada ICE med operacijo "Metro Surge" ubil 37-letno prebivalko Renee Good. Predsednik je poudaril, da bo vojsko uporabil, če lokalni politiki ne bodo vzpostavili reda, kar predstavlja pomembno eskalacijo v odnosi med zvezno oblastjo in zvezno državo. Guverner Minnesote Tim Walz je predsednika pozval k umiritvi retorike, medtem ko so pravni strokovnjaki in lokalni voditelji izrazili močno nasprotovanje morebitni napotitvi vojske. Čeprav zakon iz 19. stoletja predsedniku omogoča uporabo aktivnih vojaških enot za izvajanje zakonov v izrednih razmerah, kritiki opozarjajo, da bi bila tovrstna poteza tvegana in bi lahko sprožila ustavno krizo. Bela hiša je medtem kritizirala guvernerja Walza in demokrate v Minnesoti zaradi njihovega odziva na nemire. Dogajanje v Minneapolisu je del širšega nasprotovanja povečani prisotnosti zveznih agentov na ulicah ameriških mest. Če bi Trump dejansko uporabil omenjeni zakon, bi bil to prvi primer tovrstne vojaške posredovanja po letu 1992. Napetosti ostajajo visoke, saj so državni uradniki že napovedali pravne ukrepe, če bo predsednik poskušal zaobiti lokalno avtoriteto z uporabo zveznih oboroženih sil.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

HBO je opustil načrtovano nadaljevanko o Jonu Snowu, vendar razvija novo nadaljevanje serije Igra prestolov, ki se bo osredotočilo na Aryo Stark. Pripravlja se tudi film o Aegonovi osvojitvi, ki bo služil kot predzgodba serije. Donald Trump je med intervjujem izjavil, da Tony Dokoupil iz CBS ne bi imel službe, če bi zmagala Kamala Harris. Prav tako je dejal, da bi David Ellison iz Paramount Skydance lahko bankrotiral, če bi sam izgubil volitve. Mike Tyson naj bi leta 2025 Donaldu Trumpu v Beli hiši predal prošnjo za pomilostitev Seana "Diddyja" Combsa.

Ameriška televizijska mreža MSNBC je v oddaji Morning Joe sprožila burno razpravo o metodah dela ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), potem ko so javnost pretresli posnetki brutalnih aretacij v Minnesoti. Voditelj Joe Scarborough je med predvajanjem posnetkov, ki prikazujejo agente pri razbijanju avtomobilskih stekel in nasilnem vlečenju ljudi na cesto, ravnanje zveznih agentov neposredno primerjal s policijskimi državami, kot sta Rusija pod Vladimirjem Putinom in nekdanja Sovjetska zveza. Razprava se je osredotočila na ustavnopravne vidike takšnih posegov in vprašanje legitimnosti uporabe sile proti posameznikom na javnih mestih. Kritiki takšnega poročanja poudarjajo, da so bili nekateri posnetki uporabljeni brez celovitega konteksta, saj naj bi agenti v določenih primerih izvajali le preverjanje statusa tujih državljanov, ki so zavračali sodelovanje. Kljub temu so prizori nasilja, vključno z incidentom, v katerem je bil ustrelijen 37-letni Renee Good, sprožili široko politično razpravo o prihodnosti ameriške migracijske politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Scarborough je poudaril, da takšni prizori, kjer zamaskirani agenti zahtevajo dokumente in uporabljajo fizično silo proti protestnikom ali osumljencem, ne odražajo ameriških ustavnih vrednot. Dogajanje v Minnesoti in odzivi medijev kažejo na globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge varnostnih organov pri nadzoru meja in notranje varnosti. Medtem ko svetovalec Stephen Miller in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata strožje ukrepe, del javnosti opozarja na kršenje človekovih pravic in preobrazbo države v represivni aparat, ki spominja na avtokratske režime.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Donald Trump je izjavil, da naj bi se usmrtitve protestnikov v Iranu ustavile, kar nakazuje na umiritev retorike in morebitno poslušanje neintervencionistov v njegovi administraciji. Kljub prejšnjim grožnjam in podpori protestnikom, se zdi, da se Trumpova administracija premika od odprtega spopada z Iranom, čeprav še vedno izvaja pritisk brez neposrednega pozivanja k zamenjavi režima. V člankih je bilo tudi navedeno, da je Trumpova pomoč Irancem povzročila večjo bolečino, saj je sankcioniral iransko gospodarstvo.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Donald Trump se je soočil z novimi kritikami in izzivi. Po poročanju je Trumpova administracija sprožila preiskavo proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, kar je sprožilo odziv zagovornikov neodvisnosti ameriške centralne banke. Republikanski senator Thom Tillis je obljubil, da bo blokiral Trumpove nominirance. Prav tako je bil odpuščen tožilec Robert McBride, ker ni hotel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeya.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Državna tožilka New Yorka je vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi zaustavitve dveh večjih projektov vetrnih elektrarn na morju, ki naj bi oskrbovali z elektriko več kot milijon domov. Tožba je bila vložena zaradi suspenza gradnje teh projektov. Poleg tega je sodnik ponovno izjavil, da je tožilec, ki ga je imenoval Trump, nezakonito na položaju.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v petek, 9. januarja 2026, z neposrednim učinkom ustavilo vsa izplačila za zvezne prehranske programe v zvezni državi Minnesota. Odločitev, ki jo je potrdila kmetijska ministrica Brooke Rollins, temelji na sumih obsežnih goljufij in zlorab zveznih sredstev po celotni državi. Ministrstvo zahteva neizpodbitne dokaze o ustrezni rabi sredstev, preden bo financiranje ponovno vzpostavljeno. Ukrep vpliva na vse programe pomoči v hrani, vključno s tistimi v mestu Minneapolis. Ministrica Rollins je ob objavi odločitve poudarila, da je takšen korak nujen za zaščito davkoplačevalskega denarja, saj so nepravilnosti dosegle nesprejemljivo raven. Gre za enega najstrožjih ukrepov zvezne vlade proti posamezni zvezni državi v zadnjem obdobju, kar dodatno stopnjuje politične napetosti. Lokalne oblasti v Minnesoti, ki jih vodi guverner Tim Walz, so se s tem znašle pod velikim pritiskom, saj ukinitev sredstev neposredno ogroža socialno varnost najranljivejših prebivalcev. Zvezna vlada vztraja pri popolnem pregledu poslovanja in zahteva sistemske spremembe v nadzoru nad razdeljevanjem pomoči, preden se proračunska pipa ponovno odpre.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno napovedal, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel po stopnjevanju pritiska javnosti in političnih nasprotnikov zaradi obsežnih škandalov glede zlorab javnih sredstev v državi. Čeprav je Walz sprva načrtoval ponovno kandidaturo, je v izjavi pojasnil, da se želi v preostanku mandata popolnoma posvetiti boju proti kriminalnim skupinam, ki so izkoristile programe socialne pomoči, namesto da bi energijo porabljal za politično kampanjo. Pri tem je poudaril, da prevzema polno odgovornost za nastalo situacijo, ki so jo tožilci označili za goljufijo industrijskih razsežnosti. Dogajanje v Minnesoti je nemudoma izkoristil predsednik ZDA Donald Trump, ki je na družbenem omrežju Truth Social napovedal novo zvezno preiskavo domnevnih goljufij v Kaliforniji. Trump je ob tem ostro napadel kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma in trdil, da je njegova država morda še bolj skorumpirana od Minnesote. Napovedi o preiskavah sledijo nedavni zamrznitvi zveznih sredstev za socialno varstvo v več zveznih državah pod vodstvom demokratov, kar še dodatno zaostruje politične napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi guvernerji.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Operacija zajetja venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je sprožila mednarodne odzive. Uradniki ZDA so izjavili, da morajo nadzorovati prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirali gospodarstvo države in zagotovili delovanje v ameriškem interesu. Republikanski guverner Jeff Landry je pozval k morebitni usmrtitvi Madura. Pojavile so se tudi blokade vojaških akcij ZDA proti Grenlandiji.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Republikanski strateg je kritiziral Trumpa zaradi potencialne nove zagate, medtem ko poročilo opozarja, da bi lahko zmanjševanje števila republikancev ogrozilo Trumpove načrte. Bela hiša je sporočila, da Trump razmišlja o uporabi ameriške vojske za pridobitev Grenlandije. Analitik je izrazil presenečenje nad mešanimi sporočili med republikanci glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Trumpova zavrnitev izključitve vojaške intervencije v tuji državi je šokirala analitike in opazovalce.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je resno preučevala možnost kandidature za položaj guvernerke ameriške zvezne države Minnesota. Odločitev je sledila ponedeljkovi najavi sedanjega guvernerja Tima Walza, da se ne bo potegoval za tretji mandat na čelu te zvezne države. Viri blizu senatorke so potrdili, da Klobucharjeva prejema številne pozive k vstopu v tekmo za izpraznjeni guvernerski stolček. Klobucharjeva, ki v ameriškem senatu zastopa Minnesoto že od leta 2007, velja za eno najvplivnejših demokratskih političark v regiji. Odločitev guvernerja Walza, da se umakne iz tekme za ponovno izvolitev, je v tamkajšnjem političnem prostoru odprla prostor za nove kandidate. Čeprav senatorka uradne napovedi še ni podala, so njeni sodelavci sporočili, da se na pobude odziva resno in pretehtava svoje možnosti za prihodnje politično delovanje na ravni zvezne države.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota, demokrat Tim Walz, naj bi po poročanju več virov končal svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2026. Odločitev sledi stopnjevanju pritiska zaradi obsežnih preiskav somalijskih zdravstvenih goljufij v njegovi državi. Walz je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri naj bi uradno naznanil svoj umik iz politične tekme. Spekulacije o njegovem odstopu od kandidature so se v političnih krogih krepile že dlje časa, saj so poročila o nepravilnostih pri porabi proračunskih sredstev močno načela njegovo javno podobo. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v zdravstvenem sistemu, ki naj bi vključevale večje število posameznikov iz somalijske skupnosti v Minnesoti. Kritiki guvernerju očitajo pomanjkljiv nadzor nad razdeljevanjem javnih sredstev, kar je povzročilo večmilijonsko škodo. Čeprav Walz neposredne vpletenosti v goljufije še ni komentiral, politični analitiki ocenjujejo, da je pritisk javnosti in opozicijskih republikancev postal nevzdržen za nadaljevanje njegove politične poti na čelu zvezne države.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se leta 2026 ne bo potegoval za tretji mandat. Njegova odločitev o končanju kampanje za ponovno izvolitev je presenetila politično javnost in v Minnesoti sprožila obdobje negotovosti glede prihodnjega vodstva države. Walz, ki velja za vplivno osebnost znotraj Demokratske stranke, bi z morebitno zmago dosegel zgodovinski tretji mandat, vendar se je namesto tega odločil za zaključek svoje guvernerske poti. Napoved o umiku bo po pričakovanjih sprožila intenzivno iskanje novih kandidatov znotraj obeh taborov, saj se s tem odpira prostor za novo generacijo politikov v tej ključni zvezni državi. Walz v svoji izjavi ni podrobneje pojasnil razlogov za svojo odločitev, je pa poudaril, da bo do konca mandata ostal osredotočen na opravljanje guvernerskih dolžnosti. Politični analitiki že ocenjujejo, kako bo ta korak vplival na razmerje moči med demokrati in republikanci na lokalni ravni.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social delil videoposnetek, ki guvernerja Minnesote Tima Walza neutemeljeno povezuje z umorom nekdanje predsednice predstavniškega doma Minnesote Melisse Hortman. Hortmanova je bila lani poleti skupaj z možem in njunim psom žrtev atentata, ki ga je po ugotovitvah preiskovalcev izvedel Vance Boelter, sicer domnevni podpornik Trumpa. Videoposnetek, ki ga je delil Trump, namiguje na vpletenost Walza v umor, kar so politični voditelji in analitiki označili za nevarno dezinformacijo in poskus destabilizacije političnega prostora. Odzivi na Trumpovo objavo so bili ostri in enotni v obsodbi. Guverner Tim Walz je vedenje označil za depravirano in nevarno, medtem ko so drugi politični predstavniki poudarili, da takšne obtožbe neposredno spodkopavajo ugotovitve pravosodnega ministrstva in krepijo ekstremistična čustva. Kritiki so opozorili, da Trump s spodbujanjem tovrstnih teorij zarote ogroža varnost javnih uslužbencev in spodbuja politično nasilje, medtem ko sam hkrati poziva k strogim kaznim za druge zločine, kar kaže na uporabo dvojnih meril v njegovi retoriki.