V Minneapolisu so se stopnjevale napetosti zaradi delovanja agencije ICE in grožnje z vojaškim posredovanjem
V Minneapolisu se razmere po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), niso umirile, temveč so prerasle v vsesplošen kaos in nasilne spopade med protestniki in zveznimi organi. Predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij napovedal možnost uveljavitve zakona o vstaji (Insurrection Act), kar bi mu omogočilo namestitev redne vojske na mestne ulice za vzpostavitev reda. Trump je lokalne voditelje v Minnesoti obtožil nesposobnosti in zaščite »profesionalnih agitatov«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnost politizacije oboroženih sil. Lokalne oblasti, vključno z guvernerjem Timom Walzom in županom Jacobom Freyem, se spopadajo z dvojnim pritiskom: na eni strani z nasilnimi nemiri, na drugi pa z zveznim pravosodnim ministrstvom, ki je proti njima izdalo sodne pozive zaradi domnevnega oviranja kazenskega pregona. Kritiki zvezni agenciji ICE očitajo brutalnost, rasno profiliranje in protiustavno preverjanje državljanstva, kar nekateri opisujejo kot »oboroženo okupacijo« mesta. Napetosti so se dodatno zaostrile po novih incidentih, v katerih so agenti uporabili silo proti civilistom, in poročilih o tem, da so zvezni organi ovirali nujno medicinsko pomoč. Za konec tedna so napovedani novi shodi, situacijo pa dodatno zapleta napovedan protiprotest desničarskih provokatorjev pod vodstvom Jaka Langa, ki ga je Trump pred kratkim pomilostil. V Pentagonu in med ustavnimi pravniki vlada precejšnja zaskrbljenost, saj bi uporaba vojske za notranje policijske naloge pomenila nevaren precedens in bi lahko trajno spodkopala civilno družbo ter zaupanje v vojaško nevtralnost.