Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala umik Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Predsednik Trump je v sredo podpisal predsedniški memorandum, s katerim je ukinil sodelovanje in financiranje teh institucij, vključno s 31 agencijami, ki delujejo v okviru sistema Združenih narodov. Med vidnejšimi organizacijami, ki jih ukrep zajema, sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ZDA pa so napovedale tudi odstop od Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Washington je odločitev utemeljil s trditvijo, da so omenjene institucije sovražne do ameriških interesov in da služijo zgolj uresničevanju t.i. globalistične agende. Bela hiša načrtuje, da bo milijarde dolarjev, ki so bili prej namenjeni za delovanje teh organizacij, preusmerila v krepitev varnosti na ameriških mejah in izboljšanje vojaške pripravljenosti države. Ukrep predstavlja enega najobsežnejših odmikov od multilateralnega sodelovanja v sodobni zgodovini ZDA. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava mednarodni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, medtem ko podporniki administracije potezo pozdravljajo kot zmago za nacionalno suverenost. Dogodek sledi vrsti zaostrenih zunanjepolitičnih stališč, ki jih je Trumpova administracija zavzela v zadnjih mesecih, vključno z napetostmi glede trgovinskih tarif in strateških vprašanj v Evropi, kar kaže na sistematično uresničevanje politike "Amerika na prvem mestu" (America First).

Generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je med uradnim obiskom izrazil globoko hvaležnost Turčiji za njeno aktivno vlogo pri prizadevanjih za premirje v Gazi. Lazzarini je poudaril, da je Ankara ena izmed najmočnejših podpornic agencije, saj ni zagotovila le nujne humanitarne pomoči, temveč je v mednarodnem prostoru glasno opozarjala na pomen storitev, ki jih UNRWA izvaja na terenu. Po njegovih besedah se je Turčija v proces vključila tudi na visoki politični ravni in s tem postavila zgled drugim državam. Srečanje s turškim notranjim ministrom Alijem Yerlikayo je bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja in razpravi o kritičnih razmerah na območju Gaze. Minister Yerlikaya je ponovil zavezo Turčije k nadaljnji podpori palestinskim beguncem in poudaril, da bo država še naprej uporabljala vse diplomatske poti za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji. Lazzarini je ob tem izrazil upanje, da bodo turškemu modelu podpore sledile tudi druge države, ki bi lahko prispevale k ublažitvi humanitarne krize. Turška diplomatska prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v mobilizacijo mednarodne skupnosti za zagotavljanje nemotene dostave pomoči. Lazzarini je izpostavil, da je prav turška politična vključenost ključna za ohranjanje delovanja agencije v času, ko se ta sooča z velikimi operativnimi in finančnimi izzivi. Pogovori v Ankari so potrdili strateško partnerstvo med Turčijo in humanitarnimi organizacijami Združenih narodov.

Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki prepoveduje oskrbo objektov v lasti agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) z vodo in elektriko. Odločitev predstavlja dodatno stopnjevanje pritiska na delovanje te humanitarne organizacije, ki je ključna za preživetje palestinskega prebivalstva na območju Gaze in Zahodnega brega. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejanje ostro obsodil, k obsodbam pa se je pridružila tudi skupina držav, vključno s Slovenijo. Mednarodna skupnost je danes enotno opozorila, da izraelska prepoved dobave osnovnih življenjskih dobrin pomeni neposredno kršitev mednarodnega prava in humanitarnih standardov. Poteza je bila sprejeta v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo zaradi dolgotrajne vojaške ofenzive. Kritiki opozarjajo, da bo takšna politika onemogočila osnovno delovanje bolnišnic, šol in zatočišč, ki jih upravlja agencija, kar bo neposredno prizadelo civilno prebivalstvo v regiji.

Sedem evropskih držav, med katerimi je tudi Irska, je ostro obsodilo novo izraelsko zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode, električne energije in komunikacijskih storitev uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Države so v skupni izjavi poudarile, da ti ukrepi neposredno ogrožajo humanitarne operacije, od katerih je odvisnih na desettisoče palestinskih beguncev. Izraelski parlament je z novo zakonodajo ustvaril pravno podlago za onemogočanje osnovnih infrastrukturnih storitev agenciji, kar bi lahko privedlo do popolne zaustavitve njenega delovanja na območju Jeruzalema. Evropske države opozarjajo, da takšne omejitve kršijo mednarodne humanitarne standarde in povečujejo trpljenje civilnega prebivalstva. Ministrstva za zunanje zadeve vpletenih držav so izrazila globoko zaskrbljenost zaradi odmika Izraela od sodelovanja z Združenimi narodi. Po navedbah irskega zunanjega ministrstva so ukrepi nesprejemljivi, saj onemogočajo delo tistim, ki zagotavljajo nujno pomoč v regiji, kjer so razmere že tako kritične. Izrael na drugi strani vztraja pri uveljavljanju zakona, ki agenciji odvzema določene privilegije in omejuje njeno prisotnost.

V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij. Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ostro obsodil nedavne dopolnitve izraelske zakonodaje, ki so bile sprejete 29. decembra v knesetu. Namen teh ukrepov je po njegovih besedah onemogočanje delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), kar predstavlja kršitev mednarodnih obveznosti Izraela. Guterres je poudaril, da bodo te spremembe resno ogrozile sposobnost agencije pri izvajanju ključnih humanitarnih dejavnosti, ki so ji bile zaupane z mednarodnim mandatom. V uradni izjavi, ki jo je objavil tiskovni predstavnik generalnega sekretarja, je navedeno, da so nove zakonske določbe neskladne s statusom in privilegiji agencije po mednarodnem pravu. Generalni sekretar je pozval k takojšnji razveljavitvi spornih ukrepov, saj bi njihova uveljavitev povzročila katastrofalne humanitarne posledice za palestinsko prebivalstvo, ki je odvisno od pomoči ZN. Poteza Izraela prihaja v času zaostrenih razmer v regiji, kjer UNRWA ostaja glavni steber humanitarne podpore.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela, ki je prepovedal dobavo električne energije in vode objektom Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Tiskovni predstavnik svetovne organizacije je poudaril, da bo ta ukrep dodatno oviral sposobnost agencije za izvajanje nujnih humanitarnih dejavnosti na terenu. Po navedbah Združenih narodov gre za del širše in sistematične kampanje Izraela, katere namen sta diskreditacija agencije UNRWA in onemogočanje pomoči palestinskim beguncem. Ukrep neposredno krši Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, saj bi onemogočanje osnovnih virov, kot sta voda in elektrika, lahko povzročilo popolno ustavitev delovanja humanitarnih uradov. Guterres je poudaril, da so takšne poteze v času zaostrenih humanitarnih razmer nesprejemljive in vodijo v poglobitev krize. Izrael medtem vztraja pri svoji politiki omejevanja delovanja agencije, kar mednarodna skupnost označuje za nevaren precedens v odnosih med državo članico in institucijami Združenih narodov.

Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Izraelska vlada je odredila izgon 37 nevladnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana mednarodna skupina Zdravniki brez meja (MSF). Tel Aviv te organizacije obtožuje izkoriščanja humanitarnih okvirov za teroristične namene, kar MSF in druge prizadete skupine ostro zanikajo. Odločitev o izgonu prihaja v času kritične humanitarne krize, ko po podatkih Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) več kot 1,6 milijona prebivalcev Gaze trpi zaradi hude lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Adnan Abu Hasna, tiskovni predstavnik UNRWA, je opozoril, da izraelska vojska še naprej blokira ključne poti za dostavo hrane in zdravil, kar razmere na terenu spreminja v humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Izgon organizacije Zdravniki brez meja, ki v Gazi zagotavlja nujno medicinsko pomoč za približno pol milijona ljudi, bo po mnenju humanitarnih delavcev še dodatno ohromil že tako sesut zdravstveni sistem. Medtem ko Izrael trdi, da so ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje delovanja Hamasa, mednarodne opazovalce skrbi, da gre za načrtno onemogočanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Odločitev o prekinitvi sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami sovpada z zaostrovanjem vojaških operacij in nadaljnjim omejevanjem gibanja na območju Gaze, kar povečuje tveganje za množično obolevnost in smrtnost zaradi podhranjenosti.

Na območju Gaze se humanitarna kriza stopnjuje do nepredstavljivih razsežnosti, saj je po najnovejših podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje število ubitih ali ranjenih Palestincev preseglo 239.000. Razmere so kritične predvsem zaradi akutnega pomanjkanja hrane; po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) se z nevarno stopnjo lakote sooča že 1,6 milijona prebivalcev. Izraelska vojska naj bi po poročilih humanitarnih organizacij še naprej blokirala ključne dobave nujne pomoči, kar razmere na terenu še dodatno poslabšuje. Poleg neposrednih žrtev spopadov zdravstveni delavci opozarjajo na dolgoročne posledice za prebivalstvo. V zadnjem letu so zabeležili drastičen porast števila spontanih splavov in kar 40-odstoten upad števila novorojenih otrok, kar direktor zdravstvenega ministrstva v Gazi, Munir Al-Bursh, označuje za srhljiv indikator razpadajočega zdravstvenega sistema. Kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja se nasilje nadaljuje; v zadnjih napadih na mesto Gaza je bila ubita palestinska deklica, dve osebi pa sta bili ranjeni. Medtem ko mednarodna skupnost stopnjuje pritiske, se Nova Zelandija ni pridružila zadnji mednarodni izjavi, ki opozarja na hitro slabšanje humanitarnih razmer.

Združeni narodi so v torek ostro obsodili nove izraelske zakonske ukrepe, uperjene proti agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki agenciji odvzema diplomatsko imuniteto in prepoveduje izraelskim podjetjem dobavo vode ter električne energije njenim objektom. Generalni sekretar ZN in visoki komisarji opozarjajo, da bodo te odločitve milijone ljudi prikrajšale za osnovne storitve, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini je ukrepe označil za del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije in oviranje njene ključne vloge pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Po navedbah agencije nova zakonodaja izraelski vladi omogoča tudi zaseg premoženja UNRWA v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, vključno z njenim sedežem in glavnim centrom za poklicno usposabljanje. Odločitev Kneseta je sprožila val mednarodnih kritik, saj UNRWA predstavlja edini institucionalni steber za osnovne javne storitve palestinskim beguncem v Gazi, na Zahodnem bregu ter v sosednjih državah.

Izraelska vojska je nadaljevala silovito bombardiranje območja Gaze, pri čemer so bili ubiti številni civilisti, vključno z ženskami in otroki. Napadi so bili v torek usmerjeni predvsem na območja severno od Rafe, vzhodno od Kan Junisa ter na begunsko taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Po navedbah lokalnih virov Izrael s temi operacijami krši obstoječe dogovore o prekinitvi ognja, medtem ko se razseljeni Palestinci spopadajo z uničujočimi posledicami zimskega deževja, ki je poplavilo številna šotorska naselja. Svetovni svet cerkva je zaradi stopnjevanja nasilja in sistematičnih kršitev človekovih pravic pozval Evropsko unijo k uvedbi sankcij in embarga na uvoz orožja za Izrael. Organizacija je razmere opisala kot katastrofo brez primere, ki ni le posledica trenutnih spopadov, temveč desetletja trajajoče blokade in okupacije. Opozorili so, da je nujno ukrepanje mednarodne skupnosti za zaščito civilnega prebivalstva. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) pa opozarja na kritično zimsko krizo, ki neposredno ogroža najmanj 235.000 ljudi. Komisar agencije Philippe Lazzarini je poudaril, da so posledice zimskega neurja Byron, ki je opustošilo taborišča, v celoti produkt človeškega delovanja oziroma vojnega uničenja infrastrukture. Večina prebivalstva biva v neprimernih improviziranih zatočiščih med ruševinami, kjer se soočajo z mrazom, lakoto in boleznimi.

Izraelske oblasti so sprožile postopke za prepoved delovanja več kot desetim humanitarnim nevladnim organizacijam na območju Gaze s 1. januarjem 2026. Med organizacijami, ki jim grozi prekinitev delovanja, sta tudi Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) in Zdravniki brez meja (MSF). Izraelsko ministrstvo ukrep utemeljuje z obtožbami o domnevnih terorističnih aktivnostih nekaterih uslužbencev in zahtevo, da organizacije predložijo sezname vseh palestinskih zaposlenih za varnostno preverjanje. Poleg tega je izraelski parlament potrdil zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode in električne energije objektom v lasti UNRWA ter zaseg zemljišč, ki jih agencija uporablja. Mednarodna skupnost se je na te ukrepe odzvala z ostrimi kritikami. Deset držav, med njimi Francija, Velika Britanija in Kanada, je v skupni izjavi razmere v Gazi označilo za katastrofalne, saj več kot 1,3 milijona ljudi nujno potrebuje zatočišče, večina zdravstvenih ustanov pa deluje le delno. Združeni narodi opozarjajo, da bodo novi zakoni milijone ljudi prikrajšali za osnovne storitve. Vodja UNRWA Philippe Lazzarini je zakonodajo označil za škandalozno in del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije. Izraelske oblasti po drugi strani trdijo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti in preprečevanje sodelovanja humanitarnih delavcev s Hamasom.

New York Times je bil obtožen prikrivanja genocida v Gazi z opisovanjem izraelskih dejanj kot kazenskega pregona. Izraelske omejitve so paralizirale humanitarno pomoč v Gazi. Predsednica odbora za zdravje v Knesetu je ponovno predlagala izstop Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi domnevnega antisemitizma.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Izraelski parlament (kneset) je v torek dokončno potrdil zakonodajo, ki državi omogoča takojšnjo prekinitev dobave električne energije in vode uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Jeruzalemu. Zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet z 59 glasovi za in sedmimi proti, veljati pa je začel takoj po razglasitvi. Philippe Lazzarini, generalni komisar agencije, je odločitev označil za škandalozno in jo opredelil kot neposreden napad na mandat, ki ga je agenciji podelila Generalna skupščina Združenih narodov. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na več kot 110.000 beguncev v Jeruzalemu, saj agencija tam upravlja begunski taborišči Šuafat in Kalandija, vodi kliniko Indian Corner pri Damaščanskih vratih ter številne šole. Ukrep sledi dolgotrajnim prizadevanjem Izraela za omejitev delovanja UNRWA na ozemljih pod njegovim nadzorom. Lazzarini je opozoril, da so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in dodatno poglabljajo humanitarno krizo med palestinskim prebivalstvom.

Nizkotlačni vremenski sistemi so prizadeli Gazo, ki jo je opustošila vojna, zaradi česar je po besedah vodje agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) prizadetih najmanj 235.000 ljudi. UNRWA opozarja na 'človeku pripisano' zimsko krizo.

Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) je sporočila, da je zaradi neurja Byron, ki je med 10. in 17. decembrom povzročilo porušena poslopja in poškodovane šotore, v Gazi prizadetih približno 235.000 ljudi.

Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je sporočila, da se 1,6 milijona Palestincev v Gazi sooča z akutno prehransko negotovostjo zaradi hudega pomanjkanja in obsežnega uničenja. Razmere v Gazi ostajajo kritične, humanitarne potrebe pa so ogromne. UNRWA je opozorila, da je kriza lakote v Gazi posledica človeškega delovanja.

Razširitev lakote v Gazi je bila preprečena, vendar je položaj še vedno kritičen, saj celotnemu palestinskemu ozemlju še vedno grozi stradanje, je sporočila vodilna svetovna avtoriteta za prehranske krize. Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) opozarja, da je 1,6 milijona ljudi v Gazi lačnih, saj Izrael blokira pomoč. Kljub omejenim izboljšavam od začetka premirja oktobra, Gaza ostaja ujeta v »umetno povzročeni lakotni krizi«.

V Gazi je zaradi podhladitve umrl palestinski dojenček, saj so močno deževje in mrzlo vreme povzročili poplave in poslabšali že tako težke humanitarne razmere.

Uradniki administracije Donalda Trumpa so vodili napredne razprave o uvedbi sankcij, povezanih s terorizmom, proti agenciji ZN za palestinske begunce (UNRWA), kar je sprožilo resne pravne in humanitarne pomisleke znotraj ameriškega zunanjega ministrstva. Agencija ZN deluje v Gazi, na Zahodnem bregu, v Libanonu, Jordaniji in Siriji ter zagotavlja pomoč, šolanje, zdravstveno varstvo, socialne storitve in zavetje milijonom Palestincev. Razprava vključuje možnost, da bi UNRWA označili za "tujo teroristično organizacijo", kar bi lahko povzročilo kaos pri zagotavljanju pomoči Gazi.

Združeni narodi in Združeno kraljestvo so ostro obsodili izraelsko racijo na sedež agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v vzhodnem Jeruzalemu. Izraelske sile so vdrle v kompleks UNRWA, kar je generalni komisar UNRWA, Philippe Lazzarini, označil za kršitev mednarodnega prava in imunitete ZN. Britanski minister Hamish Faulkner je dejanje označil za flagrantno kršitev dolžnosti Izraela, da varuje objekte ZN. UNRWA poudarja, da mora imeti možnost nadaljevati s svojim delom, ki je ključnega pomena za milijone Palestincev.

Slovenija je ostro obsodila izraelski vdor na sedež Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer so izraelske oblasti zasegle premoženje in odstranile zastavo ZN. Medtem je načelnik izraelskega generalštaba izjavil, da je rumena črta, ki deli Gazo v skladu s Trumpovim mirovnim načrtom, nova meja za Izrael.

Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je izrazila ogorčenje, ker je izraelska policija izvedla racijo na njenem sedežu v vzhodnem Jeruzalemu.

V Karadžu v Iranu se je začelo sojenje osebi, obtoženi vohunjenja za Izrael. Osumljenec naj bi med obiskom okupiranih ozemelj večkrat srečal agente Mosada.

Netanjahu je izrazil dvom o možnosti razorožitve Hamasa s strani mednarodnih sil. Sočasno se pojavljajo informacije, da je Hamas pripravljen razpravljati o zamrznitvi orožja v zameno za ustanovitev palestinske države, kar pa je Netanjahu odločno zavrnil. Potekala so pogajanja med Izraelom in Katarjem v New Yorku, ki jih je gostil Steve Witkoff, pri čemer je izraelsko delegacijo vodil direktor Mosada, David Barnea. Kljub premirju Hamas ponovno krepi svoj vpliv v Gazi.

Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela pet resolucij, ki podpirajo Palestino. Resolucije se nanašajo na pomoč beguncem, mandat UNRWA, lastninske pravice Palestincev, preiskave kršitev človekovih pravic in izraelske naselbine. Sprejetje resolucij odraža naraščajočo podporo mednarodne skupnosti pravicam palestinskega ljudstva, ki trpi pod izraelsko okupacijo.

Generalna skupščina Združenih narodov je podaljšala mandat Agenciji Združenih narodov za pomoč in delo za palestinske begunce (UNRWA) za dodatna tri leta. Podaljšanje je podprlo 151 držav, 10 jih je bilo proti, 14 pa se je vzdržalo. Komisar agencije UNRWA, Philippe Lazzarini, je izrazil, da ta izid odraža široko globalno solidarnost s palestinskimi begunci.

Močno deževje je v torek zjutraj povzročilo poplavljanje več deset šotorov, v katerih so nameščene razseljene osebe v območju Al-Mavasi v mestu Khan Junis na jugu Gaze. Reševalne ekipe so poročale, da se spopadajo s situacijo v številnih šotorskih naseljih, ki so bila poplavljena zaradi deževja.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je pozvala k nujnemu financiranju in obnovi svojega mandata, opozarjajoč, da bi neuspeh pri tem ogrozil življenja in prihodnost milijonov palestinskih beguncev.

Nemčija, kljub znatni finančni pomoči prebivalcem Gaze, se je vzdržala glasovanja o podaljšanju mandata Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA).

Zaradi mrzlih temperatur se povečuje ranljivost razseljenih Palestincev v Gazi, je opozorila Tamara Alrifai, direktorica komunikacij agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA).

Združeni narodi obtožujejo Izrael, da krši mednarodno pravo z blokiranjem humanitarne pomoči v Gazi, kar povzroča kritično pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin. Pomočnica generalnega komisarja UNRWA, Nathalie Boucly, poziva k okrepitvi pritiska na Izrael, da bi zagotovili neoviran pretok pomoči v območje, kjer se razmere zaradi bližajoče zime še poslabšujejo.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Prvo močno zimsko deževje je povzročilo poplave v velikem šotorskem taborišču Muwasi v Gazi, uničilo začasna bivališča in poslabšalo humanitarne razmere.

Razseljene Palestince v Gazi je v petek zjutraj prebudila voda, ki je poplavila njihove šotore. Poročajo o centimetrih vode v šotorih.

Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) je sporočila, da je bilo v izraelski vojni v Gazi uničenih ali poškodovanih več kot 282.000 domov. Podatki temeljijo na informacijah mehanizma za humanitarno pomoč pri zagotavljanju nastanitve, ki ga skupaj upravljata UNHCR in Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Zaradi izraelske vojne in blokade območja je v Gazi v zadnjih dveh letih zamudilo cepljenje eno od petih otrok, opozarja Agencija ZN za pomoč in delo (UNRWA). Ministrstvo za zdravje v Gazi ob podpori mednarodnih organizacij začenja kampanjo cepljenja za otroke do treh let, ki so zamudili osnovna cepljenja.

Po dveh letih izraelskega vojnega uničenja se učilnice v Gazi počasi vračajo v življenje. Približno 300.000 učencev UNRWA je od začetka izraelske vojne v Gazi oktobra 2023 prikrajšanih za formalno izobrazbo. Šole Združenih narodov za pomoč in delo (UNRWA) v Gazi služijo kot učilnice podnevi in zaklonišča za razseljene osebe ponoči.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poziva k ohranitvi prekinitve ognja v Gazi, s ciljem zagotoviti nadaljnjo zaščito civilistov in omogočiti dostop do nujne humanitarne pomoči.

Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je sporočila, da je skoraj celotno palestinsko prebivalstvo v Gazi razseljeno. Uničenih ali poškodovanih je 81 odstotkov zgradb. Mnoge družine, ki so se po začetku premirja poskušale vrniti na svoje domove, so našle le ruševine.

Izraelske oblasti so sporočile družini tanzanijskega državljana Joshue Mollela, da je Hamas vrnil njegovo truplo v Izrael. Mollel je bil 21-letni pripravnik v Kibucu Nahal Oz.

Izraelski vojni izdatki so v zadnjih dveh letih dosegli 76,3 milijarde dolarjev, pri čemer finančno ministrstvo opozarja na slabo upravljanje sredstev. Kljub nedavnemu premirju pa so izraelske sile izvedle zračne napade v Gazi, kjer so ciljale na posameznika, ki se je približal vojakom. Izraelska vojska trdi, da je posameznik prečkal "rumeno črto" in predstavljal grožnjo.

Agencija UNRWA je sporočila, da se približno 75.000 razseljenih oseb nahaja v več kot 100 njenih stavbah v Gazi, ki so večinoma poškodovane in prenatrpane. Agencija poziva k dovoljenju za vstop pomoči in šotorov.

Zdravstveni uradniki v Gazi so sporočili, da je Izrael predal trupla 45 Palestincev bolnišnici Nasser v Gazi.

V Centru Cultural de Belém (CCB) v Lizboni bo 4. decembra potekal koncert "Skupaj za Gazo", na katerem bodo nastopili Sérgio Godinho, Capicua, Salvador Sobral in Bárbara Tinoco, skupno pa bo nastopilo 14 izvajalcev. Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen agenciji UNRWA, ki deluje pod okriljem Združenih narodov in pomaga palestinskim beguncem.