Iranske oblasti so 26-letnega Erfana Soltanija obsodile na smrtno kazen zaradi njegove udeležbe na protivladnih protestih, ki so državo zajeli po vsej državi. Po poročanju človekoljubnih organizacij se število žrtev med protestniki strmo povečuje, nekatere ocene pa nakazujejo, da je v okviru sistemskega in nasilnega zatiranja s strani varnostnih sil življenje izgubilo že več kot 12.000 ljudi. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je izrazil zgroženost nad stopnjevanjem nasilja in pozval k takojšnjemu prenehanju pobojev mirnih demonstrantov ter k odgovornosti vseh vpletenih v represijo. Razmere v državi so izjemno napete, saj iranske varnostne sile po navedbah aktivistov in na podlagi preverjenih videoposnetkov proti neoboroženim državljanom uporabljajo pravo strelivo. Medtem ko oblasti v Teheranu organizirajo pogrebe za pripadnike varnostnih sil, ki naj bi jih ubili »izgredniki«, mednarodna skupnost krepi pritisk na iranski režim. Skupina G7 je že zagrozila z uvedbo novih sankcij zaradi kršitev človekovih pravic in nesorazmerne uporabe sile, ki presega vse prejšnje valove nemirov v državi. Analitiki opozarjajo, da so trenutni protesti odraz dolgoletnega nezadovoljstva prebivalstva, vendar se od preteklih uporov razlikujejo po intenzivnosti in obsegu. Kljub tisočem aretacij in grožnjam z usmrtitvami se protesti ne umirjajo, kar postavlja teokratsko oblast pred enega največjih izzivov v zadnjih desetletjih. Mednarodne organizacije še naprej zbirajo podatke o dejanskem številu smrtnih žrtev, saj so komunikacije v državi pogosto omejene, kar otežuje natančno poročanje o razsežnostih tragedije.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Rusija je podprla zahtevo Venezuele za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN zaradi dejanj ZDA. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je pozval ZDA k zadržanosti in spoštovanju Ustanovne listine ZN. Nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Venezueli bo potekalo v ponedeljek.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v petek pozval izraelske oblasti, naj opustijo načrte za novo zakonodajo, ki predvideva uvedbo obvezne smrtne kazni izključno za Palestince. Türk je opozoril, da takšni predlogi grobo kršijo mednarodno pravo in temeljne standarde človekovih pravic. Po navedbah urada visokega komisarja bi bila zakonodaja uperjena proti Palestincem tako na zasedenih ozemljih kot znotraj samega Izraela, kar bi pomenilo diskriminatorno obravnavo na podlagi narodnosti. Poziv k ustavitvi zakonodajnega postopka prihaja v času zaostrenih razmer, ko mednarodna skupnost vse pogosteje opozarja na kršitve človekovih pravic na območju Gaze in Zahodnega brega. Predlog zakona, ki bi omogočil usmrtitve pod določenimi pogoji, po mnenju strokovnjakov dodatno spodkopava možnosti za mirno rešitev konfliktov in povečuje nevarnost maščevalnih ukrepov. Združeni narodi poudarjajo, da bi bila implementacija takšnega zakona v nasprotju z globalnim trendom k odpravi smrtne kazni.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.

Izraelske oblasti so uradno napovedale, da bodo s 1. januarjem 2026 preklicale licence 37 mednarodnim nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze in Zahodnega brega. Med prizadetimi organizacijami so ugledne humanitarne skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF), Norveški svet za begunce, World Vision International, CARE in Oxfam. Po navedbah izraelske strani bodo morale te organizacije svoje delovanje zaključiti v roku 60 dni. Izrael to potezo utemeljuje z zahtevo po posredovanju podrobnih informacij o njihovem palestinskem osebju, česar organizacije niso v celoti izpolnile. Združeni narodi so se na odločitev odzvali z oštro kritiko. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ukrep označil za škandalozen in opozoril, da gre za zadnjo v nizu nezakonitih omejitev humanitarnega dostopa do ogroženega prebivalstva. Ta odločitev neposredno nadgrajuje pretekle izraelske grožnje o prekinitvi sodelovanja s humanitarnimi agencijami, ki so se stopnjevale v zadnjih dneh leta 2025. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo ta poteza močno ohromila dostavo nujne pomoči v času, ko so razmere na terenu že tako kritične.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Jemenska vlada in hutijevski uporniki so po večdnevnih pogovorih v Omanu dosegli dogovor o izmenjavi 2900 ujetnikov. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval hutijevce k izpustitvi osebja Združenih narodov, ki ga zadržujejo.

Avstralska policija je sporočila, da je osumljenec za streljanje na plaži Bondi, obtožen umora 15 ljudi, s svojim očetom izvajal usposabljanje s strelnim orožjem na območju Novega Južnega Walesa izven Sydneyja in to snemal.

Tajske oblasti so izdale opozorilo pred poplavami in zemeljskimi plazovi v treh okrožjih province Songkhla zaradi monsunskega deževja. Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi zaostritve spopadov med Tajsko in Kambodžo ter obsodili uporabo vojaških letal v napadih na kulturne lokacije. V Gani pa je potekal afriški vrh, kjer so voditelji razpravljali o krepitvi enotnosti in medsebojne povezanosti celine.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval ukrajinske oblasti, naj zaščitijo ruske vojne ujetnike pred mučenjem in nečloveškim ravnanjem. Türk je poudaril, da mora Kijev ruskim vojnim ujetnikom zagotoviti zaščito.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da je v ruskem zračnem napadu na Ternopil na zahodu Ukrajine umrlo najmanj devet ljudi. V napadu na Harkov je bilo ranjenih najmanj 46 ljudi. V Ternopolju je bila zadeta stanovanjska zgradba, nekaj ljudi je ostalo ujetih pod ruševinami. Po poročanju agencije Reuters je bilo v ruskem napadu na soliterje v Ternopolju ubitih deset ljudi, v Harkovu pa je bilo ranjenih več kot 30 ljudi.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice znova pozval mednarodno skupnost k ukrepanju v sudanskem mestu Al Fašir. Türk je grozodejstva v mestu, ki so se zgodila po zavzetju paravojaških sil, označil za madež na mednarodni skupnosti, saj nasilja niso ustavili.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ostro kritiziral mednarodno skupnost zaradi neukrepanja ob nasilju v sudanskem mestu Al-Fašir. Prizori krvavih spopadov so vidni celo iz vesolja, prebivalci pa so prisiljeni jesti živalsko hrano, da bi preživeli.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah Tihega oceana potopila dve plovili, ki naj bi prevažali mamila, pri čemer je ubila šest ljudi. Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth je na družbenem omrežju X objavil posnetke napadov. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da dejanja ZDA kršijo mednarodno pravo in zahteval preiskavo morebitnih zunajsodnih pobojev.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice, Volker Türk, je pozval srbske oblasti, da zagotovijo odgovornost za smrt 16 ljudi ob padcu nadstrešnice na glavni železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024. Zahteva pospešitev postopkov za ugotavljanje odgovornosti.

Združeni narodi so ostro obsodili Srbijo zaradi pomanjkljivega odziva po zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra lani. Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, poziva Beograd k okrepljenim prizadevanjem za iskanje odgovornih za nesrečo.

Združeni narodi so kritizirali pomanjkanje odgovornosti v zvezi z zrušenjem betonskega zavetišča na železniški postaji v Novem Sadu v Srbiji, eno leto po tragediji, ki je spodbudila množične proteste. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je pozval k novim prizadevanjem za preiskavo odgovornosti za dogodek.

ZDA so na Karibih uničile še en domnevni narkočoln. To se je zgodilo le 24 ur po pozivu visokega komisarja ZN za človekove pravice, Volkerja Türka, ki je pozval k prenehanju takšnih dejanj, saj jih ocenjuje kot kršitve mednarodnega prava. Türk je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih človeških žrtev in poudaril, da so takšni napadi nesprejemljivi.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval Izrael k nujnemu spoštovanju nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) glede dostave pomoči v Gazo. ZDA so izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo ICJ, ki Izrael obvezuje k olajšanju vstopa pomoči v Gazo.

Zveza Nato je začela redne vojaške vaje jedrskega odvračanja z imenom "Steadfast Noon". V vajah, ki bodo trajale približno dva tedna, sodeluje okoli 2000 vojakov in 70 letal iz 14 držav članic. Osrednji del vaj bo potekal v letalskem oporišču Volker na Nizozemskem.

V napadu sudanskih paravojaških sil (RSF) na zaklonišče v obleganem mestu El Fašer v Darfurju je bilo ubitih najmanj 53 ljudi. Napad je bil izveden s topništvom in dronom.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je obiskal Slovenijo. Med sprejemom na instituciji Varuha človekovih pravic je poudaril, kako pomembno je zagotoviti dovolj sredstev za uresničevanje človekovih pravic. Pogovarjal se je tudi o sodelovanju Slovenije z njegovim uradom.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je izjavil, da je predlagani mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo ključna priložnost za končanje pokola in trpljenja v regiji. Türk je izrazil upanje, da bo načrt privedel do trajnega miru.

Po podatkih Združenih narodov je v nasilju oboroženih tolp v Haitiju od začetka leta 2022 umrlo več kot 16.000 ljudi. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je število smrtnih žrtev zaradi nesorazmerne uporabe sile v letošnjem letu zaskrbljujoče povečalo in da brez mednarodne pomoči morda prihaja najhujše.

V Maroku so se protesti mladih zaradi slabega zdravstva in izobraževanja zaostrili v nasilne spopade, pri čemer so oblasti aretirale 37 ljudi. Notranje ministrstvo je poročalo o več kot 280 poškodovanih pripadnikih varnostnih sil in 409 aretiranih zaradi izgredov. Britanska turistka je poročala o posilstvu s strani lažnega turističnega vodnika na maroški plaži. Visoki komisar ZN za človekove pravice je izrazil zaskrbljenost zaradi brutalnosti policije med protesti na Madagaskarju. V Pakistanu so izbruhnili nemiri, med protesti pa naj bi bila ubita dva civilista.

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.

V Londonu se je pojavilo novo delo uličnega umetnika Banksyja, ki prikazuje sodnika, ki napada protestnika s kladivom. Aktivisti interpretirajo delo kot kritiko prepovedi skupine Palestine Action in obravnave propalestinskih protestov. Graffiti je bilo nameščeno ob stavbi High Court in je hitro pritegnilo pozornost javnosti.

Članki obravnavajo različne teme, od političnih strategij Donalda Trumpa in pravnih sporov glede obveznega cepljenja v šolah do pravnih bitk v ZDA in Braziliji. Razpravljajo tudi o vlogi Roberta F. Kennedyja mlajšega v zdravstveni administraciji in o obtožbah proti Jairu Bolsonaru v Braziliji zaradi poskusa državnega udara. Poudarjena je tudi Newsomova strategija glede kriminala v Kaliforniji in zaskrbljenost Združenih narodov glede kršenja pravil vojne.

Zvezno pritožbeno sodišče je zavrnilo tožbo državnih tožilcev proti množičnim odpustom zaposlenih v času Trumpove administracije, ker niso imeli pravice do tožbe. Poleg tega je sodnik blokiral uporabo Nacionalne garde Kalifornije za soočanje s protesti proti ICE, kar naj bi kršilo zakon Posse Comitatus Act iz leta 1878. Odpuščanje guvernerke Federal Reserve s strani Donalda Trumpa odpira vprašanja o predsedniški moči, medtem ko bo konzervativna Federalist Society dolgoročno vplivala na Vrhovno sodišče, ne nujno vedno v podporo Trumpovi agendi.

Nekdanji ukrajinski premier Mikola Azarov je predlagal, da je požar v poslopju vlade v Kijevu povzročila zračna obramba. General Oleksandr Syrskyi je poročal, da so ukrajinske sile preprečile rusko ofenzivo v avgustu in ponovno zavzele 58 kvadratnih kilometrov ozemlja. Reuters pa je objavil seznam Putinovih zahtev Ukrajini, ki se nanašajo na ozemlja Donecke in Luganske regije.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

Hamas je sporočil, da je bil napad v Jeruzalemu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, naravni odgovor na izraelski genocid v Gazi. Visoki komisar ZN za človekove pravice je obsodil "genocidno retoriko" izraelskih voditeljev glede Gaze in pozval mednarodno skupnost, naj prepreči genocid.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.

V terorističnem napadu v Jeruzalemu je bilo ubitih več ljudi, med njimi rabini in nedavno poročena priseljenka iz Španije. Napadalca sta bila prebivalca palestinskih vasi Qatanna in Qubeiba. Hamas je napad pozdravil. Izraelska vojska je porušila 12-nadstropno poslovno stavbo v Gazi, po opozorilu stanovalcem. Število palestinskih žrtev od začetka izraelske agresije v Gazi je preseglo 64.000. Netanjahu je kritiziral izraelsko vrhovno sodišče. Palestinski predsednik Mahmud Abbas je obsodil napad in dejal, da varnost in stabilnost zahtevata konec izraelskega 'genocida' v Gazi.

Palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je v zadnjih dneh zaradi lakote in podhranjenosti umrlo več ljudi, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na več kot 370, med katerimi je več kot 130 otrok. Razmere v Gazi so posledica ukrepov izraelske vlade, ki ovirajo dostop do hrane in zdravstvene oskrbe.

Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi omejevanja prostora svobode in demokratičnega okolja v Kamerunu pred bližajočimi se predsedniškimi volitvami. Visoki komisar ZN za človekove pravice je pozval k nujnim ukrepom za zagotovitev svobodnih, preglednih in vključujočih volitev, pri čemer opozarja na omejitve, ki bi lahko ovirale svobodno izražanje volje volivcev.

Več kot 500 zaposlenih v Uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) je pozvalo visokega komisarja Volkerja Türka, naj izraelsko ravnanje v Gazi klasificira kot genocid. V pismu, ki ga je videl Reuters, opozarjajo, da molk spodkopava kredibilnost organizacije in ponavlja pretekle humanitarne napake. Zaposleni menijo, da so bili pravni kriteriji za genocid v skoraj dvoletni izraelsko-palestinski vojni v Gazi izpolnjeni, pri tem pa se sklicujejo na obseg in naravo kršitev, ki so bile tam dokumentirane.