Iranske oblasti so 26-letnega Erfana Soltanija obsodile na smrtno kazen zaradi njegove udeležbe na protivladnih protestih, ki so državo zajeli po vsej državi. Po poročanju človekoljubnih organizacij se število žrtev med protestniki strmo povečuje, nekatere ocene pa nakazujejo, da je v okviru sistemskega in nasilnega zatiranja s strani varnostnih sil življenje izgubilo že več kot 12.000 ljudi. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je izrazil zgroženost nad stopnjevanjem nasilja in pozval k takojšnjemu prenehanju pobojev mirnih demonstrantov ter k odgovornosti vseh vpletenih v represijo.
Kronologija dogodkov
-
11. jan. 2026 :
Evropski voditelji obsodili nasilje v Iranu.
Francija, Velika Britanija in Nemčija so v skupni izjavi ostro obsodile nasilno zatiranje protestov, ki so po navedbah nevladnih organizacij zahtevali že najmanj 538 življenj. Razmere so se zaostrile, ko so množice ljudi stopile na ulice zaradi nezadovoljstva s teokratsko oblastjo, kar je vodilo v enega največjih izzivov za iranski režim.
Razmere v državi so izjemno napete, saj iranske varnostne sile po navedbah aktivistov in na podlagi preverjenih videoposnetkov proti neoboroženim državljanom uporabljajo pravo strelivo. Medtem ko oblasti v Teheranu organizirajo pogrebe za pripadnike varnostnih sil, ki naj bi jih ubili »izgredniki«, mednarodna skupnost krepi pritisk na iranski režim. Skupina G7 je že zagrozila z uvedbo novih sankcij zaradi kršitev človekovih pravic in nesorazmerne uporabe sile, ki presega vse prejšnje valove nemirov v državi.
Analitiki opozarjajo, da so trenutni protesti odraz dolgoletnega nezadovoljstva prebivalstva, vendar se od preteklih uporov razlikujejo po intenzivnosti in obsegu. Kljub tisočem aretacij in grožnjam z usmrtitvami se protesti ne umirjajo, kar postavlja teokratsko oblast pred enega največjih izzivov v zadnjih desetletjih. Mednarodne organizacije še naprej zbirajo podatke o dejanskem številu smrtnih žrtev, saj so komunikacije v državi pogosto omejene, kar otežuje natančno poročanje o razsežnostih tragedije.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Iranu je pomembno za slovensko zunanjo politiko v okviru skupnih stališč Evropske unije glede varovanja človekovih pravic in obsodbe smrtne kazni. Slovenija kot članica EU in mednarodnih organizacij aktivno spremlja stabilnost na Bližnjem vzhodu, ki lahko vpliva na migracijske tokove in energetske trge.
Neposrednega gospodarskega vpliva na Slovenijo dogodek nima, vendar pa eskalacija nasilja vpliva na diplomatske odnose med EU in Teheranom, kar sooblikuje slovensko zunanjepolitično delovanje v mednarodnih institucijah.
