Število žrtev protestov v Iranu preseglo 2.500

Število žrtev silovitega zatiranja protivladnih protestov v Iranu je po navedbah aktivistov naraslo na najmanj 2571, kar predstavlja najbolj smrtonosen val nemirov v državi v zadnjih desetletjih. Iranske oblasti so po večdnevni popolni blokadi komunikacij delno sprostile telefonske povezave s tujino, kar je omogočilo prvi vpogled v dejanske razsežnosti nasilja. Razmere po intenzivnosti in kaosu že spominjajo na dogodke med islamsko revolucijo leta 1979. Predsednik iranskega vrhovnega sodišča Gholamhosein Mohseni-Ejei je nakazal uvedbo hitrih sodnih postopkov in napovedal usmrtitve pridržanih protestnikov, ki se upirajo teokratskemu režimu. Kljub grožnjam s smrtnimi kaznimi se nezadovoljstvo prebivalstva nadaljuje, medtem ko uradni Teheran za spodbujanje nemirov neposredno obtožuje Združene države Amerike. Mednarodne organizacije za človekove pravice, vključno z ameriško agencijo HRANA, opozarjajo, da so trenutne številke žrtev bistveno višje od vseh prejšnjih protestnih valov. Medtem ko se število potrjenih smrti strmo vzpenja, mednarodna skupnost povečuje pritisk na iranske oblasti zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic in uporabe nesorazmerne sile proti civilistom.

Iranske varnostne sile so po večtedenskih množičnih protestih, ki so državo pahnili v najhujšo nestabilnost v zadnjih desetletjih, ponovno vzpostavile nadzor nad večjimi mesti. Po poročilih aktivistov in mednarodnih organizacij je režim v Teheranu uporabil skrajno nasilje, vključno z uporabo bojnega streliva, kar je po nekaterih ocenah povzročilo med 2.600 in celo 20.000 smrtnih žrtev. Da bi prikrili razsežnost represije, so oblasti 8. januarja 2024 uvedle skoraj popolno blokado spleta, kar je onemogočilo preverjanje informacij s terena. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij obljubil pomoč iranskim demonstrantom in zagrozil režimu s povračilnimi ukrepi, vendar se po zadnjih poročilih iz Bele hiše Washington odmika od možnosti neposrednega vojaškega posredovanja. Trump naj bi od svojih svetovalcev zahteval zagotovila, da bi morebiten napad povzročil takojšen propad režima in ne dolgotrajne vojne, česar pa mu obveščevalne službe trenutno ne morejo jamčiti. Medtem je Elon Musk aktiviral satelitsko omrežje Starlink, da bi protestnikom omogočil dostop do komunikacij, vendar iranske oblasti poskušajo signal onemogočiti z motenjem sistema GPS. Protesti so se začeli konec decembra zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja, visoke inflacije in padca vrednosti valute, a so se hitro sprevrgli v politične zahteve po padcu teokratskega režima. Kljub brutalnemu zatrtju in številnim žrtvam med študenti, športniki in delavci, odpor po navedbah očividcev ostaja prisoten v obliki tihega državljanskega nepokorščine. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena med retorično podporo protestnikom in strahom pred novo vojno na Bližnjem vzhodu.

Iranski varnostni šef je označil Trumpa za 'največjega ubijalca Irancev' po grožnjah z nemiri. ZDA naj bi razmišljale o napadu na Iran v naslednjih 24 urah, zaradi česar naj bi Pentagon umaknil osebje iz baz na Bližnjem vzhodu. Velika Britanija je začasno zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu in evakuirala osebje.