Število smrtnih žrtev protivladnih protestov v Iranu preseglo 2500

Število ubitih v vsesplošnih protestih v Iranu je po poročanju aktivistov naraslo na več kot 2.500, medtem ko so oblasti delno sprostile telekomunikacijsko blokado, ki je onemogočala klice v tujino. Po podatkih tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je do srede zjutraj število smrtnih žrtev doseglo vsaj 2.571, kar predstavlja najbolj krvavo zatiranje nemirov v državi po islamski revoluciji leta 1979. Iranska državna televizija je prvič uradno priznala žrtve in poročala o številnih »mučenikih«, vendar ni podala natančnih uradnih številk. Protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi nezadovoljstva nad gospodarsko krizo in visoko inflacijo, so se hitro prelevili v upor proti teokratskemu režimu in vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Demonstracije so zajele vseh 31 provinc, režim pa se je odzval z uporabo brutalne sile in napovedjo javnih usmrtitev protestnikov, ki naj bi se začele v sredo. Mednarodna skupnost poroča o naraščajočem nasilju, nekateri viri pa navajajo celo drastično višje ocene žrtev, ki segajo do 20.000 ubitih. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal oster odziv Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega pobijanja protestnikov. V ameriškem senatu so se medtem razpltele razprave o morebitnih vojaških posegih; republikanski senator Markwayne Mullin je izrazil podporo napadom na režim, čeprav se je izogibal neposredni potrditvi politike menjave režima. Razmere v Iranu ostajajo izjemno napete, saj so grafiti in gesla na ulicah Teherana neposredno uperjeni proti samemu vrhu iranske oblasti.

Iranske oblasti so izvedle enega najbolj krvavih zatiranj nemirov v zadnjem desetletju, pri čemer je po najnovejših poročilih aktivistov v protestih življenje izgubilo že več kot 2500 ljudi. Val nasilja in represije se stopnjuje, saj poročila navajajo tudi več kot 18.000 aretacij po vsej državi. Protestniki se spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil, ki skušajo s silo zadušiti protivladne demonstracije. Da bi omejili širjenje informacij in usklajevanje protestnikov, so iranske oblasti uvedle skoraj popolno blokado spleta, ki traja že 132 ur. Ta informacijski mrk otežuje delo nevladnim organizacijam pri potrjevanju natančnega števila ubitih in zaprtih, vendar poročila s terena kažejo na humanitarno krizo in sistematične kršitve človekovih pravic. Aktivisti opozarjajo, da se razmere v državi hitro poslabšujejo. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli v začetku leta, ko so prve žrtve padle pod streli varnostnih sil. Medtem ko mednarodna skupnost opazuje dogajanje, Teheran vztraja pri strogi politiki do protestnikov, kar vodi v vse večjo osamitev države na svetovnem prizorišču. Število žrtev med civilisti še naprej strmo narašča.

Iranske oblasti so 26-letnega Erfana Soltanija obsodile na smrtno kazen zaradi njegove udeležbe na protivladnih protestih, ki so državo zajeli po vsej državi. Po poročanju človekoljubnih organizacij se število žrtev med protestniki strmo povečuje, nekatere ocene pa nakazujejo, da je v okviru sistemskega in nasilnega zatiranja s strani varnostnih sil življenje izgubilo že več kot 12.000 ljudi. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je izrazil zgroženost nad stopnjevanjem nasilja in pozval k takojšnjemu prenehanju pobojev mirnih demonstrantov ter k odgovornosti vseh vpletenih v represijo. Razmere v državi so izjemno napete, saj iranske varnostne sile po navedbah aktivistov in na podlagi preverjenih videoposnetkov proti neoboroženim državljanom uporabljajo pravo strelivo. Medtem ko oblasti v Teheranu organizirajo pogrebe za pripadnike varnostnih sil, ki naj bi jih ubili »izgredniki«, mednarodna skupnost krepi pritisk na iranski režim. Skupina G7 je že zagrozila z uvedbo novih sankcij zaradi kršitev človekovih pravic in nesorazmerne uporabe sile, ki presega vse prejšnje valove nemirov v državi. Analitiki opozarjajo, da so trenutni protesti odraz dolgoletnega nezadovoljstva prebivalstva, vendar se od preteklih uporov razlikujejo po intenzivnosti in obsegu. Kljub tisočem aretacij in grožnjam z usmrtitvami se protesti ne umirjajo, kar postavlja teokratsko oblast pred enega največjih izzivov v zadnjih desetletjih. Mednarodne organizacije še naprej zbirajo podatke o dejanskem številu smrtnih žrtev, saj so komunikacije v državi pogosto omejene, kar otežuje natančno poročanje o razsežnostih tragedije.