V Iranu ubitih več kot 2.500 ljudi, Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem

Vodja iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za osebe, ki so bile pridržane med zadnjimi vsesplošnimi protesti po državi. Kljub opozorilom mednarodne skupnosti in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, teheranske oblasti nadaljujejo z nasilnim zatiranjem demonstracij. Po podatkih neodvisnih organizacij za človekove pravice je število žrtev v zadnjem valu nasilja preseglo 2.500, varnostne sile pa proti protestnikom redno uporabljajo pravo strelivo. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025, so bili sprva odziv na hudo gospodarsko stisko in padec vrednosti valute, vendar so hitro prerasli v širši upor proti več desetletij trajajoči represiji islamske republike. Organizacija ADL in druge mednarodne skupine so ostro obsodile brutalnost režima ter pozvale k spoštovanju temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Poročila iz terena opisujejo množične samovoljne aretacije in uporabo skrajnih ukrepov za utišanje opozicije. Ameriški predsednik Trump je večkrat poudaril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo, če se poboji mirnih protestnikov ne bodo končali. Kljub temu iranski vrhovni sodnik vztraja pri strogi kaznovalni politiki, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom. Mednarodna javnost s strahom spremlja napovedi o usmrtitvah, ki bi se lahko začele izvajati v prihodnjih dneh po poenostavljenih sodnih postopkih.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je preseglo 2500, medtem ko se nadaljujejo izpadi interneta. Donald Trump je protestnike pozval k nadaljevanju upora in obljubil pomoč ZDA pri ponovni vzpostavitvi miru v iranski naftni industriji. Pojavljajo se tudi znaki o morebitnem skorajšnjem ameriškem napadu na Iran. Elon Musk je ponudil brezplačen dostop do Starlinka Irancem, da bi preprečil prekinitev komunikacije.

Iranske varnostne sile so po večtedenskih množičnih protestih, ki so državo pahnili v najhujšo nestabilnost v zadnjih desetletjih, ponovno vzpostavile nadzor nad večjimi mesti. Po poročilih aktivistov in mednarodnih organizacij je režim v Teheranu uporabil skrajno nasilje, vključno z uporabo bojnega streliva, kar je po nekaterih ocenah povzročilo med 2.600 in celo 20.000 smrtnih žrtev. Da bi prikrili razsežnost represije, so oblasti 8. januarja 2024 uvedle skoraj popolno blokado spleta, kar je onemogočilo preverjanje informacij s terena. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij obljubil pomoč iranskim demonstrantom in zagrozil režimu s povračilnimi ukrepi, vendar se po zadnjih poročilih iz Bele hiše Washington odmika od možnosti neposrednega vojaškega posredovanja. Trump naj bi od svojih svetovalcev zahteval zagotovila, da bi morebiten napad povzročil takojšen propad režima in ne dolgotrajne vojne, česar pa mu obveščevalne službe trenutno ne morejo jamčiti. Medtem je Elon Musk aktiviral satelitsko omrežje Starlink, da bi protestnikom omogočil dostop do komunikacij, vendar iranske oblasti poskušajo signal onemogočiti z motenjem sistema GPS. Protesti so se začeli konec decembra zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja, visoke inflacije in padca vrednosti valute, a so se hitro sprevrgli v politične zahteve po padcu teokratskega režima. Kljub brutalnemu zatrtju in številnim žrtvam med študenti, športniki in delavci, odpor po navedbah očividcev ostaja prisoten v obliki tihega državljanskega nepokorščine. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena med retorično podporo protestnikom in strahom pred novo vojno na Bližnjem vzhodu.