Donald Trump zagrozil z uporabo vojske proti protestnikom v Minneapolisu
Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja z napovedjo možnosti aktivacije zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil namestitev redne vojske na ameriških tleh za zatrtje protestov v Minneapolisu. Do napetosti prihaja po uboju Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo množične demonstracije proti vladni politiki priseljevanja. Trump naj bi idejo o uporabi zakona dobil po mnenju vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, ki je v enem izmed preteklih sodnih postopkov nakazal na tovrstna predsedniška pooblastila. Kritiki, vključno z uredništvom časnika Wall Street Journal, opozarjajo, da bi uporaba vojske v razmerah, ko so protesti večinoma mirni, lahko vodila v še večje prelivanje krvi in dodatno podžgala državljanske nemire. Trump je v nedavnem intervjuju za Reuters še dodatno zaostril retoriko z razmišljanjem o morebitni odpovedi vmesnih volitev v kongres, saj se boji izgube republikanske večine. Takšne izjave so opazovalci označili za nevaren odmik od demokratičnih standardov in stopnjevanje avtoritarnih teženj. Administracija se hkrati spopada z vrsto notranjih in zunanjih kriz, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, grožnjami Iranu ter pritiski na zvezne rezerve. Dogajanje v Minneapolisu se je sprevrglo v širši konflikt med zvezno oblastjo in državljani, pri čemer se predsednikovo vztrajanje pri vojaškem posredovanju interpretira kot poskus uveljavitve neomejene moči nad civilnim prebivalstvom in institucijami.