Donald Trump zagrozil z uporabo vojske proti protestnikom v Minneapolisu

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost uporabe zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev zveznih vojaških enot v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov v Minneapolisu, ki so izbruhnili zaradi prisotnosti zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE) ter nedavnih strelskih incidentov. Napetosti so dosegle vrhunec po dveh streljanjih s strani zveznih uradnikov v enem tednu, pri čemer je bila ena oseba smrtno ranjena, druga pa hudo poškodovana. Zakon o uporu predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da obide omejitve civilne zakonodaje in vojsko uporabi za zatiranje "oboroženih uporov" ali "notranjega nasilja" na domačih tleh, kar se v ameriški zgodovini zgodi izjemno redko. Trump je lokalne oblasti opozoril, da bo ukrepal, če same ne bodo sposobne vzpostaviti reda in miru v mestu, kjer se protestniki spopadajo z zveznimi agenti, poslanimi v okviru obsežnega zatiranja nezakonitih migracij. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko razpoko med zvezno vlado in lokalnimi skupnostmi glede izvajanja migracijske politike. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske za namene ohranjanja javnega reda predstavljala nevaren precedens in bi lahko dodatno zaostrila že tako napete odnose med prebivalstvom in organi pregona. Medtem ko Trump poudarja potrebo po varnosti, nasprotniki trdijo, da njegova administracija s prisotnostjo zveznih agentov le še podpihuje nasilje.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.