Donald Trump zagrozil z uporabo vojske za zatrtje protestov v Minneapolisu

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o uporu iz leta 1807, da bi v Minnesoto napotil zvezno vojsko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava s tem ukrepom ustaviti protestnike, ki jih je označil za profesionalne agitatore in upornike. Po njegovih navedbah naj bi ti napadali uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE), ki po njegovem mnenju le opravljajo svoje delo. Grožnja z uporabo vojaške sile na ameriških tleh je prišla po stopnjevanju napetosti v Minneapolisu, kjer so streljanja in domnevne zlorabe s strani uslužbencev ICE sprožili val protestov. Trump je lokalne politike v Minnesoti obtožil korupcije in nesposobnosti pri zagotavljanju javnega reda. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti uradu ICE prav tako označil za upor, kar bi lahko služilo kot pravna podlaga za uveljavitev omenjenega zakona. Zakon o uporu je bil v ameriški zgodovini uporabljen približno tridesetkrat in omogoča predsedniku, da za vzpostavitev reda uporabi vojsko ali zvezno nacionalno gardo. Čeprav je Trump trdil, da so ga prejšnji predsedniki uporabljali bistveno pogosteje, podatki kažejo, da gre za izjemno redek in pravno sporen ukrep v sodobni dobi. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens pri uporabi vojaške moči za nadzor domačega prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno napovedal možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zatrl proteste v zvezni državi Minnesota, ki so izbruhnili zaradi racij agencije ICE. Omenjeni zakon iz leta 1807 predsedniku omogoča, da na ameriška tla napoti vojaške sile za zatiranje nemirov, kar predstavlja izjemo od splošne prepovedi uporabe vojske v civilne namene. Zadnji tovrstni ukrep je bil uporabljen pred več kot tremi desetletji, zdajšnja grožnja pa je sprožila številne razprave o mejah predsedniških pooblastil. Trumpova administracija trdi, da je ukrepanje nujno za vzpostavitev reda, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarnost militarizacije odgovora na civilno nezadovoljstvo in proteste proti migracijski politiki. Zakon o vstaji predsedniku omogoča, da obide omejitve zakona Posse Comitatus, ki sicer prepoveduje uporabo zveznih vojaških sil za izvajanje domače zakonodaje. V kolikor bi prišlo do aktivacije, bi to pomenilo neposreden poseg zvezne oblasti v pristojnosti posamezne zvezne države, kar bi dodatno zaostrilo politične napetosti v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja z napovedjo možnosti aktivacije zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil namestitev redne vojske na ameriških tleh za zatrtje protestov v Minneapolisu. Do napetosti prihaja po uboju Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo množične demonstracije proti vladni politiki priseljevanja. Trump naj bi idejo o uporabi zakona dobil po mnenju vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, ki je v enem izmed preteklih sodnih postopkov nakazal na tovrstna predsedniška pooblastila. Kritiki, vključno z uredništvom časnika Wall Street Journal, opozarjajo, da bi uporaba vojske v razmerah, ko so protesti večinoma mirni, lahko vodila v še večje prelivanje krvi in dodatno podžgala državljanske nemire. Trump je v nedavnem intervjuju za Reuters še dodatno zaostril retoriko z razmišljanjem o morebitni odpovedi vmesnih volitev v kongres, saj se boji izgube republikanske večine. Takšne izjave so opazovalci označili za nevaren odmik od demokratičnih standardov in stopnjevanje avtoritarnih teženj. Administracija se hkrati spopada z vrsto notranjih in zunanjih kriz, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, grožnjami Iranu ter pritiski na zvezne rezerve. Dogajanje v Minneapolisu se je sprevrglo v širši konflikt med zvezno oblastjo in državljani, pri čemer se predsednikovo vztrajanje pri vojaškem posredovanju interpretira kot poskus uveljavitve neomejene moči nad civilnim prebivalstvom in institucijami.