Donald Trump ponovno zagrozil z uporabo zakona o vstaji v Minnesoti

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal možnost uporabe zakona o uporu iz leta 1807, da bi v Minnesoto napotil zvezno vojsko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da namerava s tem ukrepom ustaviti protestnike, ki jih je označil za profesionalne agitatore in upornike. Po njegovih navedbah naj bi ti napadali uslužbence urada za priseljevanje in carine (ICE), ki po njegovem mnenju le opravljajo svoje delo. Grožnja z uporabo vojaške sile na ameriških tleh je prišla po stopnjevanju napetosti v Minneapolisu, kjer so streljanja in domnevne zlorabe s strani uslužbencev ICE sprožili val protestov. Trump je lokalne politike v Minnesoti obtožil korupcije in nesposobnosti pri zagotavljanju javnega reda. Namestnik generalnega tožilca Todd Blanche je proteste proti uradu ICE prav tako označil za upor, kar bi lahko služilo kot pravna podlaga za uveljavitev omenjenega zakona. Zakon o uporu je bil v ameriški zgodovini uporabljen približno tridesetkrat in omogoča predsedniku, da za vzpostavitev reda uporabi vojsko ali zvezno nacionalno gardo. Čeprav je Trump trdil, da so ga prejšnji predsedniki uporabljali bistveno pogosteje, podatki kažejo, da gre za izjemno redek in pravno sporen ukrep v sodobni dobi. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens pri uporabi vojaške moči za nadzor domačega prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost uporabe zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev zveznih vojaških enot v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov v Minneapolisu, ki so izbruhnili zaradi prisotnosti zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE) ter nedavnih strelskih incidentov. Napetosti so dosegle vrhunec po dveh streljanjih s strani zveznih uradnikov v enem tednu, pri čemer je bila ena oseba smrtno ranjena, druga pa hudo poškodovana. Zakon o uporu predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da obide omejitve civilne zakonodaje in vojsko uporabi za zatiranje "oboroženih uporov" ali "notranjega nasilja" na domačih tleh, kar se v ameriški zgodovini zgodi izjemno redko. Trump je lokalne oblasti opozoril, da bo ukrepal, če same ne bodo sposobne vzpostaviti reda in miru v mestu, kjer se protestniki spopadajo z zveznimi agenti, poslanimi v okviru obsežnega zatiranja nezakonitih migracij. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko razpoko med zvezno vlado in lokalnimi skupnostmi glede izvajanja migracijske politike. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske za namene ohranjanja javnega reda predstavljala nevaren precedens in bi lahko dodatno zaostrila že tako napete odnose med prebivalstvom in organi pregona. Medtem ko Trump poudarja potrebo po varnosti, nasprotniki trdijo, da njegova administracija s prisotnostjo zveznih agentov le še podpihuje nasilje.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja z napovedjo možnosti aktivacije zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil namestitev redne vojske na ameriških tleh za zatrtje protestov v Minneapolisu. Do napetosti prihaja po uboju Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo množične demonstracije proti vladni politiki priseljevanja. Trump naj bi idejo o uporabi zakona dobil po mnenju vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, ki je v enem izmed preteklih sodnih postopkov nakazal na tovrstna predsedniška pooblastila. Kritiki, vključno z uredništvom časnika Wall Street Journal, opozarjajo, da bi uporaba vojske v razmerah, ko so protesti večinoma mirni, lahko vodila v še večje prelivanje krvi in dodatno podžgala državljanske nemire. Trump je v nedavnem intervjuju za Reuters še dodatno zaostril retoriko z razmišljanjem o morebitni odpovedi vmesnih volitev v kongres, saj se boji izgube republikanske večine. Takšne izjave so opazovalci označili za nevaren odmik od demokratičnih standardov in stopnjevanje avtoritarnih teženj. Administracija se hkrati spopada z vrsto notranjih in zunanjih kriz, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, grožnjami Iranu ter pritiski na zvezne rezerve. Dogajanje v Minneapolisu se je sprevrglo v širši konflikt med zvezno oblastjo in državljani, pri čemer se predsednikovo vztrajanje pri vojaškem posredovanju interpretira kot poskus uveljavitve neomejene moči nad civilnim prebivalstvom in institucijami.