Donald Trump zagrozil z uporabo zakona o uporu v Minnesoti

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost uporabe zakona o uporu iz leta 1807 (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev zveznih vojaških enot v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov v Minneapolisu, ki so izbruhnili zaradi prisotnosti zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE) ter nedavnih strelskih incidentov. Napetosti so dosegle vrhunec po dveh streljanjih s strani zveznih uradnikov v enem tednu, pri čemer je bila ena oseba smrtno ranjena, druga pa hudo poškodovana. Zakon o uporu predsedniku Združenih držav Amerike omogoča, da obide omejitve civilne zakonodaje in vojsko uporabi za zatiranje "oboroženih uporov" ali "notranjega nasilja" na domačih tleh, kar se v ameriški zgodovini zgodi izjemno redko. Trump je lokalne oblasti opozoril, da bo ukrepal, če same ne bodo sposobne vzpostaviti reda in miru v mestu, kjer se protestniki spopadajo z zveznimi agenti, poslanimi v okviru obsežnega zatiranja nezakonitih migracij. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko razpoko med zvezno vlado in lokalnimi skupnostmi glede izvajanja migracijske politike. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske za namene ohranjanja javnega reda predstavljala nevaren precedens in bi lahko dodatno zaostrila že tako napete odnose med prebivalstvom in organi pregona. Medtem ko Trump poudarja potrebo po varnosti, nasprotniki trdijo, da njegova administracija s prisotnostjo zveznih agentov le še podpihuje nasilje.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno napovedal možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zatrl proteste v zvezni državi Minnesota, ki so izbruhnili zaradi racij agencije ICE. Omenjeni zakon iz leta 1807 predsedniku omogoča, da na ameriška tla napoti vojaške sile za zatiranje nemirov, kar predstavlja izjemo od splošne prepovedi uporabe vojske v civilne namene. Zadnji tovrstni ukrep je bil uporabljen pred več kot tremi desetletji, zdajšnja grožnja pa je sprožila številne razprave o mejah predsedniških pooblastil. Trumpova administracija trdi, da je ukrepanje nujno za vzpostavitev reda, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarnost militarizacije odgovora na civilno nezadovoljstvo in proteste proti migracijski politiki. Zakon o vstaji predsedniku omogoča, da obide omejitve zakona Posse Comitatus, ki sicer prepoveduje uporabo zveznih vojaških sil za izvajanje domače zakonodaje. V kolikor bi prišlo do aktivacije, bi to pomenilo neposreden poseg zvezne oblasti v pristojnosti posamezne zvezne države, kar bi dodatno zaostrilo politične napetosti v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val ogorčenja z napovedjo možnosti aktivacije zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil namestitev redne vojske na ameriških tleh za zatrtje protestov v Minneapolisu. Do napetosti prihaja po uboju Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), kar je sprožilo množične demonstracije proti vladni politiki priseljevanja. Trump naj bi idejo o uporabi zakona dobil po mnenju vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, ki je v enem izmed preteklih sodnih postopkov nakazal na tovrstna predsedniška pooblastila. Kritiki, vključno z uredništvom časnika Wall Street Journal, opozarjajo, da bi uporaba vojske v razmerah, ko so protesti večinoma mirni, lahko vodila v še večje prelivanje krvi in dodatno podžgala državljanske nemire. Trump je v nedavnem intervjuju za Reuters še dodatno zaostril retoriko z razmišljanjem o morebitni odpovedi vmesnih volitev v kongres, saj se boji izgube republikanske večine. Takšne izjave so opazovalci označili za nevaren odmik od demokratičnih standardov in stopnjevanje avtoritarnih teženj. Administracija se hkrati spopada z vrsto notranjih in zunanjih kriz, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, grožnjami Iranu ter pritiski na zvezne rezerve. Dogajanje v Minneapolisu se je sprevrglo v širši konflikt med zvezno oblastjo in državljani, pri čemer se predsednikovo vztrajanje pri vojaškem posredovanju interpretira kot poskus uveljavitve neomejene moči nad civilnim prebivalstvom in institucijami.