Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško operacijo v Venezueli, med katero so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Peking je Washington pozval k takojšnji izpustitvi odstavljenega predsednika in njegove soproge ter poudaril, da nasprotuje enostranskim dejanjem in uporabi sile v mednarodnih odnosih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je dogodke označil za razlog za resno mednarodno zaskrbljenost in zavrnil vlogo ZDA kot samooklicanega svetovnega policista. Kljub politični nestabilnosti v Caracasu je Kitajska potrdila svojo zavezanost energetskemu sodelovanju z Venezuelo. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian je izjavil, da Kitajska ostaja največja kupka venezuelske nafte in da bo nadaljevala z uvozom ne glede na razvoj dogodkov. Peking namerava svoje gospodarske interese in investicije zaščititi v skladu z mednarodnim pravom. Analitiki ocenjujejo, da Kitajska trenutno situacijo izkorišča za utrjevanje svoje podobe kot sile stabilnosti, medtem ko so ZDA podvržene kritikam zaradi vojaškega posredovanja. Stopnjevanje napetosti med velesilama zaradi latinskoameriške države bi lahko imelo dolgoročne posledice za svetovni naftni trg.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Wang Yi je med srečanjem s pakistanskim zunanjim ministrom Ishakom Darjem v Pekingu poudaril, da nobena država ne bi smela prevzeti vloge svetovnega sodnika ali policista. Čeprav Združenih držav ni neposredno imenoval, se je odzval na dogodke, ki so pretresli latinskoameriško državo in sprožili mednarodne polemike o spoštovanju državne suverenosti. Kitajsko zunanje ministrstvo je dodatno potrdilo, da Peking ostaja zavezan energetskemu sodelovanju z Venezuelo. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Jian je izpostavil, da partnerstvo med državama ščiti mednarodno pravo, in nakazal, da se uvoz venezuelske nafte, katere največja kupka je prav Kitajska, kljub aretaciji predsednika ne bo ustavil. Kitajska diplomacija dogodek interpretira kot kršitev mednarodnih norm in poskus enostranskega uveljavljanja moči s strani Washingtona, kar še dodatno zaostruje odnose med velesilami.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v uradnem odzivu na zadnje dogodke v Venezueli ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike in poudaril, da nobena država nima pravice delovati kot samooklicani mednarodni policist ali sodnik. Minister je v izjavi, ki jo je objavilo kitajsko zunanje ministrstvo, izpostavil, da Peking nasprotuje kakršnim koli enostranskim dejanjem, ki kršijo suverenost neodvisnih držav in načela mednarodnega prava. Kitajska stran meni, da morajo odločitve o notranji politiki posamezne države ostati v rokah njenih prebivalcev, zunanji pritiski pa le stopnjujejo napetosti. Wang Yi je ob tem neposredno nagovoril administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in opozoril, da mednarodna skupnost ne bi smela dopuščati hegemonističnega obnašanja, ki spodkopava svetovni mir in red. Kitajska s tem ponovno potrjuje svojo zaveznost varovanju načela neposeganja v notranje zadeve drugih držav.

Pakistan in Kitajska sta po zaključku sedmega kroga strateškega dialoga zunanjih ministrov v Pekingu izdala skupno izjavo, v kateri sta pozvala k vidnejšim in preverljivim ukrepom za uničenje terorističnih organizacij s sedežem v Afganistanu. Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in njegov kitajski koleg Wang Yi sta poudarila, da te skupine predstavljajo resno grožnjo regionalni in svetovni varnosti. Državi sta od afganistanskih oblasti zahtevali, da preprečijo uporabo svojega ozemlja za militantne dejavnosti proti drugim državam. Strani sta se dogovorili o tesnem sodelovanju pri reševanju afganistanskega vprašanja in pozvali mednarodno skupnost h krepitvi pritiska na tamkajšnjo vlado za oblikovanje vključujočega političnega okvira. Kitajska stran je ob tem pohvalila prizadevanja Islamabada pri boju proti terorizmu in zaščiti varnosti v regiji. Poziv prihaja v času povečanih napetosti, ko se Afganistan sooča z obtožbami o nudenju zatočišča skrajnim skupinam, kar vpliva na stabilnost sosednjih držav in varnost kitajskih investicij v okviru gospodarskega koridorja.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v nedeljo poudaril, da nobena država ne bi smela prevzeti vloge mednarodnega policista ali sodnika pri reševanju krize v Venezueli. Po njegovih besedah Peking dosledno nasprotuje uporabi ali grožnji s silo ter vsakršnemu vsiljevanju volje ene države drugi. Kitajska diplomacija zagovarja spoštovanje suverenosti in nasprotuje enostranskim posegom v notranjo politiko drugih držav. Dogajanje v Venezueli, ki je pritegnilo precejšnjo mednarodno pozornost, po mnenju kitajskega ministrstva zahteva rešitve, ki temeljijo na mednarodnem pravu in ne na zunanjem pritisku. Wang Yi je izpostavil, da Kitajska ostaja zavezana načelu nevmešavanja, kar odraža širšo zunanjepolitično strategijo Pekinga glede latinskoameriških vprašanj in njihovega odpora do hegemonističnih teženj v mednarodni skupnosti.

Kitajski minister za zunanje zadeve Wang Yi je ostro kritiziral operacijo Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Peking je uradno sporočil, da ne sprejema nobene države, ki bi si samovoljno nadela vlogo svetovnega sodnika ali policista. Izjave so bile podane na srečanju s pakistanskim zunanjim ministrom Ishaqom Darjem, kjer je Kitajska poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Zajetje Madura, ki se je zgodilo v začetku januarja 2026 v Caracasu, je povzročilo mednarodne napetosti, saj Kitajska vztraja pri takojšnji izpustitvi predsednika in njegove soproge Cilie Flores. Kitajska diplomacija opozarja, da takšna enostranska dejanja Washingtona destabilizirajo mednarodni red in kršijo diplomatske protokole. Medtem ko so ZDA operacijo opravičevale s pravnimi postopki, Kitajska meni, da nobena država nima mandata za izvajanje pravosodnih ukrepov zunaj svojih meja na takšen način.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ostro kritiziral Združene države Amerike zaradi njihove vloge pri aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Kitajska diplomacija je poudarila, da nobena država ne bi smela prevzeti vloge "svetovnega policista" ali "svetovnega sodnika". Izjave so bile podane med uradnim srečanjem s pakistanskim zunanjim ministrom, kjer je Wang Yi izpostavil pomen spoštovanja državne suverenosti in mednarodnega prava. Peking zavrača dejanja, ki po njihovem mnenju kršijo suverenost tujih držav in predstavljajo enostransko uveljavljanje jurisdikcije nad tujimi voditelji. Kitajska stran je jasno sporočila, da ne sprejema nobene države, ki bi si lastila pravico do presojanja legitimnosti vlad drugih suverenih narodov. Incident z Madurom je dodatno zaostril napetosti med velesilami glede meja mednarodnega pregona in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih izstrelkov v svoje vzhodne vode, tik preden se je južnokorejski predsednik odpravil na Kitajsko. Kim Jong Un je nadzoroval preizkuse hipersoničnih izstrelkov in poudaril potrebo po okrepitvi jedrskega odvračanja države. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali, da bosta okrepili vezi in zaščitili regionalno stabilnost.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Ishaq Dar je v soboto prispel v Peking na uradni obisk, kjer bo s kitajskim kolegom Wang Yijem sopredsedoval sedmemu krogu strateškega dialoga med Kitajsko in Pakistanom. Gre za najvišji posvetovalni mehanizem med državama, ki omogoča celovit pregled dvostranskega sodelovanja in določanje novih področij partnerstva v okviru njunega dolgotrajnega strateškega sodelovanja. Obisk ima poseben simbolni pomen, saj je Dar prvi tuji visoki gost, ki je obiskal Kitajsko v letu 2026. Poleg strateških pogovorov se bo minister udeležil tudi dogodkov ob začetku 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Pakistanom in Kitajsko. Državi načrtujeta številne pobude in spominske dejavnosti, ki se bodo zvrstile čez celotno leto. Na letališču so pakistansko delegacijo sprejeli kitajski posebni predstavnik za Afganistan Yue Xiaoyong ter predstavniki pakistanskega veleposlaništva v Pekingu.

Podpredsednik pakistanske vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je v soboto odpotoval v Peking, kjer se bo udeležil sedmega kroga strateškega dialoga med Pakistanom in Kitajsko. Dar obiskuje Kitajsko na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija, s katerim bosta v nedeljo, 4. januarja 2026, sopredsedovala srečanju na visoki ravni. Glavni cilj tridnevnega obiska je krepitev strateškega sodelovanja in pregled ključnih dvostranskih vprašanj med državama. Obisk predstavlja pomembno diplomatsko dejavnost na začetku leta 2026, saj je Ishaq Dar prvi tuji visoki predstavnik, ki je v tem letu obiskal Kitajsko. Srečanje sledi predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo regije, pri čemer Kitajska ohranja vlogo ključne zaveznice Pakistana. Pogovori bodo osredotočeni na varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in regionalno stabilnost v Južni Aziji.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Indijska opozicija je v sredo od predsednika vlade Narendra Modija zahtevala uradno pojasnilo glede navedb kitajskega zunanjega ministra Wang Yi-ja, ki je zatrdil, da je Peking v letu 2025 posredoval pri vzpostavitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Kitajski minister je v svojem letnem pregledu diplomacije izpostavil, da je Kitajska igrala vlogo mirovnega pogajalca pri reševanju majskega vojaškega spopada med sosednjima jedrskima silama. Te trditve so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem New Delhija, ki vztrajno zavrača vsakršno vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja z Islamabadom. Predstavniki indijske kongresne stranke in poslanec Asaduddin Owaisi so navedbe označili za žalitev indijske nacionalne varnosti in suverenosti. Po mnenju opozicije si Peking prizadeva za prevlado v Južni Aziji, medtem ko indijsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da je bila odločitev o prekinitvi ognja sprejeta izključno na ravni generalnih direktorjev vojaških operacij obeh držav. Poleg Kitajske je podobne trditve o posredovanju v preteklosti podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, kar Indija prav tako vztrajno zanika.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija obiskal Peking, kjer sta sopredsedovala sedmemu krogu strateškega dialoga zunanjih ministrov Pakistana in Kitajske. Srečanje, ki je potekalo med 3. in 6. januarjem 2026, je služilo kot osrednji posvetovalni mehanizem za pregled celotnega spektra bilateralnega sodelovanja ter razpravo o regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Med pogovori sta ministra napovedala vrsto pobud in spominskih dogodkov ob 75. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Obisk je potrdil skupna prizadevanja za poglobitev strateškega partnerstva, ki ga državi opisujeta kot trajno in neomajno. Strani sta ponovili zavezanost regionalnemu miru, stabilnosti in trajnostnemu razvoju, kar je ključnega pomena za geopolitično ravnovesje v Južni Aziji.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Zunanja ministra Tajske in Kambodže sta se v kitajski provinci Junan sestala s kitajskim kolegom Wang Yi-jem, kjer sta se zavezala h krepitvi medsebojnega zaupanja in utrditvi premirja. Srečanje je sledilo končanju večtedenskih silovitih obmejnih spopadov, ki so po uradnih podatkih terjali najmanj 101 smrtno žrtev in povzročili razselitev več kot pol milijona ljudi. Kitajska je v pogovorih poudarila nujnost vzdrževanja dialoga ter obljubila podporo pri spremljanju razmer na terenu in humanitarnem sodelovanju. Državi sta se sporazumeli o postopnem utrjevanju prekinitve ognja, kar predstavlja ključen korak k stabilizaciji regije po drugem zaporednem premirju od konca oktobra. Kljub predhodnim neuspešnim poskusom zaustavitve sovražnosti sta obe strani tokrat izrazili pripravljenost na dolgoročno obnovo odnosov. Kitajska diplomacija je s tem srečanjem potrdila svojo aktivno vlogo posrednika v regiji, s čimer želi preprečiti nadaljnje zaostrovanje konflikta, ki je v preteklosti že večkrat ohromil obmejna območja obeh sosed.

Tajska in Kambodža sta podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, s katerim naj bi končali več tednov trajajoče spopade na njuni meji zaradi ozemeljskih zahtev. Sporazum je začel veljati v soboto opoldne in zavezuje strani k spoštovanju prejšnjega dogovora.

Zunanji ministri Kambodže in Tajske so se sestali s kitajskim kolegom, pri čemer si Peking prizadeva okrepiti svojo vlogo pri posredovanju v mejnem sporu med državama.

Kitajska bo poslala posebnega odposlanca za azijske zadeve v Kambodžo in Tajsko, da bi posredoval v mejnem sporu med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po poročanju tiskovne agencije Xinhua pogovarjal s kambodžanskim podpredsednikom in zunanjim ministrom Prakom Sokhonnim ter tajskim zunanjim ministrom Sarunom Charoensuwanom. Obe strani sta izrazili pripravljenost na umiritev in prekinitev ognja.

Donald Trump je v nagovoru ameriškemu narodu izjavil, da so ZDA pripravljene na gospodarski razcvet. Poudaril je svoje dosežke in kritiziral Bidna. Venezuelska vlada je zatrdila, da pomorska blokada ZDA ni vplivala na izvoz nafte. Poročilo Politica navaja, da naj bi konec tedna v Miamiju potekali pogovori med ZDA in Rusijo o Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA zastopala Steve Witkoff in Jared Kushner.

Nicolás Maduro je kljub blokadi ZDA napovedal nadaljevanje izvoza nafte. Označil je ukaze Donalda Trumpa za vojno dejanje in kolonializem, ki ogrožata suverenost Venezuele. ZDA so obtožile venezuelski režim financiranja narkoterorizma z nafto. Kitajska je izrazila podporo Venezueli in obsodila enostranske pritiske ZDA. Podjetja naj bi se izogibala vrnitvi v Venezuelo po morebitnem padcu Madura. Diosdado Cabello je izjavil, da je Venezuela pod resnično grožnjo imperializma.

Kitajska in Savdska Arabija sta se dogovorili o tesnejši komunikaciji in usklajevanju glede regionalnih in mednarodnih vprašanj. Kitajska je pohvalila vlogo Savdske Arabije v diplomaciji na Bližnjem vzhodu. Kitajski zunanji minister Wang Yi je na tridnevni turneji po Bližnjem vzhodu, ki se je začela v Združenih arabskih emiratih in naj bi se končala v Jordaniji. V nedeljo se je v Rijadu srečal s savdskim zunanjim ministrom princem Faisal bin Farhan Al-Saudom.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med srečanjem z nemškim kolegom Johannom Wadephulom v Pekingu izjavil, da Japonska vojaško ogroža Kitajsko, kar je popolnoma nesprejemljivo. Obtožbe so sledile po tem, ko je Japonska trdila, da so kitajska bojna letala usmerila radarje proti japonskim vojaškim letalom. Wang Yi je poudaril, da bi morala Japonska, kot poražena država v drugi svetovni vojni, v letošnjem letu 80. obletnice konca vojne ravnati previdneje.

Kitajska je zavrnila obtožbe o provokaciji in dejala, da je letalonosilka Liaoning plula v območju vojaških vaj ZDA in Japonske, ker so se tam pojavila japonska bojna letala. Kitajski strokovnjaki so radarsko ožarjanje označili za osnovno operacijo, medtem ko japonski uradniki menijo, da je to znak napovedi vojne.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da bi se Kitajska in Rusija morale skupaj upreti vsem poskusom oživitve japonskega militarizma. Ta izjava je bila podana med posvetovanjem o strateški varnosti z ruskim sekretarjem sveta za nacionalno varnost Sergejem Šojgujem v Moskvi. Državi sta dosegli visoko stopnjo strateškega soglasja glede vprašanj, povezanih z Japonsko.

Emmanuel Macron je začel svoj četrti državni obisk na Kitajskem, kjer se je srečal s Xi Jinpingom. Osrednje teme pogovorov so bile trgovinski spori, prizadevanja za mir v Ukrajini in vprašanje Tibeta, na katerega so opozorili zagovorniki človekovih pravic.

Vladimir Putin je ponovil grožnjo Evropi z vojno, če si jo ta želi. Generalni sekretar Nata pa je Putina ironično izzval glede njegovega videza v vojaških oblačilih, pri čemer je poudaril, da ga ni videl na fronti.

Kitajski zunanji minister Wang Yi bo od 1. do 2. decembra obiskal Rusijo, je sporočila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.

Tajvansko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo skupno izjavo kitajskega in kirgiškega zunanjega ministra, v kateri sta poudarila, da je Tajvan "neodstranljiv del Kitajske" in izkrivljala resolucijo Združenih narodov št. 2758. Ministrstvo je izrazilo obžalovanje, ker je Kirgizistan podlegel kitajskemu avtoritarizmu, in poudarilo, da to ne spreminja dejstva, da si Tajvan in Kitajska nista podrejena.

Član Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in zunanji minister Wang Yi je prispel na uradni obisk v Kirgizistan. Med obiskom so predvideni srečanji z vodstvom države, pogovori z zunanjim ministrom Žeenbekom Kulubajevom in prvo zasedanje strateškega dialoga, namenjenega obravnavi aktualnih vprašanj sodelovanja. Po zaključku bodo podpisani številni dvostranski dokumenti.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 19. in 22. novembrom obiskal Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, kjer se je udeležil strateškega dialoga z regionalnimi partnerji.

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.

Po srečanju kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ameriškega predsednika Donalda Trumpa Kitajska pričakuje obdobje stabilnosti in nadzora v odnosih med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi je srečanje označil za zgodovinski trenutek, ki bo pripomogel k izogibanju nesporazumom in preprečil večje nihanju v odnosih. Shenzhen se pripravlja na gostitev vrha Apec naslednje leto.

ZDA in Kitajska naj bi dosegli okvirni dogovor, da bi preprečili ponovno zaostrovanje dolgotrajnega trgovinskega spora. Bela hiša je pred srečanjem Trumpa s Xijem napovedala možnost dogovora o trgovini med ZDA in Kitajsko.

Pred prihajajočim srečanjem Trumpa in Xija se je povečal optimizem glede reševanja trgovinskih napetosti, kar je spodbudilo rast ameriških delnic. Poleg trgovine bosta predsednika razpravljala o Tajvanu in Rusiji. ZDA pa iščejo strokovno znanje zasebnega sektorja glede kritičnih mineralov.

Donald Trump je prispel v Tokio in se srečal s cesarjem Naruhitom. Prav tako se je sestal s premierko Sanae Takaichi, ki jo je pohvalil zaradi njene ideološke bližine s pokojnim premierjem Shinzo Abejem. To je Trumpov prvi obisk na Japonskem po šestih letih.