Britanska notranja ministrica Yvette Cooper je v izjavi za spodnji dom parlamenta potrdila, da je vlada na zagovor poklicala iranskega veleposlanika v Londonu. Odločitev je bila sprejeta kot odziv na ravnanje iranskih oblasti med nedavnimi protesti v državi, ob tem pa je ministrica napovedala tudi uvedbo novih sankcij proti teheranskemu režimu. Cooperjeva je poudarila, da so se o razmerah in pričakovanjih Združenega kraljestva predhodno že pogovarjali z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem. Uradni London s tem korakom stopnjuje diplomatski pritisk na Iran, ki se v zadnjem obdobju spopada z notranjimi nemiri in obtožbami o kršitvah človekovih pravic pri zatiranju demonstracij. Poleg diplomatskega poklica na zagovor so napovedane sankcije usmerjene proti posameznikom in subjektom, ki so po mnenju britanske vlade odgovorni za nasilje nad civilisti. Gre za usklajeno prizadevanje britanske diplomacije, da bi omejila represivne ukrepe iranskih varnostnih sil. Napovedani ukrepi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Ministrica Cooperjeva je jasno izrazila obsodbo ravnanj iranskih oblasti, medtem ko vlada preučuje nadaljnje pravne in ekonomske mehanizme za zaščito mednarodnih standardov človekovih pravic. Britanska javnost in mednarodna skupnost sta bili obveščeni o odločnem ukrepanju, ki naj bi služilo kot opomin Teheranu glede nesprejemljivosti prekomerne uporabe sile.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Britanska vlada se je znašla pod pritiskom zaradi primera egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abda el-Fataha, ki se je po nedavni pomilostitvi v Egiptu vrnil v Združeno kraljestvo. Po njegovem prihodu so opozicijski politiki, vključno z Nigelom Farageem in Chrisom Philpom, izpostavili njegove stare objave na družbenih omrežjih, ki naj bi pozivale k nasilju nad cionisti in policijo. Zaradi teh navedb so se pojavili pozivi k odvzemu njegovega britanskega državljanstva, kar so organizacije za človekove pravice označile za nevaren precedens in avtoritaren poseg v temeljne svoboščine. Notranja ministrica Yvette Cooper je priznala, da organi niso bili vnaprej obveščeni o sporni zgodovini objav, ki segajo več kot desetletje v preteklost. El-Fatah se je za svoje besede že javno in nedvoumno opravičil ter jih označil za izraz mladostne jeze v času regionalnih kriz. Kljub temu da je vlada premierja Keira Starmerja njegove pretekle izjave označila za zavržne, so pozdravili njegovo opravičilo in za zdaj ne kaže na uradni postopek odvzema državljanstva, čeprav vprašanje ostaja politično občutljivo in bo verjetno še naprej obremenjevalo laburistično vlado.

Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je odredila nujno revizijo zaradi resnih informacijskih pomanjkljivosti v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, državno skupnost in razvoj (FCDO). Odločitev je bila sprejeta po razkritju, da ministri, vključno s predsednikom vlade Keirjem Starmerjem, niso bili seznanjeni z vsebino zgodovinskih objav britansko-egiptovskega aktivista Alaa Abd el-Fataha na družbenih omrežjih. Cooperjeva je te objave označila za zavržne, saj so vsebovale sporno retoriko, ki je bila v javnosti razkrita šele po njegovi izpustitvi iz egiptovskega zapora. Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, zakaj ključni vladni uradniki ob dajanju javnih izjav o tem dolgotrajnem konzularnem primeru niso razpolagali z vsemi relevantnimi informacijami. Aktivist, ki je bil decembra lani izpuščen na prostost, se je za svoje pretekle izjave že opravičil, vendar so te sprožile ostre kritike in pozive k ukrepanju. Britanska vlada s tem ukrepom poskuša omejiti politično škodo in ugotoviti odgovornost znotraj obveščevalnih in diplomatskih struktur, ki niso zagotovile ustreznih podatkov vodstvu države. Primer ostaja politično občutljiv, saj neposredno vpliva na kredibilnost britanske zunanje politike in vprašanje podeljevanja državljanstva.

Alaa Abd el-Fattah je trdil, da ga "Sionisti" želijo ujeti in da so bile njegove besede o Britancih izkrivljene. Zunanja ministrica Yvette Cooper je dejala, da ona in njeni predhodniki niso bili obveščeni o njegovi preteklosti na družbenih medijih. Svetnik Reform UK je kritiziral Keira Starmerja, ker je pozdravil Abd el-Fattaha v Veliki Britaniji. Organizacije za človekove pravice so opozorile, da bi odvzem državljanstva Abd el-Fattahu predstavljal nevaren precedens.

Iranski minister za zunanje zadeve je izjavil, da je Islamska republika Iran še vedno pripravljena na pravičen in uravnotežen dogovor s pogajanji, vendar se nikoli ne bo uklonila pritisku, grožnjam ali diktatu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in britanska zunanja ministrica Yvette Cooper sta v telefonskem pogovoru razpravljala o dvostranskih odnosih, konzularnih zadevah in iranskem jedrskem programu. Aragči je kritiziral evropski pristop k jedrskemu vprašanju, poudaril je podporo Teherana diplomaciji, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, in zavrnil enostranske pritiske.

Velika Britanija je uvedla sankcije proti ruskim medijskim in idejnim platformam ter dvema kitajskima podjetjema, ki jih sumijo vpletenosti v informacijsko bojevanje. Zunanja ministrica Yvette Cooper je opozorila, da se morajo zahodne države bolj potruditi v boju proti informacijskemu bojevanju, ki ga izvajajo "zlonamerne tuje države". Med sankcioniranimi je tudi Telegram kanal Rybar, Fundacija za podporo in zaščito pravic rojakov, ki živijo v tujini, in Center za geopolitično ekspertizo.

Sekretar za varnost Hong Konga, Deng Bingqiang, je sporočil, da je bila ograja okoli stavbe Hongfu Garden, kjer je izbruhnil požar, protipožarna. Vendar pa je preiskava pokazala, da je bila visoko vnetljiva pena, uporabljena na oknih, glavni krivec za hitro širjenje ognja. Požar se je začel na zunanji ograji stavbe Hongchang Court, nato pa se je zaradi goreče pene hitro razširil na več nadstropij in druge stavbe. Goreča pena je povzročila tudi razpoke oken, kar je omogočilo, da se je ogenj hitro razširil v notranjost.

Število smrtnih žrtev požara v stanovanjskem kompleksu Hong Fuk Yuen je naraslo na 128, približno 200 ljudi pa je še vedno pogrešanih. Požar je bil po 43 urah pogašen. Uradna preiskava je pokazala, da je bil vzrok hitrega širjenja ognja material, ki je obdajal zunanjost stavbe. Zaradi požara so se okrepile kritike na račun vlade Hong Konga, saj opozarjajo na pomanjkljivosti v sistemu javne varnosti. Zaradi tragedije je japonska pop zvezdnica Ayumi Hamasaki odpovedala ognjemet na svojem koncertu in izrazila sožalje.

V Londonu so aretirali protestnike pred sodiščem, kjer organizacija Palestine Action izpodbija prepoved britanske vlade, ki jo obravnava kot teroristično. Sodišče preverja zakonitost prepovedi, ki jo je uvedla nekdanja ministrica Yvette Cooper. Pravniki organizacije trdijo, da je prepoved neupravičena, medtem ko vlada vztraja pri svoji odločitvi. Protesti so potekali tudi izven sodišča, kjer so podporniki organizacije, vključno z nekaterimi Judi, izražali nasprotovanje prepovedi.

Britansko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je ruska vohunska ladja Yantar med delovanjem v bližini britanskih teritorialnih voda z laserjem ciljala na pilote letal Kraljevega vojnega letalstva (RAF), ki so nadzirali njeno gibanje. Britanska vlada je zaradi tega incidenta poslala ostro opozorilo Kremlju in zagrozila z ustreznimi ukrepi.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Približno 200 borcev Hamasa je bilo ujetih v njihovih lastnih tunelih pod južnim delom Gaze, ki je trenutno pod nadzorom izraelske vojske.

Združeno kraljestvo je napotilo majhno število vojaških oseb, vključno z višjim poveljnikom, v Izrael, da bi podprli mednarodna prizadevanja za nadzor krhke prekinitve ognja v Gazi. Britanski obrambni minister John Healey je poudaril, da je bila napotitev izvedena na zahtevo ZDA. Britanske enote se bodo pridružile večnacionalni delovni skupini pod vodstvom ZDA, imenovani Civil Military Coordination Center (CMCC).

Izrael je znova začel z zračnimi napadi na območje Gaze, pri čemer je kot razlog navedel kršitev premirja s strani Hamasa. Izraelska vojska trdi, da je Hamas izvedel več napadov na izraelske sile, ki so se umaknile na območje za rumeno linijo. Hamas zanika odgovornost za napade in trdi, da niso bili pod njihovim nadzorom. Palestinski konzul je izjavil, da prekinitev ognja ne bo zadostna, dokler se ne konča izraelska okupacija, in zahteva, da Izrael prevzame odgovornost za genocid nad Palestinci.

Članki obravnavajo nasprotujoče si poglede na uvedbo digitalnih identitet. Joe Rogan je v svojem podcastu izrazil zaskrbljenost glede globalne implementacije digitalnih osebnih izkaznic in opozoril na primere aretacij v Veliki Britaniji zaradi spornih spletnih objav. Medtem ko nekateri vidijo digitalne identitete kot morebitno grožnjo zasebnosti in opozarjajo na možnost zlorab, drugi menijo, da bi dobro izvedena digitalna identifikacija lahko pospešila birokratske postopke in omejila nezakonite dejavnosti. Vendar pa skeptičnost glede sposobnosti Velike Britanije, da zagotovi varnost in zasebnost teh sistemov, ostaja prisotna.

Izrael in Hamas sta se dogovorila o prekinitvi ognja v Gazi, ki predvideva postopno umikanje izraelskih sil. Dogovor, dosežen v okviru načrta Donalda Trumpa, vključuje tudi izpustitev talcev. Izraelska vojska se bo umaknila na linijo, ki ji bo omogočala nadzor nad približno 53 % Gaze, medtem ko mora Hamas izpustiti 20 živih talcev. Po prekinitvi ognja se tisoči Palestincev vračajo v porušeno Gazo, kjer bo dnevno prispelo 600 tovornjakov s pomočjo. Predsednik palestinske oblasti je izrazil željo po miru in stabilnosti z Izraelom. Yvette Cooper je dejala, da ni načrtov za prisotnost britanskih vojakov na terenu v Gazi, nadzor nad prekinitvijo ognja pa naj bi prevzele sosednje države, ameriški vojaki naj bi nadzirali izvajanje dogovora.

Izraelska vojska je uradno sporočila, da je dogovor o prekinitvi ognja v Gazi začel veljati opoldne po lokalnem času in da se vojaki umikajo na dogovorjene linije. Palestinske družine so se začele vračati v mesto Gaza, medtem ko je Izrael nadaljeval z napadi do začetka premirja.

Monero (XMR), kriptovaluta osredotočena na zasebnost, je izdala pomembno posodobitev Fluorine Fermi, katere cilj je omejiti povezovanje IP naslovov vohunskih vozlišč in izboljšati zasebnost uporabnikov. Hester Peirce iz ameriške komisije za vrednostne papirje (SEC) je opozorila vlagatelje pred kripto prevarami, ki se dogajajo na Telegramu.

V Izraelu so se stotine ljudi zbrale pred domom premierja Benjamina Netanjahuja med judovskim novim letom Roš Hašana, zahtevajoč izpustitev talcev. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pa je opozorila na previdnost pri sklepanju povezav med paracetamolom in avtizmom pri otrocih, kot je to izjavil Donald Trump, saj dokazi o takšni povezavi niso dosledni.

Po ponovnih kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani Rusije, je generalni sekretar NATO, Mark Rutte, napovedal okrepitev nadzora in zračne obrambe na vzhodnem krilu zavezništva. Poudaril je, da bo NATO uporabil vsa potrebna, vojaška in nevojaška sredstva, da bi se branil in zaščitil vsak centimeter svojega ozemlja. Pri tem bi lahko v prihodnje uporabili tudi drone.

Poljska ne bo oklevala sestreliti predmetov, ki kršijo njen zračni prostor in predstavljajo grožnjo. Premier je dejal, da bodo previdnejši v manj jasnih situacijah. Poljska je članica NATO.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Velika Britanija, Kanada in Avstralija so se pridružile državam, ki so uradno priznale palestinsko državo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je na to potezo odzval negativno, saj jo vidi kot nagrado za Palestince.

Keir Starmer je odstavil Petra Mandelsona s položaja britanskega ambasadorja v ZDA po razkritju njegovih povezav z Jeffreyjem Epsteinom. Mandelson naj bi Epsteinu svetoval, naj se bori za zgodnejšo izpustitev iz zapora. Christopher Hope iz GB News je potezo označil za "zelo neprijetno" za Starmerja. Razkriti so bili tudi tajni dokumenti, ki kažejo, da je Mandelson spodbudil Tonyja Blaira, da se sreča z Epsteinom leta 2002. Odstavitev je sprožila vprašanja o Starmerjevi prihodnosti.

V Londonu je policija aretirala skoraj 900 ljudi, ki so protestirali proti prepovedi skupine Palestine Action, ki jo vlada obravnava kot teroristično organizacijo. Protestniki so se zbrali pred parlamentom, policija pa je obsodila nasilje nad policisti. Medtem so v Nepalu potekali protesti mladih proti prepovedi več družbenih medijev, pri čemer je policija uporabila solzivec in gumijaste naboje.

V Kanoju v Nigeriji so civilnodružbene organizacije protestirale zaradi domnevnega večmilijardnega finančnega škandala, ki naj bi vključeval uradnike vlade zvezne države Kano. Policija je okrepila varnost pred pisarnami Komisije za gospodarsko in finančno kriminaliteto (EFCC) in preprečila proteste proti korupciji, ki naj bi vključevali pomočnika guvernerja, obtoženega korupcijskih dejanj v višini 6,5 milijarde nair. Civilna družba podpira EFCC in ICPC pri preiskavi obtožb.

Po odstopu Angele Rayner zaradi davčne afere je v vladi Keira Starmerja prišlo do nujne rekonstrukcije. Darren Jones, novi vodja kabineta, zatrjuje, da vlada ni v kaosu, ampak da je Starmer pokazal odločno vodstvo. Kljub temu je prišlo do prerazporeditve ministrskih položajev, pri čemer Shabana Mahmood prevzema notranje zadeve, David Lammy pa postaja novi namestnik premierja. Jones je priznal, da je Raynerjin odstop pospešil rekonstrukcijo, vendar vztraja, da znotraj Laburistične stranke ni razkola. Hkrati je minister zavrnil možnost predčasnih volitev.

Angela Rayner je odstopila s položaja namestnice premierja Združenega kraljestva zaradi kršitve ministrskega kodeksa, ker je premalo plačala davek na svoje stanovanje. Keir Starmer je po njenem odstopu imenoval Davida Lammyja za novega namestnika premierja in izvedel večjo rekonstrukcijo vlade. Tri najvišje pozicije pod premierjem zdaj zasedajo ženske.

Angela Rayner je odstopila s položaja namestnice premierja Združenega kraljestva zaradi spora glede neplačanih davkov pri nakupu stanovanja. Kot je dejala, je to povzročilo 'nevzdržno' breme za njeno družino. Keir Starmer je po preoblikovanju vlade na njeno mesto imenoval Davida Lammyja, ki bo opravljal tudi funkcijo ministra za pravosodje. Yvette Cooper je postala nova zunanja ministrica.

Poleg šestih obtoženih terorizma v Angliji, povezanih s protesti za skupino Palestine Action, ki je prepovedana, je Notranje ministrstvo dobilo pravico izpodbijati pritožbo te skupine proti prepovedi. Medtem so v Balochistanu opozicijske stranke napovedale stavko za 8. september. V Jeruzalemu so se zgodili požigi, ki jih je vlada obsodila, pri čemer so ministre razburile obtožbe o 'selektivnem pregonu'.

V Angliji so potekali protesti proti migracijam, na katerih so se zbrale različne skupine, medtem ko so se jim uprli protirasistični aktivisti. Na Majorci se osebje v znanih turističnih točkah pritožuje nad upadom angleških turistov, ki zapravljajo denar, saj so protituristični protesti imeli negativen vpliv. Ellie Goulding je izrazila sram zaradi protestnikov pred migrantskimi hoteli in jih obtožila, da izkoriščajo priseljevanje kot izgovor za neprimerno vedenje.

Britanska protiteroristična policija je v jutranjih racijah v Londonu aretirala pet ključnih osebnosti gibanja Defend Our Juries (DOJ) zaradi kršitev protiterorističnega zakona. Aretacije so povezane s protesti proti prepovedi delovanja organizacije Palestine Action. Med aretiranimi so Tim Crosland in Paddy Friend. Gibanje DOJ je napovedalo, da kljub aretacijam nadaljujejo s protesti.

Britanska laburistična stranka razmišlja o preselitvi migrantov v skladišča in industrijska območja, saj načrtujejo postopno zaprtje hotelov, ki se uporabljajo za nastanitev prosilcev za azil. Yvette Cooper, notranja ministrica v senci, je razkrila, da stranka preučuje različne možnosti, da bi do leta 2029 ukinila uporabo hotelskih zmogljivosti za tovrstne namene. Ta poteza je del širših prizadevanj za zmanjšanje stroškov in izboljšanje pogojev za migrante.

Britanska notranja ministrica Yvette Cooper ni mogla zagotoviti, da se bo ta mesec začelo vračanje prosilcev za azil v Francijo v skladu z dogovorom »eden noter, eden ven«. Čeprav je dejala, da se prvi povratki »pričakujejo ta mesec«, ni želela obljubiti, da se bodo deportacije zagotovo začele septembra. Cooperjeva tudi ni potrdila, da se bo število prehodov s čolni zmanjšalo do prihodnjega leta.

Mumbajska policija je zavrnila dovoljenje za nadaljevanje maratske agitacije na Azad Maidanu in protestnikom ukazala, da zapustijo prostore, pri čemer se sklicuje na kršitve pogojev, ki jih je določilo bombajsko sodišče. Policija je v obvestilu navedla, da so bili pogoji, določeni za protest, kršeni, zato je treba Azad Maidan čim prej izprazniti.

V Indoneziji so izbruhnili množični protesti, ki so jih sprožile ugodnosti za zakonodajalce, vključno s sporno stanovanjsko nadomestilo. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 20 pa jih pogrešajo. Policija je v bližini univerz uporabila solzivec, kar je sprožilo kritike organizacij za človekove pravice.

V Avstraliji je prišlo do napetosti med avtohtonim prebivalcem in udeleženci protesta proti priseljevanju, pri čemer je avtohtoni prebivalec protestnike obtožil kraje zemlje. Komentatorji poročajo, da so proteste proti priseljevanju spodbudili rasni pomisleki in nezmožnost tradicionalne Avstralije, da sprejme množično priseljevanje, ki ga poganjajo nevarno nizke stopnje rodnosti. V Springfieldu v ZDA so potekali protesti proti pridržanju delavca na kmetiji s strani ICE (Immigration and Customs Enforcement). Predlagana je državna zakonodaja za preprečitev pridržanja in deportacij priseljencev ter nošenja mask s strani agentov za priseljevanje.

Razkrito je bilo, da so londonski sveti porabili približno 120 milijonov funtov za socialna stanovanja, ki so trenutno zadržana zaradi nezadovoljstva Britancev nad migrantskimi hoteli. Več kot 3.800 zasebnih in socialnih stanovanj je zadržanih v 31 od 33 svetov. Na GB News je voditeljica Nana Akua večkrat izzvala laburističnega poslanca Davida Pinto-Duchinskyja glede vladnih načrtov za nastanitev migrantov, ko se bo prenehala uporaba hotelov. Protest proti nastanitvi prosilcev za azil v hotelu v središču mesta je sprožil burno razpravo med bralci Swindon Advertiser.

V Kölnu v Nemčiji so policisti bili poškodovani med protestom skrajne levice, kjer so demonstranti uporabili dimne bombe. V Worthingu v Združenem kraljestvu je potekal protiprotest, ki ga je organizirala Trans Liberation Front proti govornici Kellie-Jay Keen-Minshull. V Indoneziji so protestniki, jezni zaradi gospodarskih izzivov in policijskega nasilja, napadli domove politikov.

V Združenem kraljestvu so izbruhnili protesti proti priseljevanju pred hotelom Bell v Eppingu, kjer naj bi nastanili prosilce za azil. Policija je poskušala preprečiti spopade med protestniki, ki so vzklikali "Pošljite jih nazaj" in "Pojdite domov". GB News poroča o polemikah glede podpore, ki jo Essex County Council ponuja zaposlenim, ki so jih vznemirile izobešene britanske zastave. Nigel Farage je kritiziral to potezo. David Renton v The Guardianu razpravlja o tem, kako učinkovitejše nasprotovati protiasilnim demonstracijam. Medtem pa je v Španiji potekala tradicionalna bitka s paradižnikom "Tomatina", kjer so se udeleženci obmetavali s preveč zrelimi paradižniki.

Trumpova administracija je uvedla strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v ZDA. V Washingtonu je prišlo do napetosti med policijo in sosedi zaradi povečane prisotnosti organov pregona. Okrožni svet Essexa ponuja podporo zaposlenim, ki so vznemirjeni zaradi izobešanja zastav sv. Jurija in Union Jacka. Virginija in New Jersey sta med državami, ki so najbolj prizadete zaradi upočasnitve zaposlovanja. Zvezne oblasti so aretirale gasilce, ki so se borili z ognjem Bear Gulch, ICE pa je uporabljal podatke ministrstva za licenciranje Washingtona.

V Združenem kraljestvu se nadaljujejo napetosti glede nastanitve prosilcev za azil, kar vodi do protestov in pravnih sporov. Vlada se pritožuje zoper sodno odločbo, ki zahteva začasno izselitev prosilcev za azil iz hotela, s trditvijo, da bi to lahko spodbudilo nadaljnje proteste. V Swindonu so svetniki pozvali k protestom pred uradi sveta in ne pred hoteli, kjer so nastanjene družine in otroci, ki iščejo azil. Višji sodniki bodo odločali o pritožbi proti prepovedi nastanitve prosilcev za azil v hotelu v Essexu, pri čemer opozarjajo, da bi neuspeh pri razveljavitvi prepovedi lahko sprožil nove proteste. Protesti so potekali tudi pred konferenco Reform UK zaradi njihove nove politike glede prosilcev za azil, v St. Helensu pa je svet izdal izjavo po protestu pred hotelom, ki gosti prosilce za azil. Porast nezadovoljstva javnosti zaradi vladnega ravnanja z migrantskim valom je povzročil spopade in aretacije v več mestih.

V Združenih državah Maurice Mitchell iz stranke Working Families Party poudarja potrebo po široki koaliciji za premagovanje Donalda Trumpa. Hkrati poteka razprava o pomembnosti mestnih hiš kot načina komunikacije med politiki in volivci, pri čemer nekateri politiki zavračajo osebne dogodke. V Veliki Britaniji se Kemi Badenoch sooča z vprašanji glede pravnih izzivov azilnim hotelom, medtem ko Yvette Cooper zagovarja, da so pravice prosilcev za azil pomembnejše od pravic lokalne skupnosti v Eppingu.