Britanska vlada zaradi zatiranja protestov poklicala na zagovor iranskega veleposlanika

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v ponedeljek uradno prepovedala vstop vsem iranskim diplomatom in vladnim predstavnikom v prostore te institucije. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, kjer državljani zahtevajo večje svoboščine in konec represivnega režima. Metsola je poudarila, da v trenutnih okoliščinah normalno sodelovanje z iranskimi oblastmi ni več mogoče, saj ljudje v Iranu potrebujejo konkretna dejanja in ne zgolj besedne podpore. Ukrep je namenjen delegitimizaciji vlade v Teheranu in izkazovanju solidarnosti s protestniki, ki se kljub nevarnosti še naprej borijo za svoje pravice. Prepoved vstopa velja za celotno diplomatsko osebje, kar predstavlja pomembno zaostritev diplomatskih odnosov med Evropsko unijo in Iranom. Po navedbah vodstva parlamenta je bila ta poteza nujna zaradi stopnjevanja nasilja nad civilisti. Evropski poslanci so s tem korakom poslali jasno sporočilo, da bodo kršitve človekovih pravic v Iranu imele resne posledice na mednarodnem prizorišču. Gre za enega najostrejših simbolnih in administrativnih ukrepov Evropskega parlamenta zoper tujo državo v zadnjem obdobju. Institucija namerava še naprej pozorno spremljati razmere v državi in po potrebi predlagati dodatne sankcije zoper odgovorne za nasilje.

Malezijska ambasada v Iranu je ponovno začela delovati po začasni zaprtju zaradi konflikta med Iranom in Izraelom junija. To je sporočil zunanji minister Datuk Seri Mohamad Hasan v New Yorku.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in podpredsednik Mohammad-Reza Aref sta nedavne nemire v državi označila za grozodejstva, ki spominjajo na metode teroristične skupine Islamska država (Daesh). Po njunih besedah ti izgredi niso osamljeni notranji incidenti, temveč predstavljajo drugo fazo širšega vojnega konflikta, ki naj bi ga proti iranskemu ljudstvu sprožila Izrael in Združene države Amerike. Aragči je poudaril, da gre za neposredno nadaljevanje sovražnosti, ki so se stopnjevale v junijski dvanajstdnevni vojni. Podpredsednik Aref je v uradnih izjavah izpostavil, da tuji akterji podpirajo destabilizacijo Irana z namenom oslabitve državne suverenosti po neuspehu neposrednih vojaških spopadov. Iransko vodstvo vztraja pri tezi, da so nemiri orodje v rokah zahodnih sil in izraelskega režima, s čimer poskušajo upravičiti ostre varnostne ukrepe znotraj države. Takšna retorika odraža globoko zakoreninjeno nezaupanje Teherana do mednarodnih intervencij in povezuje notranjepolitične težave z zunanjo agresijo. Dogajanje v Iranu se odvija v času povečanih napetosti v regiji, kjer se vprašanja jedrskega programa in sankcij prepletajo z neposrednimi vojaškimi grožnjami. Uporaba primerjave z Islamsko državo služi kot sredstvo za delegitimizacijo protestnikov v očeh domače in mednarodne javnosti, hkrati pa utrjuje položaj iranskih oblasti kot branikov pred terorizmom in zunanjim vplivom. Ministrstvo za zunanje zadeve je ob tem opozorilo, da Iran ne bo popustil pod pritiski, ki jih opisujejo kot vojne zločine.