Hrvaški premier Andrej Plenković je v ponedeljek ostro zavrnil kritike predsednika države Zorana Milanovića, ki je Franciji očital, da je Hrvaški prodala rabljena bojna letala Rafale, medtem ko Srbiji prodaja nove različice. Plenković je poudaril, da Milanović ni sodeloval v postopku nabave in da so njegove trditve o neustreznosti opreme neutemeljene. Premier je izpostavil strateški pomen posodobitve hrvaškega vojnega letalstva in pomen sodelovanja s Parizom. Francoski minister za Evropo Benjamin Haddad se je v intervjuju pred obiskom v Zagrebu prav tako odzval na problematiziranje prodaje letal Srbiji. Pojasnil je, da francoska vojaška industrija deluje v skladu z mednarodnimi sporazumi in da nakup s strani Srbije ne ogroža strateških interesov Hrvaške. Haddad je poudaril, da so bili pogoji prodaje za obe državi prilagojeni njunim specifičnim potrebam in finančnim zmožnostim. Spor med predsednikom in premierjem ponovno razkriva globoka politična nesoglasja glede obrambne politike države. Medtem ko vlada vztraja pri uspešnosti posla, ki naj bi Hrvaški zagotovil premoč v zračnem prostoru, opozicija in predsednik opozarjajo na domnevno manj ugodne pogoje v primerjavi s sosednjimi državami. Razprava se odvija v času povečanih geopolitičnih napetosti na Balkanu, kjer oboroževanje ostaja občutljiva tema.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v torek uputil uradno božično čestitko pravoslavnim vernikom, ki praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. V svojem nagovoru je poudaril, da je Hrvaška skozi čas dokazala svojo sposobnost delovanja kot skupni dom za ljudi različnih verskih, nacionalnih in kulturnih identitet. Milanović je izpostavil, da sta medsebojno spoštovanje in razumevanje ključna temelja sodobne hrvaške družbe. Predsednik je v sporočilu javnosti pozval k varovanju vrednot vključenosti in sožitja, ki po njegovih besedah krepijo državo. Poudaril je, da mora biti Hrvaška varna in odprta domovina za vse svoje državljane, ne glede na njihovo veroizpoved. Njegove besede so bile usmerjene v krepitev narodne enotnosti in priznavanje prispevka srbske skupnosti ter drugih pravoslavnih vernikov k hrvaški kulturni dediščini.

Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik države Zoran Milanović sta v torek uputila božične čestitke vernikom, ki ta praznik obeležujejo po julijanskem koledarju. Premier Plenković je v svojem sporočilu poudaril, da je v današnjem času bolj kot kdaj koli prej pomembno negovati partnerstvo, vzajemno spoštovanje in medsebojni dialog. Izpostavil je nujnost skupnega prizadevanja za blaginjo Hrvaške ter krepitev vrednot, ki povezujejo vse državljane ne glede na njihovo versko pripadnost. Predsednik Milanović se je pridružil čestitkam in izrazil željo po miru in razumevanju med ljudmi. Tradicionalna praznična sporočila najvišjih državnih predstavnikov so namenjena predvsem srbski narodni skupnosti na Hrvaškem in drugim pravoslavnim vernikom. Dogodek odraža prizadevanja hrvaške politike za ohranjanje stabilnih mednacionalnih odnosov znotraj države, kar je ključno za socialno kohezijo v regiji, kjer so verski prazniki pogosto priložnost za potrditev dobrososedskih odnosov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v svoji božični poslanici državljanom Hrvaške in Hrvatom po svetu, še posebej v Bosni in Hercegovini, izrazil željo, da bi kot predsednik lahko zaželel le mirne in vesele praznike. Poudaril je, da čas in svet, v katerem živimo, nista ne mirna ne vesela, ter opozoril na vse večjo negotovost.

Predsednik SDP Siniša Hajdaš Dončić je v podcastu razkril, da je z Zoranom Milanovićem v prijateljskem odnosu in da mu bo Milanović, kot zatrjuje, pomagal. Hajdaš Dončić je v sproščenem pogovoru pokazal tudi tetovažo in poudaril, da mu Milanović ne bo storil nič žalega.

Španski trener Joan Penarroya naj bi po porazu Partizana proti Žalgirisu v Kaunasu že v ponedeljek prevzel vodenje kluba. Njegov agent se v Beogradu dogovarja o zadnjih podrobnostih pogodbe. Penarroya bo nasledil Željka Obradovića. Govori se tudi o okrepitvi v obliki Kamerona Pejna.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v Bratislavi izjavil, da bi bilo diabolično svetovati Ukrajini, naj nadaljuje boj proti ruski invaziji, medtem ko potekajo pogovori o končanju konflikta. Opozoril je, da imajo pozivi iz Evropske unije, naj Ukrajina ne sprejme določenih pogojev v mirovnih pogajanjih, smrtonosne posledice in povzročajo nove žrtve.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je med obiskom na Slovaškem izrazil upanje, da Evropska unija ne bo propadla zaradi vsiljevanja jednoumlja, kot se je to zgodilo z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da obstaja težnja k prepričevanju ljudi, a če to ne gre lepo, se hitro preide na silo, da bi vsi mislili enako, kar je že videl. Izrazil je tudi istomišljenost s Ficom.

Predsednik Zoran Milanović se je udeležil slovesnosti ob odkritju obnovljenega spomenika žrtvam El Shatta "Mati Domovina" na Drveniku Velikem, ob 80. obletnici vrnitve hrvaških beguncev iz El Shatta in 81. obletnici osvoboditve Dalmacije. V svojem govoru je Milanović poudaril težko obdobje zla in smrti.

Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino sprejela resolucijo, ki od Izraela zahteva, da omogoči neomejen humanitarni dostop do Gaze, ustavi napade na objekte ZN in se kot okupacijska sila drži mednarodnega prava. Hrvaška se je pri glasovanju vzdržala, čeprav je Urad predsednika predlagal glasovanje 'za'. Resolucijo je predložila Norveška skupaj z drugimi državami.

Premier Hrvaške, Andrej Plenković, je izjavil, da borbeni avioni Rafal, ki jih Srbija nabavlja od Francije, niso opremljeni na ravni, kot jo imajo zavezniki v NATO, vključno s Hrvaško.

Predsednik odbora za pravosodje, Nikola Grmoja (Most), je zavrnil zahtevo leve opozicije za sklic seje, na kateri bi zaslišali kandidate za predsednika Vrhovnega sodišča. Grmoja je pojasnil, da je prejel zaupen dopis Uskoka o Mirti Matić, kandidatki predsednika Milanovića, kar po njegovem mnenju spreminja situacijo.

Minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je obtožil predsednika Zorana Milanovića, da želi za veleposlanike imenovati svoje prijatelje in da s tem ustvarja "cirkus" pri imenovanju novih diplomatskih predstavnikov, o katerih odločata skupaj predsednik in vlada.

Novembrska raziskava Crobarometar, ki jo je objavila Nova TV, kaže, da HDZ še vedno vodi med strankami, sledi mu SDP, Možemo pa se je utrdil kot tretja najmočnejša opcija. Milanović ostaja najbolj priljubljen politik. Raziskava odraža dogodke ob Dnevu spomina na žrtve Vukovarja in Škabrnje, incidenti na Dneh srbske kulture in požar zgradbe Vjesnika pa so vplivali na mnenje državljanov o politikih.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Predsednik Zoran Milanović je ostro odgovoril pevcu Thompsonu glede odločitve o 'Možemo!' in poudaril, da to ni sekta, ampak odločitev mestne skupščine. Obenem je opozoril premierja Plenkovića, da bo, če bo ta začel preiskovati njegove kandidate, uporabil vsa sredstva, da prepreči takšne politične pritiske. Milanović je obiskal tudi Hrvaški naravoslovni muzej in si ogledal razstavo 'Lobanja C – svetovna paleoantropološka dediščina'.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je med uradnim obiskom na Hrvaškem sestala s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Glavna tema pogovorov je bila evropska perspektiva Albanije in podpora Hrvaške za njeno hitro vključitev v Evropsko unijo. Spiropali se je Milanoviću zahvalila za politično in tehnično podporo, ki jo Hrvaška nudi Albaniji.

Kabinet hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je za RTL televizijo izjavil, da bi morala Hrvaška uporabiti vse razpoložljive mehanizme za rešitev usode izginulih oseb. Izjava je bila odgovor na vprašanje o morebitni blokadi srbske poti v Evropsko unijo zaradi tega vprašanja. Odkritje resnice o usodi izginulih je pomembno tako s človeškega kot z državnega stališča. Hrvaška kot suverena država in članica EU bi morala izkoristiti vse možnosti.

Na Hrvaškem so obeležili dan spomina na žrtve domovinske vojne, s osrednjo slovesnostjo v Vukovarju ob 34. obletnici padca mesta leta 1991. Premier Andrej Plenković je pozval k mirnemu obeleževanju, medtem ko se predsednik Zoran Milanović zaradi zdravstvenih težav ni udeležil dogodka.

Vukovarci se novembra spominjajo grozot, ki so jih pretrpeli med skoraj trimesečno obleganjem Vukovara leta 1991, ki je dosegla vrhunec s padcem mesta 18. novembra. Vukovar se je tri mesece junaško branil pred agresorskimi silami, dokler ga niso okupirale. Sledilo je maščevanje in zločin nad branitelji in prebivalci Vukovara.

Predsednik Zoran Milanović je veteranom domovinske vojne podelil častne čine in odlikovanja. Ob tem je poudaril, da Hrvaška ni le branila svoje ozemlje, ampak je tudi osvobodila Bosno in Hercegovino v "bratstvu po orožju" z ZDA in drugimi državami, vključno z Armado BiH.

Predsednik Zoran Milanović je skupaj z madžarskim predsednikom Tamasom Sulyokom obiskal madžarsko manjšino v Baranji. Ta obisk je sledil uradnemu obisku v Budimpešti, kjer so pohvalili status manjšin v obeh državah. Milanović je dejal, da je odnos do manjšin lakmusov papir za to, kako sta Hrvaška in Madžarska povezani. V Hrvaški živi približno 10.000 Madžarov, na Madžarskem pa okoli 50.000 Hrvatov.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Predsednik Zoran Milanović je posmrtno odlikoval generala zbora Anto Rosa z Veleredom Petra Krešimirja IV. z lento in Danico. Odlikovanje je general prejel za izjemen prispevek k oblikovanju vojne strategije in vojaške doktrine ter zasluge pri izgradnji...

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki hrvaških političnih strank iz Bosne in Hercegovine, ki so mu izrazili hvaležnost za njegovo zavzemanje. Sogovorniki so Milanovića seznanili z aktivnostmi, ki jih izvajajo, predvsem v zvezi s pripravo predloga novega volilnega zakona.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je sestal s predstavniki Mešihata Islamske skupnosti, s katerimi je razpravljal o položaju in pravicah muslimanov na Hrvaškem. Dotaknili so se tudi položaja Hrvatov v Bosni in Hercegovini. Predstavniki Islamske skupnosti so izrazili zadovoljstvo z doseženo ravnijo pravic muslimanov na Hrvaškem, vključno z verskimi in izobraževalnimi.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

Predsednik Zoran Milanović je ostro obsodil napad na ljudi v Splitu, ki se niso mogli braniti. Incident je označil za jaden in mizeren ter pozval k kaznovanju odgovornih. Poudaril je, da je treba storilce, ki jih je imenoval 'vucibatine njegovih let', locirati, izročiti in jim soditi. Izpostavil je tudi, da je treba žrtvam Vukovara in njihovemu dostojanstvu nameniti poseben dan, medtem ko se preostanek leta živi normalno.

Predsednik Zoran Milanović je izjavil, da je premier Andrej Plenković sprejel sodnico Mirto Matić na pogovor za predsednika Vrhovnega sodišča brez vednosti drugih potencialnih kandidatov, kar po Milanovićevih besedah kaže na to, da je bil javni poziv "izmišljen z namenom manipulacije". Dodal je, da "se nihče normalen ne bo prijavil na javni poziv za šefa Vrhovnega sodišča". Milanović je še poudaril, da je Plenković izbral Turudića in da zdaj skupaj odločata o predsedniku Vrhovnega sodišča.

Zlatan Ibrahimović je ganjen spregovoril o svoji mami Hrvatici in o tem, kako mu je zaradi stvari, ki jih je počela, postalo vse hrvaško ogabno. Medtem je Zoran Milanović komentiral dogodke v Splitu, rekoč, da je treba storilce locirati, izročiti in jim soditi, pri čemer je namignil, da HDZ-jevci vedo, kako se to dela.

V Splitu je skupina zamaskiranih moških prekinila dogodek Dan srbske kulture v prostorih mestne četrti Blatine. Med incidentom so vzklikali "srbsko smetje" in udeležencem dejali, da se dogodek ne more odvijati v času obeleževanja padca Vukovarja. Splitska policija intenzivno išče mlajše osebe, ki so odgovorne za prekinitev programa.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil pomisleke glede osmih kandidatov za veleposlanike, ki jih je predlagal predsednik Zoran Milanović. Glavni razlog za zadržanost je, ker kandidati prihajajo izven ustaljenega diplomatskega sistema. Kljub temu Grlić Radman poudarja, da pogovori o imenovanju veleposlanikov še niso prekinjeni.

Predsednik Zoran Milanović je komentiral spore z vlado glede imenovanja novih veleposlanikov. Izjavil je, da pristaja na vse, kot 'obupana ljubica', in obtožil premierja Andreja Plenkovića, da uničuje službo. Milanović je s tem izrazil svoje nezadovoljstvo nad potekom dogovarjanj o izbiri veleposlanikov.

Predsednik Zoran Milanović se je s soprogo Sanjo Musić Milanović udeležil slovesnega odprtja Velikega egipčanskega muzeja v Kairu, kjer so prvič izvedli simfonijo egipčanskega skladatelja Hešama Neziha, ki vsebuje tudi del v staroegipčanskem jeziku. Odprtje muzeja je potekalo po 23 letih gradnje.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je potrdil, da kandidatko za predsednico Vrhovnega sodišča, Mirto Matić, podpira tako on kot tudi predsednik vlade Andrej Plenković. Milanović je institut javnega poziva ocenil kot "vic". Ob tem je Milanović odklonil komentar glede pevca Thompsona.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je praznoval svoj 59. rojstni dan. Milanović, rojen v Zagrebu in s koreninami v Cetinski krajini, je diplomiral iz prava in se leta 1994 poročil s Sanjo Musić Milanović. Par ima dva sinova, Anteja Jakova in Marka. Predsednik je znan po svoji karieri, ki sega od zagrebških četrti do predsedniškega položaja.

Upokojeni vrhbosanski nadškof kardinal Vinko Puljić je obsodil odločitev zagrebške mestne skupščine o preimenovanju ulice, ki je nosila ime po nekdanjem vrhbosanskem nadškofu Ivanu Šariću. Puljić je zagrebško oblast označil za rigidno levo in projugoslovansko, pri tem pa trdi, da ni dokazov o Šarićevem sodelovanju z ustaškim režimom. Na kardinalove izjave se je odzvala tudi Orešković, ki je poudarila zmago nad mračno ideologijo.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na predavanju na Fakulteti za organizacijo in informatiko v Varaždinu izrazil zaskrbljenost nad zunanjo politiko Zahoda, ki naj bi združila Rusijo in Kitajsko v nevarno zavezništvo. Poudaril je, da bi morala biti Hrvaška nacionalno odporna, da bi se lahko uprla zunanjim vplivom. Opozoril je tudi na maltretiranje Hrvatov v Bosni in Hercegovini.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović bo prihodnji teden uradno obiskal Vatikan, kjer ga bo v zasebni avdienci sprejel papež Lav XIV., so v torek potrdili v Uradu predsednika. Milanović bo v Vatikanu 31. oktobra in se bo srečal tudi z državnim tajnikom.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Hrvaški, Nicole McGraw, je predala poverilna pisma hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću. Uradno je začela svoj mandat v Zagrebu.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike na Hrvaškem, Nicole McGraw, je na Pantovčaku predala poverilna pisma predsedniku Zoranu Milanoviću. Spremljali so jo njeni družinski člani, soprog Michael McGraw in hči Elizabeth Merrill. V člankih je omenjena kot Trumpova veleposlanica.

Predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović je imenoval brigadirja Krešimirja Ražova za novega poveljnika Hrvaškega vojnega letalstva (HRZ). Odločitev stopi v veljavo 23. oktobra 2025. Ražov, rojen leta 1974 v Zadru, je diplomirani inženir aeronautike - pilot, v hrvaških oboroženih silah pa je od leta 1998.

Sodišče Bosne in Hercegovine je odločilo, da ima Milorad Dodik pravico opravljati funkcijo predsednika Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Vukanović je pred štirimi dnevi vložil pritožbo na Sodišče BiH, v kateri je zahteval izpodbijanje kandidature SNSD-ja za predčasne predsedniške volitve.

Avstrijska ministrica za Evropo Claudia Plakolm je med obiskom Bosne in Hercegovine izrazila podporo odločanju v Evropski uniji s kvalificirano večino, kar bi po njenem mnenju vdahnilo novo življenje širitvi EU. Predsednik Milanović temu nasprotuje, saj meni, da je soglasno odločanje zaščitni mehanizem za manjše države članice. Plakolm se je v Sarajevu srečala s Predsedstvom Bosne in Hercegovine in poudarila pripravljenost Avstrije, da igra osrednjo vlogo v procesu širitve EU.

Predsednik Republike Hrvaške, Zoran Milanović, je v sredo podelil odlikovanja in priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam s področja kulture, znanosti, športa in gospodarstva. Poudaril je, da nagrajenci predstavljajo vrhunec dosežkov na svojih področjih.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije, da bi se nekatere odločitve v Evropski uniji sprejemale s kvalificirano večino in ne soglasno. Po Milanovićevih besedah mora vsaka sprememba soglasnosti temeljiti na spremembah temeljnih pogodb. Medtem pa je Slovenija sprejela odločitev o sankcijah proti Izraelu, s čimer želi opozoriti na pomembnost mednarodnega prava in ga uveljaviti v praksi.

V Sloveniji so našli trupla dveh hrvaških planincev, bratov iz Kaštela, ki ju je zasul plaz. S tem se je število žrtev tragedije uradno povečalo na tri. Novico so potrdili hrvaški in srbski mediji.

Slovenija je uvedla sankcije proti Izraelu, s čimer je pokazala odločenost pri uveljavljanju mednarodnega prava. Hrvaški predsednik Milanović pa nasprotuje pobudi Slovenije in Nemčije o spremembi načina glasovanja v Evropski uniji, kjer bi se namesto soglasja uporabljala kvalificirana večina. Hrvaški zunanji minister Grlić Radman poziva Črno goro, da reši vsa odprta vprašanja pred vstopom v EU.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je zaprosil hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da se zavzame za ukinitev prepovedi vstopa v Hrvaško za Andrio Mandića, Aleksa Bečića in Milana Kneževića. Milatović, čeprav se ne strinja z Mandićem glede številnih vprašanj, meni, da je pomembno omogočiti dialog.