Po začetku premirja so se tisoči Palestincev začeli vračati na svoje domove v severni Gazi in Khan Yunisu, kjer so našli uničenje in žalost. Izraelska vojska se je umaknila, razseljeni pa se vračajo v svoje »rane in žalost«.

Po tem, ko je v petek začela veljati prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom, se je na tisoče razseljenih ljudi vrnilo v severni del Gaze. Izrael je začel umikati svoje sile in zbral zapornike, ki naj bi bili izpuščeni v zameno za talce. Donald Trump naj bi v nedeljo odpotoval na Bližnji vzhod, da bi obeležil prvo fazo mirovnega načrta. Predsednik Macron naj bi obiskal Egipt, Trump pa naj bi se v ponedeljek udeležil podpisa mirovnega sporazuma v Sharm el-Sheikhu skupaj s posredniki iz Egipta, Katarja in ZDA. Visoki predstavnik Hamasa, Basem Naim, je pohvalil Trumpovo vlogo pri pogajanjih o prekinitvi ognja.

Vodja Hamasa, Khalil al-Hayya, je napovedal začetek trajne prekinitve ognja v Gazi, pri čemer naj bi ZDA in posredniki zagotavljali konec vojne. V nasprotju s tem je izraelski minister Ben Gvir zagrozil z rušenjem Netanjahujeve vlade, če ta ne bo uničila Hamasa v Gazi. Izraelska vlada je odobrila dogovor s Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi talcev, ki ga je predlagala Amerika, pri čemer naj bi bili talci izpuščeni v soboto.

Izraelski kabinet je potrdil načrt predsednika Donalda Trumpa za prekinitev ognja v Gazi in izpustitev vseh preostalih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. Premier Benjamin Netanjahu se je zahvalil Steveu Witkoffu in Jaredu Kushnerju za posredovanje ZDA pri dogovoru. Kljub dogovoru o prekinitvi ognja pa je izraelska vojska nadaljevala z zračnimi napadi v Gazi.

Izraelska vojska je sporočila, da je ob 12. uri po lokalnem času začela veljati prekinitev ognja v Gazi in da se izraelski vojaki umikajo iz nekaterih območij. Palestinci so se začeli premikati proti severnemu delu območja Gaze.

Romunski predsednik Nicușor Dan je pozdravil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in poudaril upanje za mir in stabilnost v regiji. Izrael je potrdil, da so vse strani podpisale prvo fazo dogovora s Hamasom, ki vključuje prekinitev ognja in izpustitev izraelskih talcev. Na zahtevo predsednika Trumpa je bila v okolico Chicaga napotena nacionalna garda.

Evropska unija in več evrazijskih držav, vključno s Kazahstanom in Kirgizistanom, so pozdravile dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, ki so ga posredovali Egipt, Katar, Turčija in ZDA. Dogovor naj bi bil podpisan ta četrtek.

Izraelska vojska je v Sredozemskem morju prestregla flotiljo devetih plovil, ki so poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze. Pridržali so več aktivistov na krovu. Flotiljo, ki je prevažala humanitarno pomoč, so prestregli približno 120 navtičnih milj od obale Gaze. Med pridržanimi so bili aktivisti, zdravniki in novinarji iz različnih držav. To je že druga flotilja v tednu dni, ki jo je Izrael ustavil.

Egiptovski predsednik Abdel-Fattah al-Sisi je izjavil, da so pogajanja o mirovnem načrtu za Gazo zelo spodbudna. Turški zunanji minister Hakan Fidan je dejal, da so strani blizu dogovoru o prekinitvi ognja med Hamasom in Izraelom. Hamas sicer ostaja tiho glede klavzule o razorožitvi v mirovnem načrtu, ki ga je predlagal Donald Trump.

Hamas in Izrael sta izmenjala sezname zapornikov in talcev. Hamas želi v zameno za talce izpustiti tudi visoke komandante, kar je za Izrael nesprejemljivo. Kljub temu so pogovori v Egiptu vstopili v zadnjo fazo, posredniki pa načrtujejo podpis sporazuma o izpustitvi preostalih talcev v zameno za prekinitev ognja v Gazi. Ruski zunanji minister Lavrov meni, da je Trumpov načrt za Gazo najboljša rešitev.

Hamas in Izrael sta si med pogajanji v Egiptu izmenjala sezname zapornikov in talcev. Hamas zahteva izpustitev Marwana Barghoutija, kar je za Izrael potencialna rdeča črta. V pogajanja za mir v Gazi sta se vključili tudi palestinski frakciji Islamski džihad in Ljudska fronta za osvoboditev Palestine. Turčija, Katar in Egipt si prizadevajo za dosego premirja in izmenjavo ujetnikov v Gazi.

Pred dvema letoma je Hamas napadel Izrael, kar je povzročilo najhujši napad v desetletjih. Izraelski odgovor je sprožil vojno v Gazi, ki se nadaljuje še danes. V napadu Hamasa je umrlo 1200 Izraelcev, večinoma civilistov, medtem ko je v Gazi po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje umrlo več kot 65.000 Palestincev. Visoki predstavnik Hamasa je dejal, da je bil napad odgovor na izraelsko okupacijo. Jean-Luc Mélenchon je na omrežju X izjavil, da je nasilje povzročilo nasilje in se širi v neskončen genocid.

Izrael je izpustil petnajst tunizijskih aktivistov, ki so bili del flotilje Soumoud, namenjene Gazi. Aktivisti so na poti v Tunis, medtem ko so ob prihodu v Jordanijo nekateri potrebovali bolnišnično oskrbo. Jordanske oblasti so sprejele tunizijske udeležence konvoja na mejnem prehodu Kralj Hussein.

Na drugo obletnico vojne v Gazi je generalni sekretar ZN Antonio Guterres pozval k ukrepanju in trajni prekinitvi ognja. Izrael je ob obletnici zaznamoval dogodek z novimi bombardiranji. Obenem je Izrael obeležil tudi dve leti od napada Hamasa, ki je sprožil invazijo na Gazo.

Po deportaciji Grete Thunberg in drugih aktivistov flotile Global Sumud, ki so želeli opozoriti na dogajanje v Gazi, je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech, v lasti izraelsko-kanadskega milijarderja Sylvana Adamsa, zaradi protestov napovedala preoblikovanje identitete. Aktivisti flotile so bili po poročanju ugrabljeni v mednarodnih vodah in zaprti v težkih razmerah, zaradi česar so začeli gladovno stavkati. V Bologni so oblasti prepovedale pro-palestinske demonstracije zaradi nevarnosti nemirov, po svetu pa potekajo protesti v znak solidarnosti s flotilo.

Izrael je odobril repatriacijo šestih mehiških aktivistov, ki so bili pridržani, ko so poskušali dostaviti pomoč Palestincem v Gazi. Mehiško zunanje ministrstvo (SRE) je potrdilo, da so prejeli dovoljenje izraelske vlade za vrnitev aktivistov, ki so bili del flotile Sumud, ki jo je izraelska vojska prestregla približno 70 milj od obale Gaze 1. oktobra. Aktivisti so bili pridržani v centru za pridržanje Ketziot.

Pro-palestinska aktivistka, ki je študirala v ZDA, je pobegnila iz države zaradi strahu pred deportacijo, saj meni, da ustreza profilu, ki ga iščejo imigracijske oblasti. Hkrati se je 27 grških državljanov, ki so bili pridržani na floti pomoči za Gazo, vrnilo iz Izraela v Grčijo, medtem ko so potekali protesti v Atenah. Članek v katalonskem El Nacional pa potegne vzporednice med trenutno politiko Izraela in nekdanjo južnoafriško politiko apartheida.

Donald Trump je izjavil, da obstaja "zelo dobra možnost" za dosego trajnega dogovora o Gazi in trdi, da se Hamas strinja s pomembnimi točkami v njegovem načrtu za prekinitev ognja, ki vsebuje 20 točk. Poudaril je tudi, da bi morala biti prva faza dogovora zaključena ta teden in pozval k hitremu napredku.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

V Kairu so se začela posredna pogajanja med Izraelom in Hamasom o končanju vojne v Gazi, dve leti po napadu Hamasa na Izrael. Pogovori temeljijo na 20-točkovnem načrtu Donalda Trumpa, ki pa ne predvideva le miru, ampak tudi prenovo Gaze. Medtem so iz Izraela že izgnali več sto aktivistov, ki so sodelovali v flotili za pomoč Gazi. V izraelskem priporu je tudi 14 Nemcev, Greta Thunberg pa je bila izgnana.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro kritiziral Evropo, ker naj bi popuščala terorizmu Hamasa. Poudaril je, da ne bo pristopil k nobeni drugi klavzuli mirovnega načrta, dokler Hamas ne izpusti vseh talcev in dokler se ne izteče rok, ki ga je postavil predsednik Trump. V nasprotnem primeru bo Izrael ponovno začel ofenzivo v Gazi. Netanjahu je tudi dejal, da je nedavno priznanje države Palestine 'največja nagrada' za Hamas.

Evropska poslanka stranke La France Insoumise (LFI), Emma Fourreau, je začela gladovno stavko v izraelskem priporu. Fourreaujeva je bila na krovu ladje Alma, ki je bila del mednarodne flotilje za pomoč Gazi in jo je Izrael prestregel. Njena ekipa je sporočila, da je 26-letna poslanka stavko začela v znak solidarnosti s Palestinci, ki jih Izrael izstraduje.

Izrael je deportiral 137 aktivistov, ki so bili pridržani zaradi sodelovanja v flotilji, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo. Med deportiranimi so bili tudi turški državljani in državljani ZDA, ki so prispeli v Istanbul.

Grška sindikalna zveza PAME je pozvala k protestom zaradi izraelskega napada na flotiljo za Gazo. V 35 španskih mestih so študenti protestirali proti izraelskim dejanjem v Gazi in napadu na flotiljo, zahtevajo pa tudi prekinitev vseh vezi z Izraelom. Enajst grških članov flotilje je v izraelskem priporu začelo gladovno stavko. V Tuniziji so se spominjali izraelskega napada pred 40 leti, ki je povezal njihovo usodo s Palestinci. V Torinu so propalestinski študenti blokirali cesto v znak protesta.

Italijanske zveze so pozvale k splošni stavki v znak solidarnosti s flotiljo Sumud. Protesti so izbruhnili v številnih mestih. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je obsodil izraelsko agresijo nad flotiljo, ki je plula proti Gazi, in dejanje označil za nesprejemljivo. Izrael je bil obtožen širjenja propagande in izmišljevanja povezav med flotiljo in Hamasom. Flotiljo je prestregel Izrael med poskusom dostave humanitarne pomoči Gazi.

Španski premier Pedro Sánchez je zahteval, da Izrael spoštuje pravice aktivistov humanitarne flotilje, ki je bila namenjena v Gazo. Izrael je prestregel flotiljo, ki je vključevala okoli 45 plovil, ki so septembra izplula iz Španije z namenom prebitja blokade Gaze, in napovedal deportacijo aretiranih aktivistov v Evropo, med katerimi je bila tudi Greta Thunberg.

Izrael je prestregel ladje, ki so prevažale humanitarno pomoč v Gazo, na krovu pa so bili aktivisti, vključno z Greto Thunberg. Italijanske sindikati so napovedali splošno stavko v znak solidarnosti s flotilo Sumud, v številnih mestih pa so izbruhnili protesti. Izrael naj bi poskušal okrepiti propagandni napad na flotilo z lažnimi trditvami o povezavah s Hamasom.

Izraelska mornarica je ustavila floto Global Sumud, ki je poskušala dostaviti pomoč v Gazo. Med aretiranimi so tudi 22 Italijani in dva Nizozemca, Ammar iz Eindhovna in Osman iz Steenbergna. Pričakuje se, da bodo udeleženci prepeljani v Ashdod, kjer jih bodo identificirali in kasneje repatriirali. Ladja "Mikeno" se je ustavila nekaj milj od Gaze. V Italiji je bil napovedan splošni štrajk.

Italijanska pevka Elisa Toffoli je v solzah pozvala italijansko premierko Giorgio Meloni, naj posreduje pomoč prebivalcem Gaze, potem ko je bila zaustavljena Global Sumud Flotilla, ki je poskušala dostaviti humanitarno pomoč. Pevka je v video sporočilu izrazila zaskrbljenost nad umiranjem ljudi v Gazi in pozvala k hitri pomoči.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je iz Kopenhagna sporočil, da se bo država potrudila zagotoviti urejeno oskrbo z vsemi naftnimi derivati, da bi državljani lahko živeli dostojno in normalno. Izrazil je prepričanje, da bo Srbija uspela ohraniti vsa svoja prijateljstva in partnerske odnose.

Nizozemski premier Dick Schoof je izjavil, da razume izraelsko aretacijo nizozemskih aktivistov, ki so pluli proti Gazi, in dejal, da so se aktivisti zavedali tveganja. Španija je poklicala najvišjega izraelskega predstavnika v Madridu zaradi zaustavitve flotile.

Izraelske sile so prestregle dodatna plovila flotile, ki so plula proti Gazi, skupno 20. Kljub temu naj bi okoli 30 plovil nadaljevalo pot. Organizatorji flotile so izraelski poseg označili za vojni zločin.

V izraelskih napadih v Gazi je bilo ubitih najmanj 57 Palestincev. Izrael je aretiral več kot 400 aktivistov s flotile Global Sumud, ki je plula proti Gazi z namenom dostave pomoči. Izrael je obtožil Hamas financiranja flotile za Gazo, medtem ko je bil v izraelskem napadu na Dar Balah ubitih najmanj štiri Palestince. Voditelj Hamasa Izz ad-Din al-Haddad nasprotuje Trumpovemu mirovnemu načrtu.

Izraelska mornarica je prestregla flotilo Global Sumud, ki je s približno petdesetimi plovili plula proti Gazi z namenom dostave humanitarne pomoči. Španski premier Pedro Sanchez naj bi močno priporočil aktivistom, naj se ustavijo.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je poudaril, da bo Malezija ostro protestirala, če bo Izrael prestregel humanitarno pomoč za Gazo. Španski premier Pedro Sanchez je kritiziral vojno v Gazi kot iztrebljanje "neoboroženih ljudi" in prepovedal ZDA uporabo španskih oporišč za transport orožja v Izrael. V ZDA poteka preiskava Univerze v Nevadi zaradi odziva na domnevni antisemitizem med protesti proti izraelskim napadom na Gazo. V Izraelu je policija aretirala šest protivaldnih protestnikov blizu Jeruzalema.

V ZDA 40 odstotkov volivcev meni, da Izrael namenoma ubija civiliste v Gazi. V Evropi narašča ogorčenje zaradi vojne v Gazi, kar se odraža v protestih in pozivih k prepovedi udeležbe Izraela na športnih in kulturnih dogodkih. Pristaniški delavci v Genovi in Livornu so blokirali pošiljko izraelskega orožja. Hutijevci v Jemnu so prevzeli odgovornost.

Razmere v sudanskem mestu El Fašer, glavnem mestu severne države Darfur, se zaradi obkolitve s strani milice RSF iz dneva v dan zaostrujejo. Satelitski posnetki kažejo na množične poskuse bega prebivalstva iz obrobnih območij. Obenem je prišlo do šokantnega napada na cerkev v Michiganu, protesti v Madagaskarju pa so bili zatrti z nasiljem.

Donald Trump je Hamasu postavil rok od tri do štiri dni za sprejem 20-točkovnega mirovnega načrta za Gazo, sicer jim grozi "pekel". Netanyahu se je strinjal z zaustavitvijo vojne v Gazi. Podrobnosti Trumpovega načrta vključujejo prekinitev ognja, vendar ne določajo rokov za umik Izraela ali zagotovil za palestinsko državo.

Aktivisti na flotilji, ki pluje proti Gazi, so poročali o nadaljnjem ustrahovanju s strani izraelskih ladij. Flotilja Sumud se je približala vodam ob Egiptu, kjer je Izrael že v preteklosti prestregel podobne flotilje, in se pripravlja na morebiten izraelski poseg.

Globalna flota Sumud, ki poskuša dostaviti humanitarno pomoč v Gazo in prebiti izraelsko blokado, se je približala območju z visokim tveganjem. Floti, ki jo sestavlja več ladij, je do Gaze ostalo še 175 navtičnih milj. Predhodne flote so bile že tarča napadov.

Po 72-urnem izpadu so v Afganistanu ponovno vzpostavili internetna in mobilna omrežja. Hitrost povezave je sprva počasna in tehnično omejena. Izpad je trajal 48 ur, povzročil pa je težave prebivalcem, podjetjem in trgovinam, saj ljudje niso mogli komunicirati. Zaradi negotovosti so mnoge družine zadržale otroke doma.

Načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo je sprožil različne odzive. Medtem ko so arabske države in države Bližnjega vzhoda načeloma pozdravile načrt, so palestinske frakcije izrazile ostro zavrnitev in skepticizem. Izrael naj bi še vedno oviral sodelovanje Združenih narodov pri zagotavljanju humanitarne pomoči v Gazi, kljub predvideni vlogi ZN v Trumpovem načrtu. Ob tem se nadaljujejo spopadi in ubijanje v Gazi.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo Global Sumud, ki je plula proti Gazi, in aretirala številne aktiviste. Kljub temu je eno plovilo uspelo priti blizu območja. Prestrežanje je sprožilo val protestov po svetu, vključno s splošno stavko v Italiji in demonstracijami v večjih evropskih mestih ter Latinski Ameriki. Kolumbija je zaradi tega dejanja izgnala izraelske diplomate.

Indijska kriket kontrolna komisija (BCCI) bo uradno protestirala pri Mednarodni kriket svet (ICC) zaradi ravnanja predsednika Azijskega kriket sveta (ACC) Mohsina Naqvija. Po tem, ko indijska ekipa ni želela sprejeti pokala Azijskega pokala iz njegovih rok, je Naqvi odšel s pokalom in medaljami, kar je izzvalo ogorčenje in posmeh indijske ekipe, ki je zmago proslavila brez pokala.

V Pakistanu so protesti za boljše upravljanje zahtevali smrtno žrtev in več deset poškodovanih, potem ko je pakistanska policija streljala na protestnike v Muzaffarabadu, pri čemer sta bila ubita najmanj dva človeka, 22 pa jih je bilo ranjenih. Protesti so izbruhnili tudi v Dadyalu in drugih območjih pod pakistansko upravo v Kašmirju, kjer so oboroženi militanti, ki jih podpira pakistanska vojska, streljali na civiliste, ki so zahtevali osnovne pravice. Lokalne akcijske skupine so pozvale k obleganju Muzaffarabada. V Ladakhu so med protesti, ki so zahtevali državnost, aretirali Sonama Wangchuka.

Kitajski premier Li Qiang je na zasedanju Generalne skupščine ZN kritiziral idejo 'zakona močnejšega' in opozoril na turbulentno obdobje. V Italiji, v Toskani, stranka FdI (Fratelli d'Italia) po anketah pridobiva podporo, kar bi lahko ogrozilo položaj stranke PD (Partito Democratico) na prihajajočih regionalnih volitvah. V Španiji se nadaljuje preiskava proti Begoni Gómez, ženi premierja Pedra Sáncheza, kar jo približuje obtožnici. Poleg tega, v Mehiki, postaja očitno, da boj proti korupciji ni bil prioriteta zadnjih sedmih let. V Kataloniji pa Aliança Catalana pridobiva podporo s poudarjanjem neodvisnosti in nasprotovanjem muslimanski imigraciji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je kritiziral tiste, ki so napadli koncert Mogola in izjavil, da ne marajo svobode.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Emine Erdoğan, soproga turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana in predsednica Svetovalnega odbora Združenih narodov (ZN) za ničelno odpadkov, je ostro obsodila uporabo vode kot sredstva za genocid v Gazi. Izpostavila je tudi prizadevanja za izboljšanje preživetja otrok z rakom po svetu, pri čemer je sodelovala na dogodkih v ZN, vključno s tistim, ki ga je organizirala Uzbekistan. Poudarila je, da bi moral imeti vsak otrok enake možnosti za življenje in upanje.

Izrael je izjavil, da ne bo dovolil vstopa nobeni ladji v območje aktivnih bojev v Gazi. Kljub temu ne vidi težav s španskimi in italijanskimi ladjami, ki nudijo pomoč flotilji Global Sumud, ki jo sestavlja 51 plovil in želi prebiti blokado Gaze. Izrael poudarja, da ni načrtov za vključitev teh ladij v spopade.

Predsednik Sirije, Ahmad al-Sharaa, je v sredo nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov, kar je prvič po letu 1967, da je sirski voditelj nastopil pred tem telesom. Niti Hafez niti Bashar al-Assad nista nikoli govorila na Generalni skupščini ZN. Al-Sharaajev govor označuje prelomnico po desetletjih avtoritarne vladavine v Siriji.