V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) so v Minneapolisu v sredo ustrelili in ubili 37-letno Renee Nicole Macklin Good, ki je bila ameriška državljanka in mati treh otrok. Po navedbah prič in družinskih članov je žrtev, sicer pesnica in pisateljica, nedavno preselila v Minnesoto in ni bila kaznovana ali vpletena v kriminalne dejavnosti. Incident se je zgodil neposredno po tem, ko je svojega šestletnega sina odložila v šoli. Predstavniki administracije predsednika Trumpa so žrtev označili za domnevno »domačo teroristko«, ki naj bi poskušala z vozilom namerno trčiti v zvezne agente. Družina te obtožbe odločno zavrača in poudarja, da Renee Nicole Macklin Good ni bila aktivistka ali udeleženka protestov proti strogi politiki priseljevanja. Dogodek je sprožil val ogorčenja in dodatno zaostril razprave o policijskem nasilju ter pooblastilih zveznih agentov. Lokalna policija in preiskovalni organi dogodek še preiskujejo, medtem ko javnost zahteva pojasnila o razlogih za uporabo smrtonosne sile proti civilistki brez predhodne kriminalne zgodovine. Mati ubite je hčer opisala kot sočutno osebo, ki je vse življenje skrbela za druge, kar je v nasprotju z uradno retoriko zveznih oblasti.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, kar je sprožilo množične proteste in ogorčenje lokalnih voditeljev. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je sporočilo, da je agent ICE ustrelil žensko, ker naj bi ta poskušala z vozilom zapeljati v agente. Predsednik Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je žrtev 'namerno in zlobno povozila' agenta.

V Argentini je prišlo do grozljivega zločina, kjer so bile umorjene tri mlade ženske: Morena Verri, Brenda del Castillo in Lara Gutiérrez. Njihovo mučenje in umor so bili predvajani v živo na družbenih omrežjih, kar je sprožilo val ogorčenja. Policija je aretirala dvanajst osumljencev, preiskava pa kaže na mafijski obračun, povezan s preprodajo drog. Domnevni vodja narkokartela, znan kot "Pequeño J", naj bi naročil umore. Organizacije za človekove pravice zahtevajo pravico za žrtve.

Mejni organi so aretirali dva gasilca, ki sta se pripravljala na spopad s požarom Bear Gulch, ki je zajel 3.600 hektarov v zvezni državi Washington. Aretaciji sta bili izvedeni medtem, ko so gasilci opravljali svoje delo.

Sodišče na Tajvanu je razsodilo v korist ženske, ki se je s škarjami ubranila poskusa posilstva s strani svojega zunajzakonskega partnerja. Moški, identificiran kot Yang, je po neuspešnem prigovarjanju k spolnemu odnosu fizično napadel žrtvijo, ji raztrgal spodnje perilo in jo poškodoval po obrazu. Žrtev se je napadu uprla tako, da je napadalca ugriznila v prst in ga ranila s škarjami, kar je privedlo do njegove ustavitve. Medtem ko je bil Yang zaradi poskusa posilstva na prvi stopnji obsojen na dve leti zaporne kazni, se je žrtev sprva soočila z obtožnico zaradi povzročitve telesnih poškodb. Tožilstvo je sprva trdilo, da je bila uporaba škarij nesorazmerna, saj naj bi se napad v tistem trenutku že končal, vendar je sodnik takšno argumentacijo zavrnil. Sodišče je v sodbi poudarilo, da je dejanje predstavljalo nujno obrambo, saj je obstajala neposredna nevarnost ponovnega napada. Sodnik je izpostavil, da žrtev v stanju visokega stresa in strahu ni mogla objektivno oceniti, ali se je agresija popolnoma končala, zato je bila njena reakcija upravičena in zakonsko dopustna oblika samoobrambe.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Oskarjevski palestinski režiser Basel Adra je izjavil, da so izraelski vojaki izvedli racijo na njegovem domu na Zahodnem bregu. Adra, ki je sorežiral oskarjevski dokumentarni film "No Other Land", ki govori o Palestincih na območju Masafer Yatta, ki se upirajo izraelskim vojaškim poskusom uničenja njihovih vasi, je dejal, da je racija del pritiska, ki se izvaja nanj, odkar je film prejel nagrado Oscar.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so varnostniki v sredo pospremili z javnega dogodka v provinci Buenos Aires, potem ko so protestniki v njegovo vozilo metali kamenje in druge predmete. V Keniji pa naj bi policija nadlegovala Otsiena Namwayo, direktorja za Afriko pri organizaciji Human Rights Watch, zaradi njegovega dela.

Mestne oblasti Rio de Janeira so sprejele zakon, ki predvideva bonus za policiste, če ubijejo kriminalce. Ta poteza je sprožila ostre odzive skupin za zaščito človekovih pravic.

V Kolumbiji so aretirali devet pripadnikov oboroženih sil zaradi preiskave mučenja in umora civilista v vojaški bazi na severozahodu države. Med aretiranimi so poročnik, narednik in sedem vojakov, ki so bili razrešeni dolžnosti. Po vojaškem poročilu, ki ga je objavil predsednik Gustavo Petro, so vojaki v začetku oktobra zajeli moškega, ki se je "sprehajal" okoli baze v občini Frontino. Pri tem so uporabili "pretirano silo", ki je povzročila smrt civilista.

Na Filipinih so se 21. septembra 2025 odvijali množični protesti v več mestih, vključno z Manilo, Cebu in Baguiom. Tisoči Filipincev so izrazili svoje nezadovoljstvo in zahtevali spremembe. Hkrati se je država soočala s super tajfunom Ragasa, ki je dodatno obremenil vlado predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega. Javnost pozorno spremlja odziv vlade na naravno nesrečo, še posebej v luči preteklih korupcijskih škandalov, povezanih s projekti za obvladovanje poplav.

General Osama Njeem Almasri je bil aretiran v Tripoliju na podlagi obtožb o mučenju in umoru. Libijski mediji so poročali, da je bil Almasriju odrejen pripor in bo predan sodišču. Obtožen je, da je storil umore v zaporu Mitiga.

Izraelske kopenske sile so izvedle operacijo v bližini Damaska po predhodnem bombardiranju, medtem ko je Bela hiša potrdila odpustitev direktorice ameriške agencije za javno zdravje CDC. Potekajo pogovori o varnostnih jamstvih za Ukrajino, razkrit je bil Spicomelus, neznano bitje, ki je živelo v Maroku pred 165 milijoni let.

V Bostonu so se pro-palestinski protesti sprevrgli v nasilje, kar je povzročilo aretacije in poškodbe policistov. V Maroku so aretirali študente zaradi tiskanja sloganov "Svobodna Palestina" na nogometne majice. V Mjanmaru je vojska priznala napad na verski festival, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, tudi otroci. Fundacija za boj proti krivicam obsoja policijsko nasilje nad novinarji v Franciji med protesti. V Pakistanu so protestniki stranke Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP) poskušali korakati proti Islamabadu, kar je povzročilo spopade s policijo v Lahoreju. V Portlandu se je protestom proti ICE pridružila oseba v kostumu žabe. V Ambridgeu poteka tožba proti policiji zaradi aretacij protestnikov, ki so opazovali patruljo ICE.

Med racijami, ki so bile usmerjene proti kriminalnemu sindikatu Comando Vermelho (Rdeči komando), je bilo aretiranih 81 ljudi, 60 osumljencev pa je umrlo. Mesto se pripravlja na večje dogodke v povezavi s podnebno konferenco COP30. Strelski obračuni so se sprevrgli v "ulično bitko".

Zgodba ženske z imenom Anne razkriva pretresljive podrobnosti o pobegu pred nasilnim partnerjem na Nizozemskem. Potem ko je svoji 19-letni hčerki poslala poslovilno sporočilo z navodili za varnost, je z zgolj eno nakupovalno vrečko zapustila svoj dom in vstopila v kombi, ki jo je odpeljal na varno. S tem dejanjem je prekinila dolgoletni krog zlorab, vendar se je s tem začelo novo obdobje negotovosti in strahu. Anne se je v naslednjih mesecih selila med različnimi tajnimi lokacijami in varnimi hišami, saj se je nenehno bala maščevanja nekdanjega partnerja. Njena izkušnja osvetljuje pogosto spregledan vidik družinskega nasilja: žrtve se po odhodu iz nevarnega okolja ne počutijo takoj varne, temveč se spopadajo z dolgotrajnimi birokratskimi in psihičnimi težavami. Avtorji prispevka poudarjajo, da vstop v sistem oskrbe za žrtve nasilja predstavlja šele začetek zahtevne poti k ponovni vzpostavitvi normalnega življenja.

V indijskem mestu Faridabad sta dva moška v premikajočem se kombiju več ur surovo posiljevala 25-letno žensko, nato pa jo vrgla iz vozila na zapuščeno cesto. Po navedbah lokalne policije je žrtev pri padcu utrpela hude poškodbe glave, zaradi katerih je potrebovala dvanajst šivov. Žensko so storilci zadrževali v ujetništvu v vozilu približno dve uri, preden so jo poškodovano zapustili na cesti med mestoma Gurgaon in Faridabad. Policijska kriminalistična veja je v sredo potrdila, da so oba osumljenca že izsledili in pridržali. Preiskovalci so prav tako zasegli vozilo, v katerem se je zgodil napad. Žrtev, ki je poročena, trenutno okreva po fizičnih poškodbah, medtem ko policija nadaljuje s postopki proti napadalcema. Dogodek je v zvezni državi Haryana povzročil precejšnje ogorčenje javnosti zaradi brutalnosti napada.

Joran van der Sloot, znan po svoji vpletenosti v izginotje Natalee Holloway, prestaja težke razmere v zaporu Challapalca, ki se nahaja visoko v Andih v Peruju. Človekoljubne organizacije opozarjajo na nečloveške in poniževalne pogoje v tem zaporu.

Meta, lastnik Facebooka, v Kaliforniji ustanavlja super PAC za podporo političnim kandidatom, ki podpirajo tehnološko industrijo, zlasti tistim z ohlapnim pristopom do regulacije umetne inteligence. Medtem je v ZDA podpora sindikatom med republikanci upadla, kar kaže na premik od nedavnega naraščanja podpore. Administracija predsednika Trumpa je uvedla strožje omejitve glede tega, kako dolgo lahko tuji študenti in novinarji ostanejo v Združenih državah Amerike.

V Švici so izbruhnili nemiri po smrti 17-letnega kongovskega najstnika, ki je umrl med begom pred policijo na ukradenem skuterju v Lausanni. Protesti, ki so sledili, so povzročili nasilje in vandalizem. V Melbournu pa bo policija zaradi protestov proti priseljevanju in propalestinskih demonstracij preusmerjena z iskanja osumljenca za umor, Dezi Freemana. V Salt Lake Cityju so po smrtonosnem streljanju na protestu posodobili postopek izdajanja dovoljenj za proteste.

Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi domnevne podpore nasilnim protestom v ZDA, kar je Sorosova fundacija zanikala. Istočasno se Trump sooča s kritikami glede izbire Lea Terrella za vodjo delovne skupine za boj proti antisemitizmu, saj ima Terrell sporno preteklost. Liberalni demokrat Ed Davey bo bojkotiral banket v čast Trumpu, protestniki pa načrtujejo množične demonstracije proti Trumpu. Trump je podpisal izvršni ukaz za krepitev zvezne prisotnosti v Washingtonu in ustvaril hitro odzivno silo Nacionalne garde za zatiranje protestov.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Protesti v Iranu trajajo že več kot teden dni, število smrtnih žrtev narašča. Organizacija Iran Human Rights poroča o najmanj 27 protestnikih, ubitih s strelnim orožjem ali drugimi oblikami nasilja varnostnih sil v osmih provincah. Predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj ne zatirajo protestov in naj razlikujejo med mirnimi protestniki in oboroženimi "izgredniki", vendar je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo popuščanja protestnikom, ki "pomagajo sovražnikom ZDA in Izraela". Oblasti trdijo, da gre za tuje vmešavanje.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Kljub prizadevanjem za ohranitev krhkega premirja, je Izrael ubil še tri ljudi v bližini premirja v Gazi. Število smrtnih žrtev v Gazi se je povečalo na 68.216.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile različne medijske interpretacije in odzivi na dejanja Trumpove administracije v Venezueli. Nekateri mediji, kot so Apples News, Google News, MSN in Yahoo News, so poskušali prikriti Trumpovo zmago in izkrivljati informacije. Atlantic Council je v članku v New York Timesu podprl odstranitev Madura. Pojavila so se tudi poročila, da naj bi Rusija ponudila Venezuelo v zameno za Ukrajino, ZDA pa naj bi načrtovale dolgoročno upravo nad Venezueli, ki bi trajala več kot eno leto in vključevala izkoriščanje venezuelske nafte.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v petek odločil, da Brian Jerome Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v začetku leta 2021, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodnik Matthew Sharbaugh je v obrazložitvi navedel, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti popolne varnosti javnosti. Tožilstvo je namreč predložilo dokaze o obtoženčevem vztrajnem pridobivanju materialov za izdelavo eksplozivnih teles. Obramba obtoženega medtem izpostavlja nove okoliščine primera, saj so pri 30-letnem Colu diagnosticirali avtizem in obsesivno-kompulzivno motnjo. Po navedbah odvetnikov bi te zdravstvene značilnosti lahko vplivale na verodostojnost njegovega priznanja. Cole je med dvournim zaslišanjem sprva zanikal krivdo, po pritisku agentov FBI in daljšem premoru pa je dejanja priznal. Obramba trdi, da so preiskovalne metode FBI v primeru osebe z motnjami v razvoju sporne in bi lahko vodile do krivega priznanja, kar bo ključna točka v nadaljnjem pravnem postopku.

Donald Trump je dejal, da želi preprečiti velikim institucionalnim vlagateljem nakup hiš, saj meni, da to otežuje nakup stanovanj mladim družinam. Poudaril je, da bi prepoved olajšala pot do prvega doma za mlade družine in posameznike.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Hrvaško vrhovno sodišče je potrdilo 40-letno zaporno kazen Splićanu, ki je bil obsojen zaradi 267 kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja lastne hčerke. Zloraba se je začela leta 2018, ko je bila deklica stara šele pet let, in je trajala pet let. Obsojeni se je pritožil na višino kazni, a je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo.

Ombudsman je poudaril, da je nasilje nad ženskami resna kršitev človekovih pravic in ovira za razvoj družbe, ter da ni zasebna stvar, temveč družbeni problem, ki ga je treba ustaviti. Pozval je k takojšnjemu in celovitemu delovanju institucij ter močnejši podpori pri preprečevanju nasilja in zaščiti žrtev. Direktorica Centra za ženske pravice je dejala, da je zaščita žensk temelj vladavine prava.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po tem, ko je Izrael podprl mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, je Trump dejal, da ima Hamas tri do štiri dni časa, da se odzove na predlog, ki naj bi privedel do prekinitve ognja in miru. Palestinske frakcije naj bi se nagibale k sprejetju Trumpovega načrta.

Italijansko državno tožilstvo je sprožilo preiskavo glede trditev, da so Italijani potovali na vikend 'snajperske safarije' v Sarajevo.

Kljub prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom so protesti v podporo Palestini potekali po svetu. V Londonu se je zbralo skoraj pol milijona ljudi, ki so izražali ogorčenje nad izraelskimi kršitvami. Nogometna kvalifikacijska tekma med Italijo in Izraelom je potekala v nenavadnem vzdušju ob protestih, ki so pozivali k bojkotu Izraela. Keir Starmer se je strinjal, da je vzklik protestnikov, ki pozivajo k "internacionalizaciji intifade", antisemitski poziv k napadom na Jude.

Milanska prokuratūra je sprožila preiskavo proti italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini v 90. letih potovali v Sarajevo in sodelovali v tako imenovanih "človeških safarijih". Za plačilo med 91.000 in 115.000 dolarjev naj bi streljali na civiliste med obleganjem mesta. Preiskava se osredotoča na obtožbe o umorih z oteževalnimi okoliščinami, kot sta krutost in nizkotni motivi, saj naj bi bogati tujci streljali na prebivalce Sarajeva iz zabave.

Nigerijske oblasti so potrdile, da so skupaj z ZDA izvedle zračne napade na cilje ISIS v severozahodni Nigeriji. Napad je bil odgovor na poboje kristjanov.

ZDA so uradno označile kolumbijski Clan del Golfo za tujo teroristično organizacijo, kot je napovedal državni sekretar Marco Rubio. S tem dejanjem se je število latinoameriških skupin na tem seznamu povečalo na 14. ZDA so izjavile, da je Clan del Golfo odgovoren za teroristične napade na javne uslužbence, organe kazenskega pregona, vojaško osebje in civiliste v Kolumbiji.

Francoske oblasti so v začetku tedna v regiji Loire-Atlantique in v pariški regiji aretirale štiri osebe, osumljene načrtovanja atentata na ruskega opozicijskega politika, ki živi v Franciji. Po poročanju časnika Le Parisien naj bi bila tarča Vladimir Osečkin, ruski aktivist. Nacionalno protiteroristično tožilstvo je zahtevalo preiskavo in pripor za aretirane moške, stare od 26 do 38 let.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Električna povezava med Grčijo in Ciper je zaradi nesoglasij začasno ustavljena, kar povzroča napetosti med državama. Grški minister za energijo bo danes podal izjavo o tem vprašanju. Medtem pa v Maroku že deveti dan potekajo protesti mladih proti korupciji in vladi. V Grčiji so se tekači in podporniki z zastavami Palestine udeležili teka v Trikali, s čimer so izrazili solidarnost s palestinskim ljudstvom. Grški aktivisti, vključno z Greto Thunberg, so bili aretirani v Izraelu, a se vračajo v Grčijo po diplomatskem posredovanju.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki jih je vodila generacija Z, zaradi domnevne korupcije v vladi in nedavne prepovedi večjih platform družbenih medijev. Protesti so se sprevrgli v nasilje, pri čemer je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, na desetine pa je bilo ranjenih. Vlada je v Kathmanduju uvedla policijsko uro, a so kljub temu izbruhnili novi protesti. Premier Oli je prepoved zagovarjal kot vprašanje nacionalne časti. Po protestih je vlada ponovno omogočila dostop do družbenih medijev.

V Hanoju je potekala slovesnost podpisa Konvencije ZN proti kibernetski kriminaliteti, znane tudi kot Hanojska konvencija. Generalni sekretar ZN je izrazil močno pričakovanje in zaupanje, da bo Vietnam še naprej ohranjal in spodbujal svojo vlogo pri oblikovanju nove strukture. Avstralski pomočnik ministra za zunanje zadeve in trgovino je poudaril, da ta konvencija prvič omogoča skupen spopad s kibernetsko kriminaliteto.

Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.