APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom. Ob srečanju so bili doseženi zgodovinski dogovori za okrepitev sodelovanja med državama. Posnetek srečanja je hitro zaokrožil po spletu in postal viralen.

Senegalska policija je razbila mrežo, specializirano za izdelavo in distribucijo ponarejenih konzularnih kartic Gvineje. V preiskavi so aretirali uslužbenca gvinejske ambasade, Abdourahmana Sakha, in več njegovih sodelavcev, med drugim dostavljalca Mohameda Khassima Camaro. Abdoulaye Gadio je bil prav tako aretiran zaradi ponarejanja in uporabe državnih pečatov, ponarejanja javnih listin, goljufije in posedovanja konoplje. Preiskava se je začela, ko je državljan Gvineje ugotovil, da je njegova konzularna kartica ponarejena, in o tem obvestil policijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi poskušal preusmeriti pozornost javnosti od krize v vladi in korupcijskega škandala z novo ofenzivo na fronti, poroča dopisnik televizije Die Welt iz Kijeva, Christoph Wanner. Zelenski naj bi načrtoval napad na Rusijo.

Severna Koreja je obsodila najnovejše sankcije Združenih držav Amerike, ki ciljajo na kibernetske zločine, za katere ZDA trdijo, da pomagajo financirati severnokorejski program orožja.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj ustavi napade na rusko ozemlje in se vrne k diplomatskim pogajanjem. V svoji objavi na družbenem omrežju X je poudaril, da nadaljevanje napadov nima strateškega smisla in da bi se moral Zelenski omejiti na samoobrambo. Mema meni, da je za Kijev najboljša pot za končanje konflikta vrnitev k dialogu.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Kambodža je obtožila tajske vojake, da so v sredo ubili civilista s streljanjem čez mejo. Tajska pa je zahtevala opravičilo Kambodže zaradi domnevnega polaganja novih min, ki naj bi poškodovale tajske vojake. Bangkok je začasno ustavil izvajanje mirovnega sporazuma, ki ga podpirajo ZDA.

Kitajska je poslanca 民進黨沈伯洋-a obtožila »kaznivega dejanja razdelitve države« in odredila preiskavo. Predsednik 賴清德 je pozval predsednika zakonodajnega органа 韓國瑜-ja, naj stopi v bran 沈伯洋-u in svobodi govora Tajvana, 韓國瑜 pa mu je odgovoril s pozivom k ukinitvi 台獨黨綱. 民進黨 poslanec 陳培瑜 je obtožil國民黨, da se ne upajo obsoditi Kitajske. 副總統 蕭美琴 se je zahvalila poslanki 陳昭姿 za sodelovanje na srečanju »對中政策跨國議會聯盟« (IPAC). Poslanec 翁曉玲 je predlagal, da bi morali voditelje neodvisnih agencij odobriti v parlamentu, poslanec 鍾佳濱 pa je dejal, da to krši izvršilno oblast.

NATO naj bi razpravljal o tveganih predlogih za širitev vpletenosti v ukrajinski konflikt, vključno z možnostjo vzpostavitve območja prepovedi letenja in napadanjem ruskih letal. Te informacije je objavil The American Conservative, ki opozarja na nevarnost takšnih potez.

Perujski kongres je mehiško predsednico Claudio Sheinbaum razglasil za persono non grata zaradi, kot so dejali, nesprejemljivega vmešavanja.

FSB je aretiral 37-letnega Moskovčana, osumljenega državne izdaje, ker je obveščevalni službi države članice NATA posredoval informacije o opozicijsko usmerjenih ruskih državljanih. Te informacije naj bi NATO uporabil za pridobivanje sodelavcev. Osumljenec je načrtoval pobeg v tujino, kjer so mu njegovi nadzorniki obljubili pomoč.

Ruski diplomat Kiril Rinz, namestnik stalnega predstavnika Ruske federacije pri UNESCO, je zavrnil poročilo sekretariata UNESCO o Ukrajini. Poročilo naj bi bilo po njegovem mnenju pristransko in ne odraža diskriminatorne politike kijevskega režima.

ZDA so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile predlog resolucije o umiku sankcij proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Šaraaju in ministru za notranje zadeve Anasu Hatabu. To se je zgodilo pred načrtovanim srečanjem sirskega predsednika s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši.

Iz sudanskega mesta Fašer prihajajo poročila o grozodejstvih, ki jih izvaja paravojaška skupina Rapid Support Forces (RSF), povezana z Združenimi arabskimi emirati. Pripadniki RSF naj bi izvajali poboje civilistov in jim onemogočali dostop do vode, hrane in zdravstvene oskrbe, kar spominja na ravnanje izraelskih sil v Gazi.

V Rimu je bil razglašen dan žalovanja za romunskega gradbenega delavca Octaya Stroicija, ki je umrl v bolnišnici po tem, ko ga je enajst ur reševalna služba reševala izpod ruševin srednjeveškega stolpa Torre dei Conti, ki se je delno zrušil med restavracijskimi deli. Tožilstvo je sprožilo preiskavo o uboju iz malomarnosti. Žalost izrekajo tudi romunski uradniki.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil pripravljenost ponovno poklicati svojega ameriškega kolega, če pogajanja o ameriških carinah ne bodo kmalu napredovala. Lula je dejal, da bo ponovno poklical Donalda Trumpa, če do konca COP30 ne bo prišlo do napredka v pogovorih med Brazilijo in ZDA.