V Beli hiši je potekalo srečanje, ki bi lahko bilo ključnega pomena za leto. Podrobnosti srečanja niso znane, vendar naslov nakazuje, da je šlo za pomemben dogodek.

Kremelj je sporočil, da je telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom mogoče organizirati takoj, vendar je za to potrebna ustrezna priprava v okviru dvostranskega vrha.

Iranska delegacija pri Združenih narodih je ostro zavrnila kanadski predlog resolucije, ki jo ocenjujejo kot popolnoma politično motivirano in škodljivo za odnose. Iran poudarja, da predlog temelji na političnih nagibih in ne na dejanski skrbi za človekove pravice.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je sporočil, da so se inšpektorji agencije vrnili v Iran in izvedli inšpekcije v tistih jedrskih objektih, ki niso bili tarča nedavnih napadov Združenih držav Amerike in Izraela.

Gruzijska stran trdi, da ostaja zavezana konstruktivnemu pristopu in meni, da dialog s partnerji nima alternative. Obtožujejo Evropsko Unijo, da ni pripravljena prisluhniti njihovemu stališču, kar je povzročilo prekinitev pogovorov.

Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.

Romunija bo imela sodnico na Sodišču ZN za spore (UNDT), saj je bila Adina Elvira Ghiță izvoljena za sedemletni mandat. Z 109 glasovi v Generalni skupščini Združenih narodov je zmagala na mednarodnem tekmovanju za zasedbo sodniškega mesta. Romunsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da ta izvolitev potrjuje ugled romunskih strokovnjakov v mednarodnem sistemu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je uradno imenoval dosedanjega namestnika zunanjega ministra Nuha Yılmaza za turškega veleposlanika v Damasku. Yılmaz, rojen leta 1974 v Istanbulu, je izkušen diplomat, ki je pred tem deloval kot višji svetovalec ministra in direktor Centra za strateške raziskave pri turškem zunanjem ministrstvu. Podobno kot zunanji minister Hakan Fidan prihaja iz Nacionalne obveščevalne agencije in tekoče govori angleško, služboval je v Washingtonu in bil predavatelj v ZDA.

Kitajski premier Li Qiang se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer je poudaril, da je kitajska zavezanost razvoju vzajemno koristnega sodelovanja z Rusijo dosledna.

Iransko-ameriškega državljana Kamrana Hekmatija, judovskega porekla, so aretirali v Iranu po obisku Izraela pred 13 leti. Aretacija je sledila obisku v začetku letošnjega leta, ki naj bi bil kratek.

ZN so spodbudili Združene države Amerike in Venezuelo k dialogu ter ponudili svoje "dobre usluge" za posredovanje, čeprav nobena stran ni izrazila želje po vključitvi organizacije v reševanje spora. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN, Farhan Haq, je dejal, da so njihove "dobre usluge" vedno na voljo v dvostranskih sporih, če si to želita obe strani.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z mongolskim premierjem Gombodžavinom Zandanšatarjem, ki je pripotoval v Moskvo, da bi se udeležil zasedanja sveta voditeljev vlad držav.

Slovaški zunanji minister Juraj Blanár je obiskal Češko, kjer je hokejskemu trenerju Vladimirju Vůjteku izročil zlato medaljo za njegov prispevek k promociji Slovaške. Srečanja z češkim kolegom Janom Lipavským ni bilo, kar je po mnenju nekdanjega češkega diplomata Cyrila Svobode nenavadno.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel petdnevni obisk štirih afriških držav: Mauritiusa, Južne Afrike, Gabona in Angole. Cilj obiska je vzpostaviti nove dinamike in okrepiti odnose s celino, predvsem po nedavnih težavah v Sahelu. Macron želi ustvariti novo povezavo z Afriko, ki bi se razlikovala od kolonialne preteklosti.

Nicolás Maduro je ponovil pripravljenost na srečanje z Donaldom Trumpom iz oči v oči, potem ko je Trump izrazil odprtost za pogovor z venezuelskim predsednikom.

Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.

Rusija in ZDA aktivno pripravljata novo izmenjavo zapornikov, kot je potrdil posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev. Podrobnosti pogovorov niso bile razkrite, vendar prizadevanja za izvedbo izmenjave potekajo.

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.

Donald Trump ima kot eno glavnih prioritet zunanje politike končanje vojne v Ukrajini. Kljub temu Bela hiša doslej ni uspela doseči dogovora. Razlog za to je, da Trump in Putin še ne moreta doseči kompromisa glede Ukrajine.

Kitajski mediji hvalijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da je z "preventivnim udarcem" obvladal konfrontacijsko retoriko Japonske. Sohu poudarja, da je Putin z natančnim odzivom ukrotil domišljavost novega japonskega premierja.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da bo Evropa prej ali slej morala začeti neposredne pogovore z Rusijo. Stubb je mnenje izrazil za Politico.

Bela hiša nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev pogovorov z Rusijo glede končanja konflikta v Ukrajini, poroča agencija Reuters. Cilj pogovorov je iskanje rešitve za trenutno situacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po končanju konflikta v Ukrajini. To je dejal med pogovorom z novinarji v Beli hiši.

Salvador Nasralla, predsedniški kandidat iz Hondurasa, je napovedal, da bo prekinil diplomatske odnose z Venezuelo, če bo zmagal na prihajajočih volitvah. Ostri kritik Nicolása Madura trdi, da je slednji uničil gospodarstvo, demokracijo in institucije Venezuele.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

Oblasti v Marseillu so ukinile varovanje ruskega generalnega konzulata, ki je bil februarja tarča napada pro-ukrajinskih aktivistov, je sporočil generalni konzul Stanislav Oranski.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

Indija in Rusija zaključujeta priprave na več novih sporazumov in projektov. Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je to izjavil na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi pripravljata na obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Izraelski minister za notranjo varnost Itamar Ben-Gvir je predlagal, da bi v primeru, da Združeni narodi priznajo Palestino kot državo, aretirali Mahmuda Abasa, predsednika palestinske uprave, in ga zaprli v samico v zaporu Negev. Prav tako bi uničili ostale voditelje te uprave.

Kljub zanimanju ZDA za poglobitev vojaških vezi z Vietnamom, obisk obrambnega ministra Peta Hegsetha 2. novembra ni privedel do napovedi prodaje orožja. ZDA si prizadevajo okrepiti vezi z Vietnamom, vendar konkretni dogovori o prodaji orožja še niso bili doseženi.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Kremelj si prizadeva za novo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zadnje srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o možnih rešitvah za vojno v Ukrajini. Trump je prejšnji mesec odpovedal načrtovani vrh v Budimpešti, ker se mu 'časovni okvir' ni zdel primeren.

Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.

Kremelj je ponovno izrazil upanje na skorajšnje srečanje med predsednikoma Putinom in Trumpom. Zadnje srečanje med njima je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o rešitvi vojne v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli preboja. Načrtovani vrh v Budimpešti je bil odpovedan.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 19. in 22. novembrom obiskal Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, kjer se je udeležil strateškega dialoga z regionalnimi partnerji.

Evropski uradniki naj ne bi več zaupali posebnemu odposlancu ameriškega predsednika, Stephenu Witkoffu, glede informacij o konfliktu v Ukrajini. Po poročanju Politica, evropski predstavniki dvomijo, da Witkoff zanesljivo prenaša informacije predsedniku Donaldu Trumpu, zato naj bi raje komunicirali neposredno z njim.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.

Zunanji minister Wadephul je v Bosni in Hercegovini začel diplomatsko turnejo po Zahodnem Balkanu. Pričakuje se, da si bo v regiji prizadeval zatreti poskuse vplivanja Rusije in Kitajske.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, si močno prizadeva, da bi Savdska Arabija in Izrael normalizirali odnose. Pričakuje se, da bo to ena glavnih tem pogovorov s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom. ZDA si želijo, da bi Savdijci Trumpov načrt priznali kot izhodišče za morebitno palestinsko državo in javno razmislili o pridružitvi sporazumom.

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Ukrajina aktivno dela na ponovnem zagonu procesa izmenjave ujetnikov z Rusijo. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja varnostnega sveta Rustem Umerov sta potrdila, da si Ukrajina prizadeva za izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Zelenski je poudaril, da so številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori namenjeni tej pomembni zadevi.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je bil Camilo Castro, 41-letni francoski profesor joge, ki je bil od konca junija pridržan v Venezueli, izpuščen. Castro je bil aretiran na mejnem prehodu Paraguachón med Kolumbijo in Venezuelo, kamor je odpotoval, da bi si podaljšal vizum. Primer, ki je bil dolgo časa neznan širši javnosti, govori o izginotju Francoza na kolumbijsko-venezuelski meji in tednih negotovosti pred njegovo izpustitvijo.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel pisni sporočili iranskega zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Vsebina sporočil ni bila razkrita.

Iranski prvi podpredsednik Mohammad Reza Aref se bo udeležil 24. srečanja Sveta voditeljev vlad (premierjev) Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Rusiji. Srečanja se bo udeležil tudi direktor za zadeve ŠOS in BRICS na iranskem zunanjem ministrstvu, Mehrdad Kiaie, ki se je že sestal z iranskim veleposlanikom v Moskvi, Kazemom Jalalijem, da bi razpravljali o sodelovanju med Teheranom in Moskvo.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.

Odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Afriko, Massad Boulos, je vojno v Sudanu označil za največjo humanitarno katastrofo na svetu. Po zavzetju El Fašerja je pozval k premirju in izrazil upanje na diplomatski uspeh pri vzpostavitvi miru. Konflikt med sudansko vojsko in paravojaškimi silami za hitro podporo (FAR) je od začetka aprila 2023 povzročil številne žrtve in humanitarno krizo.