Nekdanji poveljnik poljske enote za specialne operacije GROM, general Roman Polko, je izjavil, da bi poljsko vojno letalstvo lahko sestrelilo letalo ruskega predsednika Vladimirja Putina, če bi ta letel na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Madžarsko.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je sestal z ameriškim posebnim odposlancem za Sirijo, Tomom Barrackom. Prav tako se je srečal s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom, s katerim je razpravljal o dvostranskih odnosih in dogajanju v Gazi. Poleg tega je katarski premier poslal čestitko maroškemu kolegu in opravil telefonski pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je med državnim obiskom v Avstriji slovesno odprl novo nemško veleposlaništvo na Dunaju. Otvoritve se je udeležil tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

Donald Trump je potrdil, da ni prišlo do odpovedi vrha o miru v Budimpešti. Napovedal je tudi, da bo v dveh dneh objavil pomembne novice glede tega srečanja. Hkrati je izrazil željo po doseganju konkretnega dogovora na tem vrhu, kar kaže na resnost ameriškega interesa za pogajanja med ZDA in Rusijo. Tisti, ki želijo spodkopati pogovore, so prejeli slabe novice.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Slovaški premier Robert Fico je pozval Evropsko unijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi omogočila srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Fico meni, da je to ključno za dosego miru v Ukrajini. Poudaril je, da bi morala EU, če si resnično želi miru, zagotoviti, da se srečanje izvede brez ovir in čim prej.

Evropska unija bo po poročanju The European Conservative (TEC) prisiljena sprejeti kakršenkoli dogovor o Ukrajini, ki ga bo predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Viri blizu diplomatskih krogov trdijo, da bo Bruselj moral sprejeti vsak dogovor, kar napoveduje morebiten rusko-ameriški vrh v Budimpešti.

Podpredsednik ZDA J.D. Vance je poudaril konstruktivno vlogo Turčije v načrtih za prekinitev ognja v Gazi. Vance je izjavil, da ZDA ne bodo silile Izraela glede identitete tujih sil, ki bodo nameščene v Gazi, ter dodal, da bi morala Turčija igrati konstruktivno vlogo na področjih gradbeništva, financ in komunikacij. Izrazil je tudi prepričanje, da je trenutni mirovni proces boljši od pričakovanj in poudaril potrebo po razorožitvi Hamasa.

Donald Trump je ponovil opozorilo Hamasu in dejal, da so zavezniki ZDA na Bližnjem vzhodu pripravljeni poslati vojake v Gazo, če bo potrebno. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je prispel v Izrael, da bi okrepil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.

Po poročanju Financial Timesa naj bi se ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar Marco Rubio 30. oktobra srečala v Budimpešti. Vendar pa je Bela hiša izjavila, da po njunem »produktivnem« telefonskem pogovoru ne vidi potrebe po osebnem srečanju. Omenjeni telefonski pogovor je bil očitno dovolj, da so v Beli hiši ocenili, da dodatno srečanje ni potrebno.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Indija je uradno nadgradila svojo tehnično misijo v Kabulu na raven veleposlaništva, s čimer je ponovno vzpostavila polno diplomatsko prisotnost v Afganistanistanu. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo veleposlaništvo okrepilo indijski prispevek k celovitemu razvoju, humanitarni pomoči in pobudam za izgradnjo zmogljivosti v Afganistanistanu, kar kaže na indijsko namero poglobitve sodelovanja na vseh področjih obojestranskega interesa.

Poljska je zagrozila z aretacijo Vladimirja Putina, če bi njegov zrakoplov preletel poljski zračni prostor na poti v Budimpešto na srečanje z Donaldom Trumpom. Rusija je na to odgovorila z obtožbami, da je Poljska pripravljena izvesti teroristična dejanja.

Izrael je pozval kanadskega premierja Marka Carneyja, naj ponovno pretehta svojo zavezo, da bo spoštoval nalog Mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo premierja Benjamina Netanjahuja, če ta obišče Kanado.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike na Hrvaškem, Nicole McGraw, je na Pantovčaku predala poverilna pisma predsedniku Zoranu Milanoviću. Spremljali so jo njeni družinski člani, soprog Michael McGraw in hči Elizabeth Merrill. V člankih je omenjena kot Trumpova veleposlanica.

Nova ambasadorka Združenih držav v Dominikanski republiki, Leah Francis Campos, bo v sredo prispela v državo. Minister za zunanje zadeve Roberto Álvarez je napovedal, da bo Camposova v četrtek predložila kopije poverilnih pisem. Prihod nove ambasadorke naj bi okrepil diplomatske odnose med državama.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sestal z ameriškima izaslancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, dan po izraelskih napadih na območje Gaze. Ti napadi so postavili pod vprašaj krhko premirje, ki velja od 10. oktobra. Podpredsednik ZDA je opozoril, da bodo prihajale do "trzljajev in zastojev" pri doseganju miru v Gazi.

Šefica evropske diplomacije, Kaja Kalas, je ocenila, da pritiskanje na Ukrajino ni pravi pristop za končanje vojne v državi. Po srečanju zunanjih ministrov držav EU v Luksemburgu je poudarila, da bi takšno ravnanje spodbudilo ponavljanje agresije. Kalasova je prepričana, da pritiskanje na Ukrajino, ki je žrtev, ni ustrezna rešitev.

Ukrajina je načrtovala, da bo pridobila podporo Donalda Trumpa, celo z načrtovanim srečanjem v Washingtonu in potencialno dobavo raket Tomahawk. Vendar pa je en telefonski klic Vladimirja Putina očitno spremenil Trumpovo stališče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Strinjala sta se, da se bosta kmalu srečala. Macron je poudaril, da morajo biti Ukrajinci in Evropejci vključeni v pogajanja o Ukrajini, tudi v primeru srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Luksemburgu, kjer se je udeležil srečanja Sveta ministrov Evropske unije, ločeno srečal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Noelom Barrotom in romunsko zunanjo ministrico Oano Toiu. Pogovori so potekali v okviru diplomatskih aktivnosti ob robu zasedanja.

Rusija je pripravljena okrepiti sodelovanje z Iranom na vseh področjih, je sporočil Kremelj. Moskva je obsodila napade ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta. Medtem so Rusija, Kitajska in Iran pisale ZN in izjavile, da je jedrski sporazum s Teheranom prekinjen.

Kanadski premier Mark Carney je v intervjuju dejal, da bi aretiral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bi ta vstopil v Kanado. Izjava je zaostrila odnose med Ottawo in Jeruzalemom ter sprožila odzive izraelskih uradnikov in kanadskih političnih nasprotnikov. Carney je dejal, da bi podpiral prejšnjo zavezo premierja Justina Trudeauja, da bi Netanjahuja pridržali zaradi obtožb o vojnih zločinih.

Kitajski mediji so izrazili navdušenje nad izjavami ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je obljubil, da Moskva ne bo izdala Pekinga. Lavrov je namreč odgovoril na vprašanja o odnosih med Rusijo in Kitajsko med tiskovno konferenco, s čimer je po mnenju kitajskih medijev pokazal zaupanje med državama. Minister je bil vprašan o morebitni združitvi Rusije in ZDA proti Kitajski.

Predsednik beograjske mestne skupščine Nikola Nikodijević in minister moskovske vlade Sergej Čerjomin sta v Beogradu podpisala desetletni sporazum med Beogradom in Moskvo. Prav tako sta podpisala memorandum o razumevanju za obdobje 2026-2029 v okviru manifestacije Dnevi Moskve v Beogradu.

Napovedano srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem in ruskim ministrom Sergejem Lavrovom je bilo odpovedano. Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo srečanja med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Poročajo tudi, da poteka priprava predloga z 12 točkami za končanje vojne v Ukrajini, ki bi ga nadzoroval mirovni odbor pod vodstvom Donalda Trumpa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je imenoval Marka Savaya, podjetnika iz Detroita in ustanovitelja podjetja Leaf and Bud, za posebnega odposlanca v Irak. Savaya, ki ima tesne regionalne povezave in je pomagal povečati udeležbo muslimanskih Američanov na volitvah, je bil pohvaljen zaradi svojega razumevanja odnosov med Irakom in ZDA. Trump je imenovanje objavil na svojem omrežju Truth Social.

ZDA in Severna Koreja naj bi preučevali možnost srečanja med Donaldom Trumpom in Kim Jong-unom ob Trumpovem obisku v Južni Koreji konec meseca. CNN je poročal, da ameriška vlada o tem razpravlja, medtem ko je CNN že najel kavarno v Imjingaku za poročanje o morebitnem dogodku. Poleg tega naj bi ZDA zamenjale začasnega ameriškega veleposlanika v Južni Koreji, pri čemer naj bi bil imenovan Kevin Kim. Južnokorejski predsedniški urad preučuje možnost podelitve najvišjega odlikovanja Trumpu ob njegovem obisku.

Nemčija je začasno odpoklicala svojega veleposlanika iz Gruzije zaradi naraščajočih napetosti med državama in protievropske agitacije gruzijskega vodstva. Ta poteza predstavlja stopnjevanje diplomatskega spora, ki traja že več mesecev. Nemško zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi usmerjenosti gruzijske vlade proti Evropski uniji.

Novi francoski minister za notranje zadeve, Laurent Nuñez, je izrazil željo po ponovni vzpostavitvi dialoga z Alžirijo. To se dogaja v času, ko sta Pariz in Alžir že več kot eno leto zapletena v diplomatsko krizo. Nuñez želi najti rešitev za trenutne napetosti in ponovno vzpostaviti varnostno sodelovanje med državama.

Po poročanju "Volstrit džornala" je Bela hiša priznala, da Združene države Amerike izvajajo večji pritisk na Ukrajino kot na Rusijo v zvezi z reševanjem konflikta. Bivši pomočnik državnega sekretarja za evropska vprašanja, Danijel Frid, je izjavil, da Washington ne uporablja vseh razpoložljivih sredstev.

Prihajajoče srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in bivšim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti je sprožilo zaskrbljenost v Evropski uniji. Španski časopis El País, ki se sklicuje na vire znotraj EU, je srečanje označil za "žalitev za Evropsko unijo". Evropski uradniki menijo, da je vrh v državi članici EU, brez prisotnosti EU, ponižujoč. Napovedano srečanje se dogaja v času, ko vojna v Ukrajini že tako obremenjuje odnose med EU in Rusijo, kar odpira vprašanja o tem, kako bo Evropa upravljala s to diplomatsko pobudo.

Iran je sporočil, da ni več zavezan omejitvam svojega jedrskega programa, saj je potekel desetletni sporazum. Teheran je prekinil sporazum iz leta 2015, po katerem so bile odpravljene sankcije v zameno za omejitve jedrskega programa. Iranski zunanji minister je obsodil poskuse treh evropskih podpisnic iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015, da bi ponovno oživile in ponovno uvedle predhodno prekinjene sankcije ZN, in jih označil za nične in brez pravne podlage.

Medtem ko so potekali pogovori o tarifah, se je Donald Trump srečal z vodilnimi južnokorejskimi poslovnimi voditelji na golf turnirju na svojem posestvu Mar-a-Lago. Pojavila so se tudi pričakovanja o morebitnem srečanju med Trumpom in Kim Jong Unom med Trumpovim obiskom v Južni Koreji.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti je sprožilo razprave o potovalnih načrtih ruskega predsednika, saj mu prepoved preleta nad državami članicami EU otežuje pot. Analitiki predvidevajo možne poti preko Črnega morja, Turčije, Črne Gore in Srbije. Izbira Budimpešte kot prizorišča srečanja je razumljena kot izziv Mednarodnemu kazenskemu sodišču in mednarodnemu pravu. Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zadovoljstvo, da ni odgovoren za Putinove potovalne načrte, vendar je poudaril, da bi moral obstajati logičen razlog za Putinov prihod.

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Zelenskim se je Donald Trump sestal z ruskim predsednikom Putinom na Aljaski, kjer naj bi po poročanju Financial Times prišlo do napetosti zaradi Putinovega zgodovinskega monologa o Ukrajini. Putin naj bi Trumpu dejal, da dobava raket Tomahawk Ukrajini ne bo spremenila poteka vojne, temveč bo poslabšala odnose. Kljub temu naj bi Zelenski med obiskom v Washingtonu poskušal prepričati ZDA o dobavi teh raket.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opravil telefonski pogovor s sirskim zunanjim ministrom Esadom Hasanom Šejbanijem. Vsebina pogovora ni bila razkrita v poročilih.

Kitajska je opozorila Veliko Britanijo na morebitne 'posledice', ker je vlada že drugič preložila odločitev o sporni lokaciji za gradnjo mega-veleposlaništva v vzhodnem Londonu. Peking je izrazil nezadovoljstvo zaradi zamud pri odobritvi načrtov za gradnjo super-veleposlaništva.

Donald Trump je opravil telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom in se srečal z Volodimirjem Zelenskim, s čimer je usmeril pozornost na vojno v Ukrajini. Razpravljali naj bi tudi o prejšnjem telefonskem pogovoru s Putinom in dobavi raket Tomahawk. Viktor Orbán je napovedal, da se bo s Putinom pogovarjal o možnem srečanju med ZDA in Rusijo v Budimpešti.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, je odpotoval v Ruando in Kenijo na delovni obisk, s ciljem okrepiti prijateljske in gospodarske vezi med Senegalom in državami vzhodne Afrike. Obisk vključuje srečanja na visoki ravni in razprave o prihodnjem sodelovanju.

Finska zunanja ministrica in predsednica OVSE, Elina Valtonen, je bila v Gruziji kaznovana s 5.000 lari (približno 1.800 dolarji) zaradi "blokiranja ceste" med udeležbo na protestu v Tbilisiju. Gruzijsko zunanje ministrstvo je OVSE poslalo protestno noto, sestanek s premierjem pa je bil odpovedan. Incident se je zgodil, ker je Valtonenova posnela video sporočilo v podporo protestnikom, ki nasprotujejo vladajoči stranki Gruzijske sanje, ki jo obtožujejo zatiranja nasprotovanja.

Donald Trump je izrazil pričakovanje, da se bodo Abrahamovi sporazumi kmalu razširili, in navedel, da so savdski uradniki pokazali jasno zanimanje za pridružitev sporazumom, pri čemer aktivno potekajo pogovori.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je obiskal Turčijo, kjer se je v Ankari srečal s svojim turškim kolegom Hakanom Fidanom. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Gazi po prekinitvi ognja. Wadephul je pozval Turčijo, naj kot ena od podpornic mirovnega načrta izvajajo pritisk na Hamas. Obisk je bil označen kot srečanje s "težavnim prijateljem", saj so poleg Gaze na dnevnem redu tudi druga občutljiva vprašanja.

Iransko zunanje ministrstvo je poklicalo poljskega odposlanca v Teheranu zaradi protesta proti izjavam poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega in njegove udeležbe na dogodku v britanskem parlamentu, kjer so razstavili sestreljeni iranski dron, za katerega trdijo, da ga je Rusija uporabila v vojni v Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je pojavil na sodišču v Tel Avivu, kjer je pričal v svojem dolgoletnem sojenju zaradi korupcije. Sojenje, ki se je začelo maja 2020, ga bremeni obtožb v zvezi s podkupovanjem, goljufijo in zlorabo zaupanja. Na poti do sodišča so ga protestniki izžvižgali. Spremljala ga je skupina ministrov iz njegove stranke Likud.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, s ciljem končanja vojne v Ukrajini. Hkrati se bo Trump srečal z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši. Kremelj je potrdil telefonski pogovor med Putinom in Trumpom, pri čemer je Putin izdal opozorilo glede dobave orožja Zelenskemu.

V starosti 63 let je v Guadalajari v Mehiki umrl Jesús Silva Fernández, nekdanji španski veleposlanik v Venezueli in trenutni konzul Španije v Guadalajari. Silva je bil znan po tem, da je v svoji rezidenci v Caracasu nudil zatočišče venezuelskemu opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu, zaradi česar ga je vlada Nicolása Madura izgnala iz države. Njegova smrt je bila objavljena s strani španskega konzulata v Guadalajari.

Pred srečanjem Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi Zelenski pozival k dobavi raket Tomahawk, se je Trump po poročanju virov pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je bil pogovor dolg in da bo o njegovi vsebini poročal.