Donald Trump se je na zasedanju ZN pritoževal nad nedelujočimi tekočimi stopnicami in okvarjenim teleprompterjem. ZN so odgovorili, da je za tehnične težave odgovorna Trumpova ekipa, kar je sprožilo ogorčenje predsednika, ki naj bi zahteval odpustitev odgovornih.

Bill Gates je izrazil zaskrbljenost, da bo skepticizem Roberta F. Kennedyja mlajšega glede cepiv imel 'tragične' posledice v državah v razvoju. Gates je razkril, da se s Kennedyjem ne strinjata glede cepiv, a kljub temu načrtujeta sodelovanje na drugih področjih. Gates je povedal, da se je o tem pogovarjal tudi z ameriškim ministrom za zdravje, s katerim se prav tako 'strinja, da se ne strinjata' glede cepljenja.

60-letni Peter Colville je umrl med družinskim dopustom v Alanyi v Turčiji. Med izletom s piratsko ladjo so ga našli neodzivnega v vodi. Družina trdi, da je posadka njegovo truplo prekrila z brisačo in se opravičila ostalim potnikom, ker bo zabava s peno zamujala.

V južni Angliji so aretirali moškega v štiridesetih letih v povezavi s kibernetskim napadom, ki je povzročil motnje na več evropskih letališčih, vključno z londonskim Heathrowom. Napad je izklopil avtomatske sisteme za prijavo na let.

Kralj Felipe VI. je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval Izrael, naj ustavi »pokol« v Gazi. Poudaril je potrebo po rešitvi dveh držav za pravično in trajno regionalno mir. Čilski predsednik Boric je šel še dlje in zahteval, da se izraelski premier Benjamin Netanjahu in drugi odgovorni za genocid nad Palestinci soočijo z mednarodnim kazenskim sodiščem.

Grške oblasti preiskujejo poročilo o napadu z droni na flotiljo, ki je prevažala humanitarno pomoč v Gazo, v grški regiji za iskanje in reševanje blizu Krete. Hkrati je plovilo Frontex južno od Gavdosa rešilo 63 migrantov, akcijo pa je koordiniralo enotno koordinacijsko središče za iskanje in reševanje (EKSED).

Srbski minister za zdravje Zlatibor Lončar se je v Minsku sestal z beloruskim ministrom za zdravje Aleksandrom Hodžajevim, kjer so razpravljali o sodelovanju med državama na področju presaditve organov. Srbija bo svojim državljanom omogočila presaditev organov v Belorusiji na stroške države.

Namestnik malezijskega premierja, Ahmad Zahid Hamidi, bo kontaktiral vseh 34 malezijskih državljanov, ki sodelujejo v humanitarni misiji Global Sumud Flotilla (GSF). Namen misije je dostaviti pomoč v Gazo, vendar se sooča z napadi na poti.

V nemškem Eberbachu je 19-letnik ubil svojo 45-letno mater, nato pa storil samomor. Truplo ženske je v nedeljo zjutraj našel sprehajalec v gozdu. Nekaj ur pred tem je sin z avtomobilom trčil v most in umrl. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za umor in samomor.

Ruski mediji so širili trditve, da NATO načrtuje zasedbo Moldavije, da bi nadzoroval državo in okrepil njeno "rusofobno politiko". Maia Sandu je opozorila, da so suverenost, neodvisnost in evropska prihodnost Moldavije ogrožene. V Moldaviji so aretirali domnevne proruske agente, državo pa naj bi ogrožala ruska dezinformacija.

Papež Leo XIV. je imenoval naslednika nadškofa New Orleansa, Gregoryja M. Aymonda, dva tedna po tem, ko je nadškofija pristala na 230 milijonov dolarjev vredno poravnavo z žrtvami spolnih zlorab duhovščine. Za naslednika je bil imenovan škof James Checchio iz Metuchena v New Jerseyju. Imenovanje prihaja v času, ko se nadškofija sooča z obtožbami o spolnih zlorabah.

Gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema se je udeležil splošne razprave na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zasedanje, ki poteka od 21. do 26. septembra 2025, je posvečeno temi "Bolje skupaj: več kot 80 let v službi miru in razvoja". Vzporedno z zasedanjem je potekalo tudi srečanje med predsednikom Komisije Afriške unije in ministri za zunanje zadeve Konfederacije AES.

Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Danska premierka Mette Frederiksen je obiskala Grenlandijo, avtonomno ozemlje Danske, kjer se je osebno opravičila žrtvam programa prisilne kontracepcije, ki ga je Kopenhagen izvajal več kot tri desetletja. Frederiksenova je po pristanku dejala, da želi izraziti žalost in obžalovanje zaradi te prakse.

Italijanska premierka Giorgia Meloni se je znašla pod kritikami zaradi svoje politike na Bližnjem vzhodu, pri čemer jo obtožujejo, da njena mošnja o priznanju Palestine služi notranjepolitičnim namenom. Medtem Združeni narodi (ZN) obeležujejo 80. obletnico v času globalnih kriz, vključno z genocidom, vojnami in lakoto, kar spodbuja vprašanja o legitimnosti organizacije. Različne države, vključno s Francijo in Združenim kraljestvom, so že priznale Palestino, vendar bo imela odločitev zelo majhen vpliv na Palestince, ki se soočajo z izraelsko vojno v Gazi.

Po poročilih, objavljenih na stern.de, lz.de in dw.com, več kot 1,8 milijarde ljudi po svetu živi na območjih, izpostavljenih poplavam. Weltrisikobericht poudarja, da socialna neenakost in šibki zdravstveni sistemi povečujejo tveganje za katastrofalne posledice naravnih dogodkov, tudi v bogatih državah. Poseben poudarek je na Aziji in Afriki, kjer so razmere najbolj kritične.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je prejel Veliki ovratnik reda Timor-Lesteja, najvišje državno priznanje, za njegovo dolgoletno podporo državi in vlogo Malezije pri podpiranju prizadevanj Timor-Lesteja za vstop v ASEAN. Malezija je prepričana, da bo Timor-Leste, čeprav najmlajši član, hitro prevzel proaktivno vlogo v združenju ASEAN.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Iran je začel obnavljati svoje obrate za proizvodnjo raket, ki jih je Izrael napadel junija. Satelitski posnetki kažejo na obnovo, vendar ključna komponenta, veliki mešalniki za proizvodnjo trdnega goriva, še vedno manjka. Obnova raketnega programa je ključnega pomena za Iran, ki pričakuje novo vojno z Izraelom.

Generalni sekretar Nove Demokracije (ND) je poudaril, da bo Grčija vztrajala pri obrambi svojih suverenih pravic in si prizadevala za umirjene razmere. Hkrati so bili objavljeni pomisleki glede vladnih ukrepov v zvezi z boleznijo ovac in cepljenjem. Poslanec Komunistične partije Grčije (KKE), Christos Katsotis, je izrazil podporo družini žrtve tragedije v Tempi.

Nepalska začasna premierka Sushila Karki se sooča z velikimi izzivi, vključno z nezadovoljstvom mladih in pritiskom strank, potem ko je bila izbrana zaradi svoje integritete po smrtonosnih protikorupcijskih protestih. Njena glavna naloga je izpolniti zahteve protestnikov, ki so strmoglavili njenega predhodnika, in izpeljati volitve v šestih mesecih. Razmere v Nepalu ostajajo krhke.

Po tem, ko je francoski predsednik Emmanuel Macron priznal palestinsko državnost, je več deset mestnih hiš po Franciji izobesilo palestinske zastave. Kljub navodilom notranjega ministrstva, naj tega ne storijo, so številne mestne hiše izrazile podporo Palestini s tem dejanjem. Regionalne oblasti so sprožile pravne postopke, zaradi česar so nekatere občine zastave že odstranile.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je obsodil nedavne napade na iranske jedrske objekte, ki so jih izvedli Izrael in ZDA, kot "temno in nevarno poglavje" v zgodovini režima neširjenja jedrskega orožja. Minister je obtožbe izrekel med diplomatskim srečanjem in poudaril, da so ti napadi nezakoniti in kriminalni.

Evropa je kritična do Irana zaradi njegove taktike zavlačevanja v pogovorih o jedrskem programu. Zadnji poskusi pogovorov med evropskimi in iranskimi uradniki na obrobju Generalne skupščine Združenih narodov niso prinesli napredka, zaradi česar Iranu grozijo evropske sankcije. Šefica evropske diplomacije, Kaja Kallas, je poudarila, da je potreben konkreten napredek s strani Irana.

Tajfun Ragasa, opisan kot najmočnejši tropski ciklon letošnjega leta, je po tem, ko je na Tajvanu zahteval najmanj 17 življenj, dosegel južno kitajsko mesto Yangjiang. Močni vetrovi in dež so prizadeli provinco Guangdong, veter je bil tako močan, da je valove dvignil višje od drogov za svetilke. Tajfun je prizadel tudi Hong Kong.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Združenih narodih predstavil načrt za rešitev palestinskega vprašanja, medtem ko je Donald Trump kritiziral to pobudo. Izrael pa je zavrnil obtožbe o propagandi. Medtem je nekdanja ameriška podpredsednica Kamala Harris v svojih spominih opisala napete odnose z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem med vojno v Gazi, rekoč, da je Netanjahu poskušal spodkopati Bidna in si prizadeval za vrnitev Trumpa na oblast. Harrisova je izpostavila tudi notranje konflikte v Beli hiši in vpliv protestov glede Gaze na njeno kampanjo za leto 2024.

V Izraelu so se stotine ljudi zbrale pred domom premierja Benjamina Netanjahuja med judovskim novim letom Roš Hašana, zahtevajoč izpustitev talcev. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pa je opozorila na previdnost pri sklepanju povezav med paracetamolom in avtizmom pri otrocih, kot je to izjavil Donald Trump, saj dokazi o takšni povezavi niso dosledni.

Jimmy Kimmel se je vrnil na televizijo in v čustvenem monologu dejal, da ni nameraval omalovaževati smrti Charlieja Kirka. Trumpova administracija je okrepila kampanjo deportacij v okolici Chicaga, pri čemer cilja na predmestja in soseske z veliko priseljenci. Incident s Trumpom na tekočih stopnicah na sedežu ZN je sprožil teorije zarote. Demokrati so zanikali obstoj Antife, potem ko jo je Trumpova administracija označila za teroristično organizacijo.

Indija je na Svetu ZN za človekove pravice ostro kritizirala Pakistan zaradi zračnih napadov v Khyber Pakhtunkhwa, kjer je bilo ubitih najmanj 30 civilistov. Indijski diplomat je Pakistan obtožil, da "bombardira svoje lastne ljudi". Tudi Komisija za človekove pravice Pakistana je obsodila pakistanske zračne sile zaradi izvajanja napadov na lastno prebivalstvo.

Egipčanske oblasti so sporočile, da je bil aktivist za svobodo govora in demokracijo Alaa Abd El-Fattah pomiloščen po šestih letih zapora zaradi obtožb o širjenju lažnih novic. Britanski poslanec Jeremy Corbyn se je odzval na "neverjetno novico". Medtem je pakistanski premier Shehbaz Sharif odpotoval v New York, kjer bo vodil pakistansko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine ZN. Na zasedanju bo pozval mednarodno skupnost k reševanju situacij.

Na posesti pogrešanega nemškega para v Kostariki so našli trupla, zakopana v grobu. Oblasti sumijo, da je šlo za nasilno dejanje in rop.

Na letališču v Santiagu v Čilu je že eno leto blokirana pošiljka približno trideset človeških nog. Noge, uvožene iz Združenih držav Amerike, so namenjene znanstvenim raziskavam v Centru. Razlog za blokado je pravna vrzel med čilskimi in ameriškimi oblastmi.

Iranski zunanji minister Araghchi je izrazil obžalovanje zaradi enostranskih prisilnih ukrepov, ki so jih sprejele nekatere razvite države. Poudaril je, da ti ukrepi namesto izpolnjevanja dolgoročnih obveznosti povzročajo zaskrbljenost.

Predsednik Portugalske, Marcelo Rebelo de Sousa, je v New Yorku v Varnostnem svetu ZN razpravljal o umetni inteligenci, miru in mednarodni varnosti. Vzporedno s tem si prizadeva za promocijo portugalske kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN za obdobje 2027-2028.

Organizacija Človek v stiski je izrazila zaskrbljenost zaradi podpore češke vlade Izraelu, saj meni, da s tem legitimizira kršitve humanitarnega prava v Gazi. Marek Štyš, vodja humanitarnih programov organizacije, je poudaril, da bi moral Praga skupaj z mednarodno skupnostjo pritiskati na izraelske politike. Hkrati je opozoril na nizke prispevke Čehov za pomoč Gazi.

Somalijski zunanji minister Abdisalam Abdi Ali se je na obrobju 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku srečal z zunanjima ministroma Bahrajna, dr. Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem, in Maroka, Nasserjem Bourito. Pogovori so bili osredotočeni na krepitev diplomatskih odnosov in sodelovanje med državami.

Na Filipinih so se 21. septembra 2025 odvijali množični protesti v več mestih, vključno z Manilo, Cebu in Baguiom. Tisoči Filipincev so izrazili svoje nezadovoljstvo in zahtevali spremembe. Hkrati se je država soočala s super tajfunom Ragasa, ki je dodatno obremenil vlado predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega. Javnost pozorno spremlja odziv vlade na naravno nesrečo, še posebej v luči preteklih korupcijskih škandalov, povezanih s projekti za obvladovanje poplav.

V Sardiniji je predsednica regije Alessandra Todde (Movimento 5 Stelle) omejila študentom možnost postavljanja vprašanj na srečanju, saj je vnaprej določila, katera vprašanja bodo lahko zastavili. Medtem pa je v Italiji prišlo do kritik na račun vladnega ukrepa v zdravstvu, ki po mnenju Maria Ricciardija koncentrira preveč moči v eni osebi znotraj agencije Agenas, kar označuje kot propagandni trik.

Madžarski premier Viktor Orbán je izjavil, da v Bruslju 'düböri' (galopira) 'mutyi' (pogovorno za korupcijo ali sumljive posle), in obtožil Bruselj, da izsiljuje Madžara Petra, voditelja stranke Tisza. Orbán trdi, da ima Peter dokument, ki dokazuje, da je 'ujetnik' Bruslja. Iz izjav premierja je razvidno, da se stopnjuje politični boj med madžarsko vlado in evropskimi institucijami, pri čemer se uporabljajo ostre besede in obtožbe.

V Mjanmi so pripadniki ULA/AA aretirali novinarko v mestu Maungdaw v zvezni državi Rakhine. V Bangkoku na Tajskem se je udrl cestni odsek pred bolnišnico Vajira, kar je povzročilo evakuacijo bolnikov in prekinitev prometa. Tajska in Kambodža sta se dogovorili za skupno humanitarno razminiranje ob meji.

Med obiskom v New Yorku se je bangladeški voditelj Muhammad Yunus soočil s protesti, med katerimi so člani stranke Awami League nanj metali jajca. Kljub napetostim je Yunus ameriške uradnike prepričal o poštenosti prihajajočih februarskih volitev, regionalnem sodelovanju, podpori beguncem Rohingya in aspiracijah Bangladeša po pridružitvi združenju ASEAN.

V Torontu so študenti organizirali protestni shod na Univerzi Toronto Metropolitan (TMU) zaradi obravnave študenta, ki naj bi bil pro-palestinski protestnik, s strani varnostnika. Posnetek incidenta prikazuje varnostnika, ki naj bi študenta dvignil in ga grobo spustil na tla. V Italiji je potekala 24-urna splošna stavka pod sloganom 'Blokiraj vse' v znak solidarnosti z Gazo, ki je pod močnim napadom.

Kitajske oblasti so pozvale k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Zhang Yadi, zagovornice tibetanskih pravic, ki je bila študentka v Franciji. Organizacija Human Rights Watch opozarja, da bi jo lahko obsodili po členu 103(2) kitajskega kazenskega zakonika, ki prepoveduje "spodbujanje drugih k razdelitvi države". Hkrati so Združeni narodi in skupine za človekove pravice obsodili obsodbo kitajske novinarke Zhang Zhan, ki je bila že drugič obsojena na štiri leta zapora zaradi poročanja o dogajanju v Wuhanu med izbruhom COVID-19. Obtožba se pogosto uporablja za zatiranje kritikov vlade.

Članek s spletne strani thespinoff.co.nz izpostavlja novo knjigo Geoffreyja Palmerja, ki obravnava postopno izgubo demokracije. V Egiptu je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, znan aktivist, ki je bil zaprt skoraj 12 let. V Kaliforniji se zvezne oblasti ne bodo držale novega zakona, ki prepoveduje zakrivanje obraza policistom. V Južni Koreji so protesti opozicijske stranke PPP sprožili kritike zaradi morebitne odtujitve neodločenih volivcev. V ZDA se pojavljajo zgodbe o prevzemu sosesk s strani venezuelske tolpe Tren de Aragua, kar izkorišča republikanska kampanja. V Tamil Nadu v Indiji stranka BJP načrtuje proteste proti korupciji in slabemu upravljanju stranke DMK. V Pakistanu se pojavlja poziv k večji transparentnosti pri protiterorističnih operacijah po izgubi civilnih življenj. Muqtada al-Sadr v Iraku zaostruje pogoje za svojo vrnitev v politiko. Na Filipinih so potekali množični protesti zaradi korupcije in kraje sredstev za obvladovanje poplav.

Združeno kraljestvo, Avstralija in Kanada so se pridružile Španiji, Irski in Norveški pri priznanju države Palestine, medtem ko Francija v Združenih narodih izraža simbolično podporo. Priznanje Palestine in morebitne sankcije proti Izraelu razkrivajo razhajanja med evropskimi državami glede bližnjevzhodne politike, pri čemer ima Hamas pomembno vlogo v zapletenem konfliktu.

Francija je zavrnila prošnjo za politični azil Paulu Watsonu, ustanovitelju organizacije Sea Shepherd, ki ga išče Japonska z mednarodno tiralico. Francoski urad za zaščito beguncev in apatridov (Ofpra) je odločil, da Watsonove skrbi niso utemeljene, s čimer se mu odreka zaščita v Franciji. Watson je izrazil razočaranje nad odločitvijo.

Donald Trump je ob prihodu v Združene narode doživel okvaro tekočih stopnic, kar je sprožilo odziv Bele hiše. Emmanuel Macron je poklical Trumpa, ker je bil njegov avtomobilski sprevod ustavljen zaradi Trumpovega. Macron je tudi izjavil, da mora Trump končati vojno v Gazi, če želi Nobelovo nagrado, ter z njim deli kritike glede 'neuporabnosti' Združenih narodov in upa na njegov preobrat v prid Ukrajini.

Nemški kancler Merz se je odločil, da se ne bo udeležil zasedanja Združenih narodov v New Yorku, saj je raje ostal v Berlinu, kjer se bo posvetil govoru v nemškem Bundestagu. S tem naj bi Merz zavrnil kritike, ki ga označujejo za 'zunanjega kanclerja', saj se raje osredotoča na domačo politiko.

Na letališču Stansted v Londonu je zgodaj zjutraj izbruhnil manjši požar v salonu, zaradi česar so morali evakuirati potnike in začasno zapreti varnostno območje. Kljub ponovnemu odprtju varnostnega območja so pričakovane zamude letov. Medtem je britanska družina trdila, da so obtičali na Hrvaškem, potem ko je letalo družbe EasyJet, ki je bilo namenjeno na Kreto, zaradi nujnega primera pristalo v tej državi. Družina je bila prisiljena spati na tleh letališča.

Združene države Amerike so izrazile močno podporo smiselni udeležbi Tajvana v mednarodnih organizacijah, vključno z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO). Ameriško združenje v Tajvanu (AIT) je pozvalo ICAO, naj Tajvan povabi na svojo 42. konferenco kot gosta predsednika sveta. Tajvanska agencija za civilno letalstvo je poslala delegacijo v Montreal, da bi se pogovarjala z različnimi državami in si prizadevala za vključitev v ICAO. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izjavil, da Tajvan kot del Kitajske nima pravice do članstva v ICAO, medtem ko tajvanski poslanci trdijo, da sta Kitajska in Tajvan dve ločeni državi.

Predsednik Turčije, Recep Tayyip Erdoğan, je ponovno izrazil zavezanost Turčije k trajni stabilnosti v Libiji in obljubil nadaljnjo podporo pri doseganju tega cilja. To je poudaril med srečanjem s predsednikom libijskega predsedniškega sveta, Mohamedom el-Menfijem. Erdoğan je dejal, da si Turčija prizadeva za kaljenjo stabilnost, varnost in enotnost Libije ter da bo pri tem še naprej podpirala državo.

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je objavilo video, ki primerja racije ICE z igro Pokémon, kar je sprožilo kritike. Aplikacija 'Cancel the Hate', ki je razkrivala kritike Charlieja Kirka, je bila umaknjena zaradi uhajanja podatkov uporabnikov. ProPublica poroča o vplivu novega vodje FBI na kulturno vojno v času, ko je bil državni tožilec Missourija. Marjorie Taylor Greene je brez dokazov namignila, da so za streljanje na urad ICE odgovorni transspolne osebe in antifa aktivisti, medtem ko je JD Vance izkoristil incident za politične izjave, še preden so bile znane podrobnosti.

Varnostni svet ZN je razkril vse večjo razhajanje med ZDA in večino sveta glede reševanja vojne v Gazi. Razprava je potekala dan po tem, ko je Francija sledila drugim državam pri priznavanju palestinske državnosti. ZDA, kot stalna članica Varnostnega sveta, lahko blokirajo polnopravno članstvo Palestine v svetovni organizaciji.

Predsednik turške stranke MHP, Devlet Bahçeli, je po telefonu čestital predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu za njegov govor na 80. Generalni skupščini Združenih narodov. Poleg čestitk je Bahçeli izkoristil priložnost in pozval k nadaljnji podpori Palestini.

Predsednik Dominikanske republike, Luis Abinader, se je v torek v New Yorku srečal z jordanskim kraljem Abdalahom II. bin Al-Huseinom. Pogovarjala sta se o temah skupnega interesa, s ciljem krepitve sodelovanja in dvostranskih odnosov. Srečanje je potekalo v okviru 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani je izjavila, da je imel nekdanji predsednik ZDA Donald Trump ključno vlogo pri preprečevanju zaostrovanja razmer med Kosovom in Srbijo. V intervjuju za Fox News je Osmani dejala, da je Trump preprečil več konfliktov, vključno s poskusom Srbije v maju. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je na Facebooku objavilo grafiko, ki omenja Trumpovo posredovanje pri končanju sedmih vojn v sedmih mesecih, pri čemer sta bili na seznamu tudi Kosovo in Srbija. Srbski uradnik Gjurić je poskušal prikazati Osmani in Kurtija kot politika, ki nasprotujeta Trumpu.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al Thani je na Generalni skupščini ZN obtožil Izrael, da je napad na Doho poskus spodkopavanja pogovorov o prekinitvi ognja v Gazi. Izrael je obtožil tudi državnega terorizma, političnih atentatov, etničnega čiščenja in blokiranja miru, ter ga označil za državo, ki spodkopava globalno diplomacijo. Al Thani je Izrael obtožil tudi genocida in apartheida nad Palestinci.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so Iran pozvale k hitri popustitvi v sporu glede njegovega jedrskega programa. Zunanji ministri teh držav so se o tem pogovarjali z iranskim kolegom na robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zahtevajo, da Teheran v kratkem času sprejme konkretne ukrepe za odpravo dolgoletnih pomislekov glede svojega jedrskega programa, saj se izteka rok za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov.

V streljanju v migrantskem centru ICE v Dallasu je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec, ki je streljal s strehe na migrante, je storil samomor. Sekretarka za domovinsko varnost je potrdila, da je napadalec umrl zaradi samopovzročene strelne rane.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al-Thani se je v torek v New Yorku srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni in njeno delegacijo. Pogovarjali so se o dvostranskih odnosih med Katarjem in Italijo ter o razmerah v Gazi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovno izpostavil vprašanje Kašmirja in izrazil zadovoljstvo nad prekinitvijo ognja med Indijo in Pakistanom. Poudaril je, da bi moralo biti vprašanje Kašmirja rešeno na podlagi resolucij ZN. Hkrati je Erdogan pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo čim prej, opozarjajoč na poslabšanje humanitarne krize v Gazi. Indija je že zavrnila Erdoganove pozive k reševanju vprašanja Kašmirja v skladu z resolucijami ZN. Qatarskega in turškega govornika povezujejo skupne vrednote.

Umrl je veliki mufti Savdske Arabije, šejk Abdulaziz bin Abdullah al-Šejk, ki je več kot četrt stoletja služil kot najvišja verska osebnost kraljestva. Njegovo smrt je obžaloval tudi indijski premier Narendra Modi, ki jo je označil za 'globoko izgubo'.

Britanski ambasador na Kosovu, Jonathan Hargreaves, je poudaril ključno vlogo neodvisnega ustavnega sodišča in pozval politične voditelje k spoštovanju ter izvajanju njegovih odločitev, še posebej v zvezi z ustanovitvijo kosovskega parlamenta. Hargreaves je to izjavil po srečanju s predsednikom ustavnega sodišča, Nexhmi Rexho.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med udeležbo na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku poudaril pomen multilateralizma in sodelovanja med državami. Izpostavil je, da je prisotnost v ZN ključna za manjše države, kot je Črna gora, in pozval k bolj odgovorni imigracijski politiki zaradi pritožb državljanov o dvigu cen stanovanj. Medtem je Črna gora podpisala deklaracijo o zaščiti humanitarnega osebja.

Medtem ko je predsednik Trump omalovaževal okvaro tekočih stopnic in teleprompterja na ZN, je Bela hiša zahtevala preiskavo incidenta. Trump je v svojem govoru na ZN kritiziral Združene narode in Evropo, obtožil migracije, da pošiljajo Zahod 'v pekel', in označil podnebne spremembe za prevaro. Srečal se je tudi z izbranimi voditelji muslimanskega sveta. Govor je bil poln posmeha in hvale na lastni račun.

Medtem ko je bil Emmanuel Macron v New Yorku, ga je ustavila policija, ki je čakala na prehod kolone Donalda Trumpa. Zaradi tega je moral francoski predsednik del poti prehoditi peš, kar je trajalo približno 30 minut. Macron je ob tem opozoril na nevarnost prevlade sebičnosti v svetovnih zadevah.

Generalni sekretar Združenih narodov je svetovne voditelje pozval, naj izberejo prihodnost, kjer bo vladavina prava premagala surovo moč in kjer bodo države sodelovale, namesto da bi se borile za lastne interese. Opozoril je na naraščajoče izzive globalnemu miru in napredku, izpostavljajoč nevarnost »doba nepremišljenih motenj in neusmiljenega človeškega trpljenja«.

Savdska Arabija je v Tajpeju in Omanu praznovala svoj državni praznik. Savdski predstavnik na Tajvanu, Mohammed S. Alghamdi, je ob praznovanju obljubil nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov s Tajvanom. V Omanu so se praznovanju pridružili s slovesnostjo, ki jo je organiziral Generalni sekretariat za državna praznovanja.

Donald Trump je bil v središču pozornosti na različnih dogodkih. Na Generalni skupščini ZN je imel govor, ki ga je zaznamoval izpad teleprompterja, ki ga je pospremil s šalami. Obenem je njegovo priporočilo nosečnicam glede uporabe Tylenola povzročilo precejšnjo škodo, saj ga povezujejo z avtizmom. Trump je bil prisoten tudi v svetu športa, saj si je dopisoval z ameriškimi zvezdniki Ryder Cupa.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Japonski premier je na zasedanju Združenih narodov izrazil ogorčenje nad nedavnimi izjavami izraelskih uradnikov in napovedal, da je priznanje Palestine s strani Japonske le še vprašanje časa in ne ali se bo zgodilo. Premier je to izjavil v torek.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 23. septembra na sedežu Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisem in iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom. Armenski predsednik Vahagn Khachaturyan se je prav tako v New Yorku srečal z iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom, kjer sta razpravljala o krepitvi odnosov med državama.

Portugalski minister za obrambo in predsednik CDS-PP, Nuno Melo, je zagotovil, da je bil premier Montenegro predhodno obveščen o stališču njegove stranke glede priznanja Palestine. Melo je poudaril, da je vlada "prostor pluralne demokracije", kjer imajo ministri različna mnenja, s čimer je zavrnil morebitne negativne posledice na koalicijsko razmerje zaradi različnih pogledov glede priznanja Palestine.

Strokovnjaki Združenih narodov pozivajo FIFA in UEFA, da izključita Izrael iz vseh športnih tekmovanj zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Medtem se krepi mednarodni pritisk za priznanje palestinske države, saj naj bi več držav razmišljalo o tem koraku. Ta prizadevanja naj bi predstavljala diplomatski poraz za izraelskega premierja Netanjahuja.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob odprtju Generalne skupščine ZN poudaril, da je "izolacija iluzija" in branil multilateralizem ter OZN. Organizacijo je označil za "moralni kompas" in "varuha mednarodnega prava". Guterres je opozoril na pomembno vlogo Združenih narodov v svetu, kjer so potrebni sodelovanje in spoštovanje mednarodnih pravil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po govoru v Združenih narodih, kjer je uradno priznal Palestino, v New Yorku znašel v prometnem zastoju. Razlog je bila kolona ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Macron naj bi celo poklical Trumpa in se pošalil, da ga čaka na ulici, ker je vse blokirano zaradi njega. Po nekaterih poročilih je Macron del poti opravil peš, kjer ga je mimoidoči poljubil v glavo.

Številne države, med njimi Francija, Belgija, Luksemburg, Malta in druge, so na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznale Palestino. S tem se je število držav, ki priznavajo Palestino, povečalo na 157.

Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.

Nicolas Sarkozy je bil v Parizu spoznan za krivega kriminalne združbe med letoma 2005 in 2007 v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Libije. Sodba o kazni še ni bila izrečena. Oproščen je bil obtožb o pasivni korupciji.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da priznanje palestinske države s strani več držav, vključno s ključnimi ameriškimi zavezniki Francijo, Veliko Britanijo in Kanado, nima velikega pomena. Rubio je poudaril, da takšno priznanje v Združenih narodih ne prinaša bistvenih sprememb.

Papež Leon XIV. je v pozdravnem sporočilu pohvalil delo katoliških izganjalcev demonov, ki so se zbrali na srečanju v Rimu. Poudaril je, da je njihovo delo bistveno za »zmago nad Satanom«.

Španski kongres je ob začetku seje obeležil minuto molka "v spomin na žrtve genocida, ki ga trpi palestinsko ljudstvo", kar je odredila predsednica parlamenta Francina Armengol. Vendar pa je ta poteza izzvala proteste opozicijske stranke PP (Partido Popular), medtem ko so poslanci Vox demonstrativno zapustili dvorano. PP je obžaloval, da se je predsednica parlamenta odzvala na "past", pri tem pa upoštevala le del pripovedi, ki ustreza vladi. Podobno je poskus minute molka v galicijskem parlamentu sprožil prepir, ko je José Ramón Gómez Besteiro iz PSdeG (Partido dos Socialistas de Galicia) postavil vprašanje o Gazi predsedniku parlamenta Miguelu Santalicesu. Armengol je preprečila razširitev minute molka na žrtve Hamasa.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je bil pred svojim govorom na Generalni skupščini Združenih narodov nagrajen z dolgotrajnim aplavzom. Ersin Tatar je izjavil, da je Erdoğan znova močno predstavil njihov glas svetu v svojem govoru na otvoritvenem dnevu 80. Generalne skupščine Združenih narodov.

Združene države Amerike so deportirale več zahodnoafriških in jamajških migrantov v Afriko, kar je povzročilo pravne izzive in zaskrbljenost glede varnosti. Enajst zahodnoafriških državljanov, deportiranih v Gano, je bilo kljub pomislekom glede njihove varnosti poslanih v svoje domovine, medtem ko so jamajškega moškega, deportiranega v Eswatini, repatriirali v njegovo domovino. Odvetniki trdijo, da so bile migrantom kršene pravice in da obstaja nevarnost mučenja, preganjanja ali nečloveškega ravnanja.

V Franciji se povečujejo pozivi k kulturnemu bojkotu Izraela, ker se država sooča z mednarodno izolacijo. Kulturniki in umetniki se množično odločajo za proteste proti izraelskim ustvarjalcem in umetnosti, kar sproža številna vprašanja, saj se večina izraelske kulturne scene ne strinja z vojno in vlado. Številne peticije, odprta pisma in zavračanja predvajanja glasbe v Izraelu so postali pogostejši, saj vse več ljudi iz sveta zabave javno izraža podporo Palestincem.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k sprožitvi kazenskega postopka proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Razlog za to so napadi ameriških ladij na tri plovila v Karibskem morju, za katere Petro trdi, da so povzročili smrt mladih ljudi.

Po poročanju nevladne organizacije je Iran v letu 2025 izvedel že najmanj 1000 usmrtitev, kar je največ v zadnjih 17 letih. Organizacija je to označila za "kampanjo množičnega ubijanja" v iranskih zaporih, katere cilj je širjenje strahu v družbi. Samo v zadnjem tednu so obesili najmanj 64 ljudi, kar je povprečno več kot devet na dan.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je poročala o alarmantnem naraščanju primerov kolere v Darfurju. V Sudanu je v zadnjih 14 mesecih državljanske vojne zaradi kolere umrlo že več kot 3.000 ljudi. Poročali so o več kot 113.600 primerih okužb po vsej državi, kar pomeni 2,7-odstotno smrtnost.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja obtožilo zločinov proti človečnosti zaradi njegove vpletenosti v najmanj 76 umorov med njegovo kampanjo proti drogam, tako v času njegovega predsednikovanja kot tudi prej, ko je bil župan. Obtožnica je izpolnitev prejšnjih opozoril glede morebitnih obtožb zaradi vojne proti drogam.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev in prva dama Mehriban Əliyeva sta prispela na sedež Združenih narodov v New Yorku, da bi se udeležila visoke ravni razprav v okviru 80. zasedanja Generalne skupščine ZN. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je odprl zasedanje z uvodnim nagovorom, sledila pa mu je predsednica Generalne skupščine ZN Annalena Berbok.

Albanski premier Edi Rama je med konferenco na Dunaju izjavil, da je dialog med Kosovom in Srbijo, ki ga posreduje EU, neuspešen zaradi svoje oblike. Ramaj je kosovsko vodstvo pozval, naj se ne ozira na Srbijo, temveč naj se osredotoči na izpolnjevanje obveznosti do Evropske unije, da se ne bi znašlo v izolaciji. Poudaril je, da bi morala Kosova opraviti svoje naloge za vstop v EU.

Ameriški kongresnik Adam Smith, ki vodi dvostransko delegacijo ameriškega kongresa na obisku v Pekingu, je izjavil, da ZDA in Kitajska v ključnih vprašanjih ne najdeta skupnega jezika in se 'pogovarjata mimo'. Obisk delegacije je prvi obisk predstavnikov ameriškega predstavniškega doma v Pekingu.

Donald Trump je v govoru pred Generalno skupščino ZN kritiziral evropsko migracijsko politiko in opozoril Evropejce, da njihove države propadajo. Ponovno je napadel Združene narode in podnebno politiko, pri tem pa je ostro kritiziral tudi Nemčijo.

Španski premier Pedro Sanchez je pozval k polnopravnemu članstvu Palestine v Združenih narodih. Sanchez, ki je odkrit kritik izraelske vojne v Gazi, meni, da je mirna rešitev med Izraelom in Palestino nedosegljiva, medtem ko so Palestinci izpostavljeni izraelskemu genocidu. Zunanji minister Izraela, Saar, je označil Sancheza za antisemita in lažnivca. Španija je skupaj z Irsko in Norveško priznala palestinsko državo.

Angolski predsednik João Manuel Gonçalves Lourenço je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir leta 2025 zaradi njegovega prispevka k miru in stabilnosti v Afriki. Nominacijo je vložil angolski akademik Afonso Botáz, ki je pohvalil Lourençovo zavezanost reševanju regionalnih konfliktov na afriški celini.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, naj bi na robu Generalne skupščine Združenih narodov predlagal načrt za Gazo arabskim in muslimanskim voditeljem, vključno s predsednikom Indonezije Prabowom Subianto. Trump bo iskal pomoč pri končanju vojne v Gazi in predstavitvi načrta za povojno upravljanje. Srečal naj bi se z voditelji Turčije, Savdske Arabije, Katarja, Združenih arabskih emiratov, Egipta, Jordanije, Indonezije in Pakistana.

Na zasedanju Združenih narodov v New Yorku se svetovni voditelji srečujejo, da bi obravnavali pereče globalne probleme. V ospredju je vojna v Gazi in prizadevanja za palestinsko državo, ki dobivajo vse večjo podporo. Poleg tega bodo razpravljali o številnih konfliktih, naraščajoči revščini in podnebnih spremembah, ki ogrožajo planet. Zunanji minister Pakistana, Ishaq Dar, se je udeležil zasedanja in izpostavil problematiko Palestine.

Somalska vlada je uspešno repatriirala 173 svojih državljanov, ki so bili pridržani v libijskih zaporih, kjer so bili izpostavljeni težkim razmeram in kršitvam človekovih pravic. Letalo s 151 povratniki, večinoma mladimi, je pristalo na mednarodnem letališču Aden Adde v Mogadišu, kjer so jih sprejeli visoki vladni uradniki.

Nizozemski minister David van Weel je na konferenci Združenih narodov napovedal, da bo Nizozemska v prihodnosti priznala palestinsko državo kot del političnega procesa. Čas priznanja ni bil natančno določen, vendar naj bi se zgodilo v 'kasnejši fazi'.

Donald Trump je v govoru na जनरलni skupščini ZN kritiziral evropske države, Indijo in Kitajsko. Zavzel se je za konec odprtih meja in pozval Evropejce, naj ustavijo nakup ruskega plina in nafte. Prav tako je govoril o konfliktih v Ukrajini in Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je zavrnil neposredna pogajanja z Združenimi državami glede iranskega jedrskega programa. Ponovno je poudaril, da Iran ne bo popustil pritiskom za opustitev bogatenja urana in ocenil, da so pogajanja z ZDA nekoristna. Po njegovih besedah je Iran dosegel visoko stopnjo bogatenja urana.

V Mehiki potekajo preiskave o korupciji in kriminalu, v katerih je osrednja figura Hernán Bermúdez Requena, nekdanji sekretar za varnost zvezne države Tabasco. Bermúdez je obtožen povezav z organiziranim kriminalom, natančneje z mamilarsko združbo La Barredora. Zaradi njegovega znanja o mreži korupcije in povezav med politiko in kriminalom obstaja bojazen za njegovo varnost. Guverner Tabasca, Javier May Rodríguez, je obljubil, da ne bo prikrival nobenih dejstev in da bo zagotovil preglednost preiskave. Obenem pa propad Senasice povzroča tveganje ponovnega odprtja meje med ZDA in Mehiko.

Republika Moldavija je zaključila proces pregleda (screening) v okviru svojega približevanja Evropski uniji. Evropska komisarka za evropsko sosedsko politiko in širitev, Marta Kos, je v video sporočilu pohvalila Moldavijo za njene dosežke in poudarila, da bo Evropska unija še naprej podpirala državo na njeni poti v EU. Komisarka Kos je izrazila zadovoljstvo nad prizadevanji moldavskih oblasti in strokovnjakov v tem procesu.

Unicef opozarja, da se v provinci Nampula v severnem Mozambiku kar 56 % deklet poroči pred 18. letom starosti, 18 % pa celo pred 15. letom. Organizacija Združenih narodov ponavlja svojo podporo pri preprečevanju prisilnih porok v regiji.

Gardski poslanec Alexandre Allegret-Pilot, član stranke UDR, je sredi noči v Cendrasu odstranil palestinsko zastavo, ki jo je izobesil komunistični župan Sylvain André. Posnetek dejanja je objavil na družbenih omrežjih. Dejanje je bilo storjeno v noči iz 22. na 23. september 2025.

Vlada Eswatinija je sporočila, da je bil Jamajčan, ki so ga Združene države pred dvema mesecema deportirale v to južnoafriško državo, vrnjen v Jamajko. Moški je bil deportiran iz ZDA v Eswatini, od koder so ga nato repatriirali.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif je odpotoval v New York, kjer bo vodil delegacijo Pakistana na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Tam bo pozval mednarodno skupnost k reševanju perečih situacij. Hkrati pa se v Združenih narodih svetovni voditelji pripravljajo na obravnavo številnih konfliktov, naraščajoče revščine in podnebnih sprememb, pri čemer pričakujejo, da bo izraelska vojna v Gazi zavzela osrednje mesto zaradi naraščajoče podpore palestinski državi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je izrazil trdno zavezanost krepitvi odnosov med Severno Korejo in Kitajsko. To je storil v odziv na čestitko kitajskega predsednika Xi Jinpinga ob obletnici ustanovitve Severne Koreje. Kim je izrazil hvaležnost za kitajsko podporo med nedavnim obiskom v Pekingu.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi vodila "kulturno vojno" proti Evropi. Po poročilu, ki ga navajajo različni mediji, naj bi Trumpova administracija agresivno promovirala politične in ideološke zaveznike gibanja MAGA na evropskem kontinentu in javno poniževala Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču. Cilj naj bi bil vplivati na volitve in premakniti ideološko težišče evropske politike.

Mali, Burkina Faso in Niger, zahodnoafriške države pod vojaško upravo, so napovedale izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Države, ki jih vodi proruska vojaška hunta, so sodišče označile za orodje neokolonialne represije.

V Biškeku, Kirgizistan, poteka tretji medparlamentarni forum držav Srednje Azije na temo "Parlamenti držav Srednje Azije: učinkovite rešitve za vsestranski razvoj regije". Predsednik kirgiškega parlamenta Nurlanbek Turgunbek uulu je poudaril, da Srednja Azija vstopa v novo obdobje razvoja in pozval države k združitvi moči.

Izraelska vojska je nadaljevala s kopensko ofenzivo v Gazi, pri čemer so tankovske enote vstopile v več četrti, tudi v zahodne in južne dele mesta. Po izraelskem zračnem napadu na stambeno zgradbo v Gazi je pogrešanih več kot 60 Palestincev. Izrael je po smrti dveh vojakov zaprl edini mejni prehod med Zahodno obalo in Jordanijo.

Podpredsednik Srbske liste Dalibor Jevtić je izjavil, da bi lokalni izbori na Kosovu in Metohiji, ki so predvideni za 12. oktober, lahko pomenili vrnitev Srbov v institucije na severu. Poudaril je, da je odločitev o udeležbi na teh volitvah edina pravilna in bi morala pripeljati do pozitivnih sprememb za Srbe.

Bangladeška nacionalistična stranka (BNP) je obtožila skupine, poražene v osvobodilni vojni leta 1971, da poskušajo ovirati prihajajoče državne volitve z organizacijo protestov. V Filipinih je senatna preiskava razkrila, da so bili protipoplavni projekti narejeni pod standardi zaradi visokih podkupnin. Times Now je v oddaji Newshour razpravljal o sporu Rahul Gandhi proti 'indijski državi'.

Avstrijski kancler Christian Stocker in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger sta ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku ponovno poudarila avstrijsko podporo rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt. To se je zgodilo po tem, ko so Francija, Portugalska, Velika Britanija, Kanada in Avstralija napovedale priznanje Palestine. Kljub temu pa naj bi bila po mnenju nekaterih odločitev o priznanju Palestine s strani Avstrije trenutno preuranjena.

Francija se je pridružila državam, kot so Belgija, Luksemburg, Monako in Malta, pri priznavanju državnosti Palestine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno objavil priznanje 22. septembra, s čimer je Francija postala tretja država G7, ki je sprejela to odločitev. Priznanje je bilo napovedano med mednarodno konferenco na Generalni skupščini Združenih narodov, kjer so tudi druge evropske države sledile zgledu Francije.

Belgija je sledila zgledu številnih držav in priznala Palestino. Hamas je v Gazi javno usmrtil tri Palestince, obtožene sodelovanja z Izraelom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil priznanje Palestine s strani zaveznikov Izraela, medtem ko se izraelski napadi na območju Gaze nadaljujejo s ciljem zavzetja mesta Gaza in izgona prebivalstva.

V provinci Sindh v Pakistanu je več kot 35.000 staršev zavrnilo cepljenje svojih otrok proti otroški paralizi. UNICEF pa je napovedal, da bo v zvezni državi Katsina v Nigeriji v okviru integrirane kampanje cepljenja proti otroški paralizi, ki je predvidena za oktober 2025, cepil 2,3 milijona otrok. V Nigeriji je UNICEF začel tudi projekt cepljenja proti ošpicam in rdečkam, ki cilja na 4 milijone otrok v Katsini.

Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Združenih narodih pozval k priznanju palestinske državnosti. Pri tem je izpostavil avstralskega humanitarnega delavca, ki je bil ubit v Gazi, skupaj z novinarji in desettisoči civilistov. Francija, Velika Britanija in Kanada prav tako podpirajo priznanje Palestine. Donald Trump naj bi danes nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov.

Egiptovske oblasti so sporočile, da je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, pomemben aktivist, ki je bil zadnjih 12 let skoraj neprekinjeno v zaporu. Predsedniški urad je sporočil, da je bilo pomiloščenih še pet drugih zapornikov. Na Filipinih je palača zanikala trditve nekdanjega guvernerja Ilocos Sura, Luisa "Chavita" Singsona, da sta prva dama Liza Araneta-Marcos in poslanec Martin Romualdez financirala zamaskirane izgrednike, ki so povzročali nemire med nedeljskimi protikorupcijskimi protesti.

ZDA so razmišljale o uvedbi sankcij proti celotnemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS). To bi predstavljalo najostrejšo eskalacijo v kampanji proti sodišču, saj so ZDA že prej ciljale posamezne uradnike MKS.

Singapur je napovedal, da bo uvedel ciljne sankcije proti voditeljem izraelskih naselbinskih skupin. Zunanji minister Vivian Balakrishnan je v parlamentu obsodil izraelske politike, ki so govorili o priključitvi delov zasedenega Zahodnega brega. Medtem je Izrael kategorično zavrnil enostransko deklaracijo o priznanju palestinske države in dejal, da to nasprotuje logiki pogajanj in kompromisov. Poleg tega je Jeremy Havardi kritiziral priznanje Palestine kot nagrajevanje terorja in spodkopavanje izraelske varnosti.

Izrael je napovedal, da se ne bo udeležil seje Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v Gazi, ki je predvidena za torek. Razlog je judovsko novo leto, Roš Hašana. Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih je izrazil obžalovanje, da se bo seja odvijala brez Izraela, in poročal, da je Izrael zaprosil za preložitev seje, a je bila prošnja zavrnjena.

Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Črne gore, Ervin Ibrahimović, je med obiskom v New Yorku poudaril zavezanost Črne gore multilateralizmu, regionalnemu sodelovanju in enakosti spolov. Izrazil je tudi trdno prepričanje, da bo Črna gora zaključila pogajanja z Evropsko unijo do leta 2026 in postala članica do leta 2028. Ibrahimović je poudaril, da sta regionalno sodelovanje in izgradnja zaupanja ključna za premagovanje izzivov in ustvarjanje novih priložnosti za državljane.

Nemški uradniki so obsodili lastnika trgovine, ki je Judom prepovedal vstop. V Glasgowu so protestirali v spomin na otroke, ki jih je v Gazi ubil Izrael. Pedro Sánchez se je zavzel za etični bojkot Izraela in poudaril, da Španija prevzema vodstvo pri kaznovanju Izraela.

V Nepalu je preiskava razkrila nasilje med protikorupcijskimi protesti, v katerih je umrlo 74 ljudi, več kot 2.100 pa je bilo ranjenih. Na Filipinih je župan Manile zagrozil z ostrimi kaznimi protestnikom po nasilnih izgredih, v katerih je bilo aretiranih več kot 200 ljudi. V Avstraliji se bo policist soočil s sodiščem zaradi nasilne aretacije aktivistke, ki je utrpela resne poškodbe očesa. V Peruju so protikorupcijski protestniki trčili s policijo v Limi.

Ameriški predsednik Donald Trump se je posmehoval urjenju venezuelskih civilnih milic z objavo posnetka na družbenih omrežjih, kjer ironično komentira »zelo resno grožnjo«, ki naj bi jo predstavljale. Posmeh prihaja v času povečanih napetosti med ZDA in Venezuelo, pri čemer se urjenje milic predstavlja kot obramba proti morebitni ameriški invaziji, še posebej v luči ameriške mornariške prisotnosti v Karibskem morju.

Izrael je napovedal, da ne bo dovolil, da bi flotilja Sumud, ki jo sestavljajo civilne ladje, dostavila humanitarno pomoč v Gazo, in jo obtožil povezav s Hamasom. Organizatorji flotilje, ki je izplula iz Španije, Tunizije in Italije, poročajo o napadih z droni na dve plovili. Izrael je v preteklosti že blokiral podobne poskuse dostave pomoči po morju.

Vlada Združenih držav Amerike je uvedla sankcije proti Viviane Barci de Moraes, ženi brazilskega sodnika Alexandra de Moraes, ki vodi primer proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara. Urad za nadzor premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva je sprejel to odločitev, ki zaostruje napetosti med ZDA in Brazilijo glede obsodbe Bolsonara. Ameriška administracija že nekaj mesecev pritiska na brazilske pravosodne organe, ki jih obtožujejo neupravičenega preganjanja Bolsonara, zaveznika Donalda Trumpa.

Po spopadih v Milanu so se pojavili odzivi politikov. Elly Schlein je obtožila vlado, da kriminalizira nestrinjanje, medtem ko je Maurizio Lupi izrazil zaskrbljenost, da nasilje meče senco na mirne proteste. Poudarjeno je bilo, da so med protestniki tudi posamezniki, ki jim ni mar za Palestino, ampak jim je cilj povzročati uničenje.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je iranska jedrska diplomacija znašla na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je poudaril, da Teheran ne bo odgovoril na pritisk glede svojega jedrskega programa in vztraja, da je diplomacija edini način za rešitev desetletja dolgega spora z Zahodom. Araqchi je pozval Zahod, naj izbere med "sodelovanjem ali konfrontacijo". Vodja IAEA Rafael Grossi je dejal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora o iranskem jedrskem programu na "težki točki", vendar se bo dialog nadaljeval.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v New York, kjer bo sodeloval na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Njegov kabinet je sporočil, da bo Vučić udeležence nagovoril v sredo, 24. septembra, in opravil številna bilateralna srečanja.

Srbska policija je sodelovala v mednarodni operaciji, ki jo je vodilo Ministrstvo za notranje zadeve Združenih arabskih emiratov, katere cilj je bil zatiranje spolne zlorabe in izkoriščanja otrok na spletu. V operaciji, ki je potekala med 10. julijem in 31. avgustom, je bilo rešenih 165 žrtev in aretiranih 188 osumljencev, med njimi tudi šest srbskih državljanov.

Izraelska poslanka Shelly Tal Meron je na konferenci Liberalnih demokratov izrazila nelagodje ob obtožbah o genocidu, ki jih je na račun Izraela izrekel vodja stranke Ed Davey. Medtem so v Izraelu potekali protesti zaradi vojaških spodrsljajev v Gazi in propada vladnih politik. Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska so formalno priznale Palestino kot državo, britanski premier Keir Starmer pa je dejal, da je rešitev dveh držav 'najboljše upanje za mir in varnost za vse strani'. Namestnica vodje Liberalnih demokratov, Daisy Cooper, je poudarila, da je stališče stranke glede Gaze vodeno z 'načeli'.

Milorad Dodik in Željka Cvijanović sta se v Budimpešti sestala z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Dodik je ob tem izjavil, da Evropska unija "propada", medtem ko Republika Srbska v EU izvozi 70 % svoje robe.

Marseille je napovedal pobratenje s palestinskim mestom Betlehem. Odločitev, ki jo je sprejel župan Marseilla Benoît Payan, sovpada z napovedjo Francije o priznanju Palestine kot države.

Georg Bätzing, predsednik nemške škofovske konference in limburški škof, je ostro kritiziral izraelsko ravnanje v Gazi, označil ga je za "nehumano". Ob začetku škofovske konference v Fuldi je pozval k rešitvi z dvema državama in opozoril na naraščajoči antisemitizem v Nemčiji.

Somalija je izrazila hvaležnost Egiptu za njegovo podporo pri prizadevanjih za varnost, stabilnost in razvoj. Vendar pa se somalijska vlada sooča z obtožbami o nezakonitem prevzemanju in prodaji javnih zemljišč v Mogadišu. Politični analitiki pozivajo k preiskavi teh obtožb.

V Italiji je potekal dan akcije, v katerem je več deset tisoč ljudi protestiralo proti, kot so dejali, »genocidu v Gazi«. Protesti so vključevali stavke in blokade, ki so se sprevrgli v spopade s policijo. Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Portugalska in Francija so uradno priznale državo Palestino, kar je Izrael označil za absurdno. Palestinci so po priznanju pred veleposlaništvom v Londonu dvignili zastavo.

V izgredu v zaporu v Machali v Ekvadorju je umrlo 14 ljudi, 14 pa je bilo ranjenih. Med spopadom med tolpami so zaporniki ubili paznika in ugrabili policiste. V ločenih izgredih v Manili je bil en moški zaboden do smrti, 47 pa je bilo ranjenih.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Venezuela je ponovno izrazila svojo "neomajno solidarnost" s Palestino in poudarila, da je treba ustaviti izraelsko okupacijo in "genocid" nad palestinskim ljudstvom. Zunanji minister Yván Gil je poudaril odgovornost Združenih narodov pri zaustavitvi tega, kar opisujejo kot genocid, in ponovno potrdil podporo Venezuele pravici Palestine do samoodločbe. Venezuela pozdravlja tudi naraščajoče število držav, ki priznavajo državo Palestino.

Kitajska vlada je izjavila, da Gaza "pripada palestinskemu ljudstvu in je neločljiv del njegovega ozemlja", sredi izraelske ofenzive proti skupini Hamas. Kitajska je pozvala k takojšnji prekinitvi ognja, da bi olajšali humanitarno krizo. Tiskovni predstavnik kitajske diplomacije, Guo Jiakun, je na tiskovni konferenci izjavil, da je nujno pospešiti celovito prekinitev ognja v Gazi.

Del ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa meni, da so baltske države, kot so Litva, Latvija in Estonija, preveč agresivne v svojem odnosu do Rusije. To mnenje naj bi izrazili predstavniki ameriške administracije, kar je povzročilo napetosti med ZDA in omenjenimi državami. Informacijo je objavil britanski časnik Financial Times.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v članku, objavljenem v ameriški publikaciji Newsweek, pozval svetovne države, naj priznajo Palestino. V svojem prispevku z naslovom "Diplomatska vizija Turčije za pravičnost in blaginjo" je Erdoğan poudaril, da je pravičen mir mogoč le, če bo palestinsko ljudstvo imelo neodvisno državo znotraj meja iz leta 1967, s polno teritorialno celovitostjo in glavnim mestom v Vzhodnem Jeruzalemu.

Mehiška tožilka FGR je začela preiskavo izginotja kolumbijskih glasbenikov B Kinga in Regia Clowna v Mexico Cityju. Predsednica Sheinbaum je sporočila, da FGR preiskuje primer, potem ko jo je kolumbijski predsednik Petro zaprosil za pomoč pri njihovi lokalizaciji. Manager B-Kinga je razkril, da je imel glasbenik dogovorjeno srečanje z dvema osebama.

Rusija je ponovila svoje stališče, da je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta mogoča le z modelom dveh držav. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Moskva ostaja zavezana temeljnim resolucijam Varnostnega sveta Združenih narodov in podpira mednarodno stališče o reševanju konflikta na podlagi tega pristopa.

Francija in Saudska Arabija bosta gostili svetovni vrh, kjer se bodo zbrali voditelji, da bi okrepili podporo rešitvi dveh držav. Številne države naj bi uradno priznale Palestino, kar bi lahko povzročilo ostre odzive Izraela in ZDA. Srečanje poteka pred zasedanjem Generalne skupščine ZN.

V luči ponovnega zanimanja za rešitev dveh držav, več zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo, priznava Palestino kot državo, kar povečuje pritisk na Izrael. Izrael na to odgovarja z obsodbo takšnih potez kot 'nagrajevanje terorizma'. Medtem ko nekateri opozarjajo na možnost 'diplomatskega cunamija', ostaja prihodnost palestinskih ozemelj negotova, zlasti v Gazi, kjer se nadaljujejo spori in grozi izselitev. Izraelska skrajna desnica ponovno zahteva aneksijo Zahodnega brega.

Protesti za Gazo so se v Italiji nadaljevali z nasiljem, pri čemer so protestniki v Milanu povzročili škodo na železniški postaji in se spopadli s policijo. V Bologni je bilo aretiranih osem protestnikov zaradi blokade avtoceste. Premierka Giorgia Meloni je obsodila nasilje, medtem ko so nekateri politiki protestnike označili za teroriste. Pojavile so se kritike na račun levičarskih strank zaradi podpore protestom. Posnetek policista, ki je storil seksistično gesto nad novinarko med protesti v Milanu, je bil objavljen.

Komisija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev v Venezueli je poročala o povečanju zatiranja po predsedniških volitvah leta 2024. Poročilo, predstavljeno Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi, poudarja, da nobena nacionalna avtoriteta ni sposobna preprečevati, preganjati ali sankcionirati resnih kršitev človekovih pravic. Komisija je poudarila, da se je represija v Venezueli poglobila.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

Murillo Diosa Luis Alfonso, kolumbijski državljan, je bil v Romuniji obsojen na šest let zapora zaradi poskusa diverzije. Načrtoval je, da bo na ukaz osebe, ki prebiva v Ruski federaciji, izvedel sabotaže na strateških ciljih v okrožju Ilfov. Visoko sodišče v Romuniji je potrdilo obsodbo.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Na cestninski postaji Saint-Arnoult-en-Yvelines v Franciji so zasegli 1,5 tone kokaina, skritega v tovornjaku. Voznika so aretirali in ga privedli pred preiskovalnega sodnika, ki bo odločal o njegovi priporu. Zasegli so 1264 paketov kokaina.

V Franciji je pred pričakovanim priznanjem palestinske države s strani predsednika Emmanuela Macrona izbruhnil spor zaradi izobešanja palestinskih zastav na mestnih hišah. Po navedbah notranjega ministrstva je 21 občin izobesilo zastave, kar pa ministrstvo ocenjuje kot kršitev načela nevtralnosti.

V Združenih narodih je potekala konferenca o Palestini, ki sta jo organizirali Francija in Saudska Arabija, na kateri je sodeloval tudi črnogorski predsednik Jakov Milatović. Poudaril je, da je trpljenje v Gazi tragedija za celotno človeštvo. Predsednik Bošnjačke stranke je pozval k ustavitvi trpljenja v Gazi in obnovi Palestine. Palestinski predsednik Mahmud Abas pa je dejal, da mora Hamas predati orožje Palestinski upravi kot korak k končanju humanitarne katastrofe in izraelske okupacije.

Predsednik Indonezije Prabowo Subianto je v ZN poudaril podporo Indonezije Palestini in izjavil, da je Indonezija pripravljena poslati mirovne sile v Palestino.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da še ni preučil predloga o oblikovanju zavezništva med Turčijo, Rusijo in Kitajsko. Pobudo je predlagal vodja Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) Devlet Bahçeli, ki meni, da bi takšno zavezništvo nevtraliziralo regionalne grožnje. Erdogan je to izjavil med obiskom v ZDA.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto bo 23. septembra 2025 nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov (ZN). Član komisije DPR, Syahrul Aidi Maazat, je izrazil podporo PKS za Prabowovo prizadevanje za Palestino na forumu ZN. Predsednica DPR, Puan Maharani, je dejala, da bo Prabowov govor zgodovinski, saj Indonezija ni bila prisotna skoraj 10 let.

Murad Muradov, namestnik direktorja Topčubašov centra, se je udeležil 108. seminarja Rose-Roth Parlamentarne skupščine NATO v Erevanu, ki je potekal v Erevanu, Armenija. Udeležba azerbajdžanskega predstavnika na dogodku v Armeniji, glede na poročila, pritegne pozornost.

Direktorica Istorijskega muzeja Srbije, Dušica Bojić, je izrazila zadovoljstvo, da bo ta kulturna ustanova po več desetletjih dobila svoj prostor. Muzej se bo preselil v stavbo stare železniške postaje.

Arno Gujon, direktor Kancelarije za javno in kulturno diplomacijo, je izrazil dvom o možnosti resnih pogovorov med Beogradom in Prištino. Kot pravi, Priština stremi k "vse ali nič" rešitvi in uživa podporo mnogih na Zahodu. Gujon je poudaril, da je Srbija zavezana k pogajanjem zaradi evropske poti, vendar nima realnih možnosti vpliva na dialog, dokler se odnos Zahoda do "separatistov" v Prištini ne spremeni.

Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je poslal pismo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, v katerem predlaga obnovitev neposrednih pogovorov med državama. Maduro je izrazil pripravljenost na dialog z namenom reševanja nesoglasij in izboljšanja odnosov med Venezuelo in Združenimi državami.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je začela tridnevni obisk v Bosni in Hercegovini, kjer se je sestala s člani predsedstva BiH, vključno z Denisom Bećirovićem. Cilj obiska je poudariti podporo Evropske unije prihodnosti Bosne in Hercegovine kot članice EU in spodbuditi pospešitev evropske poti države. Srbska članica predsedstva Željka Cvijanović se je srečanju izognila, kar je napovedal tudi Milorad Dodik.

Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.

Velika Britanija, Kanada in Avstralija so se pridružile državam, ki so uradno priznale palestinsko državo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je na to potezo odzval negativno, saj jo vidi kot nagrado za Palestince.

Singapur bo ta teden obesil malezijskega moškega, Datchinamurthyja Kataiaha, zaradi preprodaje heroina, kar je sprožilo ponovne pozive aktivistov k ustavitvi smrtne kazni v mestni državi. Kataiah, ki je na smrt obsojen že 15 let, bo postal tretji Malezijec, ki ga bo Singapur obesil zaradi preprodaje drog, če bo do usmrtitve prišlo. Družine in aktivisti pozivajo malezijsko vlado k posredovanju. Organizacije, kot so Amnesty International Malezija, ADPAN in TJC, so izrazile zaskrbljenost in pozvale k prenehanju usmrtitev.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa je med obiskom v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, ponovno pozval ZDA, da uradno odpravijo sankcije, uvedene leta 2019 z zakonom Caesar Act. Obisk je bil tudi priložnost za prizadevanja za prekinitev izolacije Sirije in oživitev gospodarstva.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da volitve ne bodo potekale v več deset volilnih okrožjih. Od skupno 440 okrožij v zgornjem in spodnjem domu parlamenta je bilo preklicanih 65, kar predstavlja skoraj 15 % vseh.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je v ponedeljek sestal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo v palači Maksimu v Atenah. V ospredju pogovorov so bile razmere v Ukrajini in dogajanje na Bližnjem vzhodu. Micotakis je poudaril, da države, ki grozijo z vojno članicam EU, ne morejo sodelovati v programu SAFE.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Vodja iranske organizacije za atomsko energijo, Mohamed Eslami, je obtožil Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) dvojnih standardov. Njegova kritika je usmerjena v molk agencije glede napadov ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta junija, medtem ko IAEA redno objavlja izjave o drugih primerih. Eslami meni, da to kaže na jasno pristranskost IAEA.

Donald Trump je dejal, da bo uvedel nove sankcije proti Rusiji, če bo potrebno, in pozval Evropo k zaostritvi sankcij, vključno s prepovedjo nakupa ruske nafte. Priznal je, da je doseganje miru v Ukrajini težje, kot je sprva mislil, zaradi velikega sovraštva med Putinom in Zelenskim.

Iz Tunizije je po večkratnih zamudah odplula flotila s humanitarno pomočjo za Gazo. Na krovu je tudi Greta Thunberg in drugi pro-palestinski aktivisti. Cilj flotile je prebiti izraelsko blokado in vzpostaviti humanitarni koridor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost na osebne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, da bi našli načine za končanje ukrajinskega konflikta. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da Putin in Zelenski gojita medsebojno sovraštvo, kar otežuje dialog med njima.

V Ankari je dan pred obravnavo sodnega postopka proti članom opozicijske stranke CHP potekal množičen protest proti vladi predsednika Erdogana. Protestniki, katerih se je zbralo najmanj 50.000, so pozvali k odstopu Erdogana.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozno sinoči opozoril Izrael, naj bo previden po napadu na uradnike Hamasa v Katarju, državi, ki jo Trump označuje za "zelo dobrega zaveznika". Opozorilo je prišlo nekaj dni po izraelskem zračnem napadu na Doha, kjer so bili ubiti pripadniki Hamasa. Katar je sicer eden od posrednikov v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, kjer je vojno sprožil Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023.

Nemška vlada, natančneje Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi CSU, se neposredno pogaja s predstavniki talibanov o rednih vračanjih v Afganistan. Pri tem posreduje Katar. Cilj pogajanj je omogočiti redne in urejene postopke vračanja, s poudarkom na kriminalcih. Zeleni so izrazili ostro kritiko. Od avgusta 2021 sta bila izvedena dva izgonska leta v Afganistan.

Brazilski predsednik Lula da Silva je objavil odprto pismo in v članku v New York Timesu odločno odgovoril na kritike Donalda Trumpa glede obsodbe Jairja Bolsonara. Lula je ZDA obtožil, da si prizadevajo za nekaznovanost Bolsonara z uvajanjem carin in sankcij. Poudaril je, da Brazilija ne bo sprejemala pritiskov, vendar ostaja odprta za dialog. Lula je izrazil ponos nad odločitvijo brazilskega vrhovnega sodišča in ponovil, da suverenost in demokracija Brazilije nista predmet pogajanj.

Rusija je okrepila agresijo proti Evropi, pri čemer uporablja vojaške drone za destabilizacijo in ustrahovanje. Po drugi strani v Peruju analizirajo gledališko predstavo "Igualados", ki gledalce pušča z odprtimi vprašanji in spodbuja razmišljanje.

V Sani v Jemnu so se zbrali jemenski novinarji, da bi protestirali proti izraelskim zračnim napadom, ki so uničili stavbo časopisa 26. september. Napad je zahteval smrt in ranil številne medijske delavce. Hkrati so v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Nemčiji potekali protesti, na katerih so udeleženci zahtevali prenehanje izraelske agresije v Gazi. V Melbournu v Avstraliji so potekali že stoti tedenski protesti v okviru miroljubnih demonstracij, ki potekajo že dve leti.

Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar je kritiziral španskega premierja Pedra Sáncheza zaradi njegove domnevne podpore propalestinskim protestnikom, ki so privedli do odpovedi zadnje etape kolesarske dirke La Vuelta. Saar je odpoved dirke označil za sramoto za Španijo in obtožil Sáncheza, da je spodbudil proteste.

Papež Leo XIV. je počastil spomin na stotine kristjanov, ki so bili v 21. stoletju ubiti zaradi svoje vere. Med njimi so žrtve islamskih skrajnežev, mafij, rančarjev iz Amazonije in drugih. Papež je med večerno molitvijo v svetem letu izrazil hvaležnost za njihovo hrabrost in obžaloval, da se število tovrstnih žrtev po svetu povečuje. Dogodka so se udeležili tudi pravoslavni patriarhi in krščanski voditelji iz več kot 30 držav.

Avstralija je odobrila prvo cepivo na svetu za zaščito koal pred okužbami s klamidijo, ki povzročajo neplodnost in smrt te ikonične avstralske živalske vrste, ki je v nekaterih delih Avstralije uvrščena med ogrožene. Cepivo, ki ga je razvila Univerza Sunshine Coast, naj bi zmanjšalo simptome bolezni in stopnjo smrtnosti.

Ruska ribiška ladja je zaradi okvare stroja nasedla v danskih vodah v prelivu Öresund. Po podatkih obalne straže se je ladja zasidrala, nato pa se začela premikati proti severu. Sprva je imela težave v švedskih vodah, nato pa jo je zaneslo na dansko stran.

Minister za zunanje zadeve Hakan Fidan se je v Dohi v Katarju, kjer je potekalo izredno skupno srečanje zunanjih ministrov Organizacije za islamsko sodelovanje (IIC) in Arabske lige, srečal s katarskim premierjem in ministrom za zunanje zadeve Muhammedom bin Abdurrahmanom Al ter z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Badrom Abdelattyjem. V Dohi je opravil tudi več dvostranskih srečanj.

V Podgorici je Pokret solidarnosti s Palestino Crne Gore organiziral protest, na katerem se je zbralo več sto državljanov. Protestniki so izražali podporo palestinskemu narodu in vzklikali "E viva Palestina", s čimer so poudarili svojo solidarnost.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med obiskom v Ljubljani pozval Slovenijo, da igra aktivno vlogo pri spodbujanju stabilnih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo. Poudaril je pomen sodelovanja na področjih trgovine, inovacij in globalne pravičnosti v času geopolitičnih sprememb. Wang Yi je izrazil pripravljenost Kitajske za sodelovanje z evropskimi državami, vključno s Slovenijo, pri doseganju večje stabilnosti in pozitivne energije v mednarodnih odnosih ter ustvarjanju boljše prihodnosti.

Ehud Olmert je izrazil obžalovanje zaradi izraelskega uboja sina voditelja Hamasa, pri čemer je dejal, da je bil napad na voditelje Hamasa v Dohi med pogovori o prekinitvi ognja "jasna izjava o nepripravljenosti za dosego dogovora". Hkrati so se pojavila nesoglasja znotraj Izraela glede morebitne kopenske operacije proti Hamasu v Katarju, pri čemer naj bi Mossad nasprotoval tovrstnemu ukrepu. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil "zelo nezadovoljen" z zračnim napadom.

V Chicagu so latinskoameriški voditelji obsodili posredovanje ICE (Immigration and Customs Enforcement) po nedavnih incidentih, vključno s smrtnim streljanjem med prometno kontrolo. V Izraelu so bili protivojni protestniki pridržani 20 ur brez odobritve sodišča, pri čemer naj bi policisti verbalno zlorabljali protestnike. V Nepalu žalujejo za žrtvami protikorupcijskih protestov, medtem ko so turiste pozvali k ponovnemu razmisleku o obisku države zaradi nasilja. Na Filipinih se širi preiskava o nadzoru poplav, napovedan pa je milijonski protest.

Turško zunanje ministrstvo je ostro obsodilo izjave in dejanja Grčije, ki se nanašajo na obdobje grških poskusov zasedbe Anatolije. Ministrstvo je zavrnilo "neutemeljene in arogantne" trditve Grčije, ki jih je ta ponovila ob obletnici teh dogodkov. Pozvali so grške uradnike, da se vzdržijo dejanj, ki bi lahko škodovala odnosom med državama, in jih pozvali k bolj prijateljskemu dialogu.

Albanski premier Edi Rama je javno podprl proteste, ki so potekali v Haagu v podporo nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Rama je na družbenih omrežjih izjavil, da je s srcem in mislijo s protestniki ter pozval k osvoboditvi "osvoboditeljev". Protesti so potekali v podporo nekdanjim voditeljem OVK, ki jim sodijo na specializiranih senatih v Haagu.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je komentiral umor konservativnega aktivista Charlieja Kirka v Združenih državah Amerike in izjavil, da je ameriška družba izjemno polarizirana. Peskov je pozval ameriške organe pregona, naj ugotovijo, ali gre za posamezne primere ali za trend.

Sudanska vlada, ki jo podpira vojska, je zavrnila predlog o trimesečnem humanitarnem premirju, ki so ga predstavile Združene države Amerike, Saudska Arabija, Združeni arabski emirati in Egipt. V skupni izjavi so štiri države pozvale k prekinitvi ognja in devetmesečni tranziciji na civilno vlado, vendar sudanska vlada zavrača, da bi bila izključena iz prihodnje politične tranzicije v državi, ki jo razdirajo vojne.

Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se pogovarjala o regionalnem razvoju in izrazila zadovoljstvo nad izboljšanjem odnosov med državama. Obljubila sta si močnejše sodelovanje. V telefonskem pogovoru sta Dar in Rubio razpravljala o zadevah skupnega interesa in poudarila pomembnost nadaljnje krepitve vezi med Pakistanom in ZDA. Pogovor je zajel tudi mednarodni razvoj.