Grške oblasti so na obali otoka Samos odkrile truplo sedemletne deklice iz Sudana, ki je bila pogrešana od božiča. Otrok je v morje padel med nevarno plovbo čolna z migranti, ki so poskušali prečkati Egejsko morje. Truplo so našli na plaži po večdnevnem iskanju, ki so ga ovirale neugodne vremenske razmere in nevaren teren ob obali. Lokalna obalna straža in policija sta nemudoma sprožili preiskavo o okoliščinah tragičnega dogodka, ki je ponovno opozoril na nevarnosti migracijskih poti v tem delu Sredozemlja. Po prvotnih informacijah je bila deklica del večje skupine ljudi, ki so se v upanju na azil v Evropski uniji odpravili s turške obale proti bližnjim grškim otokom. Ta dogodek predstavlja zadnjo v nizu tragedij na morju, kjer prenatrpani in tehnično neustrezni čolni pogosto podležejo valovom. Grške oblasti so poudarile, da nadaljujejo s prizadevanji za nadzor meja, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na nujnost vzpostavitve varnejših poti za begunce in iskalce azila.

V več ameriških mestih, vključno z Minneapolisom in Portlandom, so izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in policijo po dveh ločenih incidentih, v katerih so agenti Urada za priseljevanje in carino (ICE) ustrelili civilista. V Minneapolisu je agent ICE ubil 37-letno mater, kar je sprožilo val ogorčenja, ki ga je dodatno podžgala odločitev Trumpove administracije, da dejanje označi za odziv na "domači terorizem". Zvezne sile so proti množici uporabili solzivec in kemična sredstva, medtem ko so se napetosti razširile tudi v Portland, kjer so zvezni agenti med operacijo ustrelili dve osebi. Incidenti so poglobili politični razkol med zvezno oblastjo in lokalnimi uradniki, ki kritizirajo vedno bolj agresivne in javne metode priseljenskih organov. V Minnesota so lokalne oblasti javno izrazile dvom o zvezni različici dogodkov, kar odraža širši trend nasprotovanja taktiki administracije Donalda Trumpa pri izvajanju priseljenske zakonodaje. Analize kažejo na naraščajoč vzorec nasilja med operacijami ICE, ki postajajo vse pogostejše v mestih z visokim številom priseljencev. Situacija ostaja napeta, saj so preiskavo umora v Minneapolisu prevzeli zvezni agenti, kar je med prebivalstvom povzročilo dodatno nezaupanje. Protestniki se vračajo na ulice in zahtevajo odgovornost za smrt civilistov, medtem ko vlada vztraja pri strogi politiki pregona. Dogodki v Minneapolisu in Portlandu so le zadnji v nizu incidentov, ki kažejo na globoko razdeljeno ameriško družbo glede vprašanj migracij in pooblastil varnostnih organov.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Zvezna sodnica Lorna G. Schofield je diskvalificirala vršilca dolžnosti zveznega tožilca Johna Sarcona III. pri vodenju preiskav proti generalni državni tožilki zvezne države New York Letitii James. Sodišče je razsodilo, da je Sarcone svojo funkcijo opravljal nezakonito, saj je ministrstvo za pravosodje z administrativnimi manevri zaobšlo pravila o imenovanju, da bi ga obdržalo na položaju. Zaradi te odločitve je sodnica razveljavila vse izdane sodne pozive, ki jih je Sarcone naslovil na urad Letitie James v okviru preiskav, povezanih z njenimi tožbami proti Donaldu Trumpu in združenju NRA. Sarcone je postal že peti začasni zvezni tožilec, ki ga je imenovala Trumpova administracija in je bil kasneje zaradi nezakonitosti postopka odstranjen s položaja. Sodnica Schofield je poudarila, da se Sarcone ne sme več vključevati v nobeno preiskavo ali pregon, povezan s primeri New York proti Trumpu in New York proti NRA. Čeprav je vlada dobila dovoljenje, da ponovno vloži zahtevke, mora to storiti prek zakonito pooblaščenega tožilca brez kakršnega koli sodelovanja Sarcona. Primer dodatno zaostruje napetosti med zvezno vlado in pravosodnimi organi zveznih držav, saj se v javnosti vrstijo očitki o politični motiviranosti pregona proti Letitii James. Ta se je pred tem že spopadala s pritiski zveznih organov, ki so vključevali preiskave njenih najožjih sodelavcev. Odločitev sodišča predstavlja pomemben pravni precedens pri omejevanju izvršilne oblasti pri postavljanju začasnih tožilcev brez ustrezne ustavne in zakonske podlage.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Minneapolisu so se protesti razširili po ulicah zaradi smrtnega streljanja ženske s strani agenta ICE. Javnost je izrazila jezo in ogorčenje, kar je povzročilo nadaljnje napetosti in konflikte med protestniki in zveznimi organi.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.