V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

Črnogorsko obalo, natančneje turistični biser Ada Bojana, je zajelo močno neurje z visokimi valovi, ki so povzročili obsežno materialno škodo. Razbesnelo morje je v zadnjih dneh neposredno ogrozilo in delno uničilo več turističnih hišic ter objektov ob obali. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo, kako močni valovi neusmiljeno udarjajo ob objekte in jih podirajo v vodo, kar je med turisti in lokalnimi prebivalci povzročilo precejšen šok. Zaradi naravne katastrofe so se v javnosti znova sprožila vprašanja o ustreznosti dolgoročne zaščite tega edinstvenega dela črnogorske obale, ki ga ogroža erozija. Kritiki opozarjajo na domnevno neodzivnost državnih organov pri reševanju problematike izginjanja plaž in zaščite objektov pred podobnimi vremenskimi vplivi. Incident poudarja ranljivost jadranske obale na ekstremne vremenske pojave, ki postajajo vse pogostejši in intenzivnejši.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

Severni del Kalifornije so v soboto prizadele obsežne poplave, ki so posledica sovpadanja močnega deževja in rekordno visokega plimovanja, znanega kot kraljevska plima. Po navedbah lokalnih oblasti so bile ravni vode najvišje v zadnjih dveh desetletjih, kar je povzročilo zaprtje cest in številna reševanja potnikov iz potopljenih vozil. Najhuje je bilo na 24-kilometrskem odseku med krajema Sausalito in San Rafael v okrožju Marin, kjer je voda na cestiščih dosegla globino več kot en meter. Čeprav o poškodovanih ne poročajo, so reševalne službe prebivalce pozvale, naj ostanejo na domovih, dokler se voda ne umakne. Poplavne razmere so bile tako ekstremne, da so se nekateri prebivalci po mestnih ulicah premikali s kajaki. Dogodek se časovno ujema s poročili o ponovnem pojavu vremenskega pojava La Niña, ki po svetu prinaša hladnejše in pogosto bolj nestabilne vremenske vzorce, kar bi lahko prispevalo k intenzivnosti letošnjih padavin na pacifiški obali Združenih držav Amerike.

Zahodni del Združenih držav Amerike se je konec tedna znova spopadal z močnim deževjem in snežnimi neurji, ki so povzročila obsežne težave v prometu in nevarnost poplav. Po rekordnih padavinah na novoletni dan je nov nevihtni sistem najprej dosegel južno Kalifornijo, kjer so v San Diegu zabeležili več kot pet centimetrov dežja, kar je povzročilo hitre poplave in zahtevalo več reševanj iz vode. Posebno močan vpliv je neurje imelo v Pasadeni, kjer je dež prvič po dvajsetih letih zmotil tradicionalno parado vrtnic in povzročil odpoved prireditev na prostem. Nevihtna fronta se je nato pomaknila proti severu, kjer je prinesla obilne padavine v zvezni državi Oregon in Washington, medtem ko je osrednji del New Yorka pobelilo močno sneženje. Meteorologi opozarjajo, da se bo nestabilno vreme nadaljevalo do ponedeljka, pri čemer se na obali pričakuje do 10 centimetrov dodatnih padavin, v gorskih predelih pa obilne snežne pošiljke. Zaradi namočenosti tal v Kaliforniji ostaja povečana nevarnost zemeljskih plazov in blatnih tokov, kar dodatno otežuje vrnitev popotnikov po prazničnih dneh. Območje zaliva San Francisco so poleg dežja prizadele še obalne poplave, ki so številne ceste spremenile v neprevozne struge.

V zahodnih delih Avstrije se v prihodnjih dneh pripravljajo na prodor polarnega zraka, ki bo prinesel izjemno nizke temperature. Meteorološka služba Geosphere Austria je za dežele Predarlska, Tirolska in velik del Salzburške izdala oranžno vremensko opozorilo, ki velja tudi za zahodne predele Koroške in Štajerske. Napovedi kažejo, da se bodo temperature v noči na ponedeljek v številnih krajih spustile do minus 15 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za neobičajno vremensko situacijo, saj takšnega vdora hladnega zraka v regiji niso zabeležili že več let. Elmar Rizzoli, strokovnjak s Tirolske, je pojasnil, da so se deželne oblasti odločile za osveščanje prebivalstva, saj bodo razmere zahtevale posebno previdnost. Čeprav so nizke temperature v zimskem času na tem območju običajne, intenzivnost napovedanega mraza predstavlja tveganje za zdravje in infrastrukturo. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k ustrezni zaščiti in spremljanju nadaljnjih vremenskih informacij.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

V Kaliforniji so ekipe v nedeljo odstranjevale blato s ključnih avtocest, meteorologi pa so opozarjali na nove nevihte, ki prihajajo po nedavnih poplavah in visokih plimah. Poplave so povzročile zapore cest in reševanje ljudi iz vozil.

Močan dež je prvič po 20 letih premočil znamenito parado vrtnic v Južni Kaliforniji. Obenem so opozorila pred poplavami in odredbe o evakuaciji v Južni Kaliforniji sovpadale s snežnimi meteži in nizkimi temperaturami na srednjem zahodu in severovzhodu Združenih držav.

Mesto Goražde v Bosni in Hercegovini se je po močnem deževju in naraščanju vodostaja reke Drine znašlo v kritičnih razmerah, saj je celotno mestno območje ostalo brez oskrbe s pitno vodo. Do prekinitve je prišlo, ko je narasla voda poplavila črpalne naprave, kar je zahtevalo nujno zaustavitev sistema zaradi zaščite tehnične opreme. Na skupni izredni seji mestnega in kantonalnega štaba civilne zaščite Bosansko-podrinjskega kantona so pristojni organi ocenili stanje in sprejeli ukrepe za stabilizacijo razmer. Po navedbah civilne zaščite bo redna oskrba z vodo vzpostavljena šele v jutranjih urah, saj morajo ekipe najprej zagotoviti tehnično varnost črpalk in preveriti kakovost vode. Prebivalci so bili pozvani k potrpežljivosti, medtem ko se pristojne službe na terenu spopadajo z naraščajočimi vodami Drine, ki še naprej ogrožajo lokalno infrastrukturo. Razmere ostajajo napete, saj vremenske napovedi niso naklonjene hitremu upadanju rečnega toka.

V Črni gori so zaradi napovedanega obilnega deževja, močnega vetra in grmenja za celotno državo razglasili rdeči meteoalarm. V višje ležečih severnih predelih je mogoče sneženje ali snežna žlindra.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Obilno in neprekinjeno deževje je v zadnjih dneh na Kosovu povzročilo obsežne lokalne poplave, zaradi česar so številne reke in potoki prestopili bregove. Po podatkih Hidrometeorološkega inštituta Kosova (IHMK) so najbolj prizadeti zahodni in osrednji deli države, vključno z občinami Đakovica, Junik, Dečan, Mališevo in Klina. Naraščajoče vode so povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte, medtem ko so nekatere ceste ostale neprevozne. Institucije so izdale opozorilo pred nadaljnjim naraščanjem vodostajev, saj se padavine po napovedih meteorologov še niso umirile. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo razmere, da bi preprečile večjo materialno škodo in zagotovile varnost prebivalcev. IHMK opozarja, da bi se lahko poplavni val razširil tudi na druge predele, če se intenzivnost padavin ne bo zmanjšala v prihodnjih urah. Prebivalce na ogroženih območjih so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil civilne zaščite.

Močno deževje z visokim intenzitetom je v torek, 6. januarja, zajelo albanski mesti Drač in Lješ, kar je povzročilo obsežne poplave in resne težave v prometu. Padavine, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah okoli 3. ure, so ohromile ključne mestne četrti in cestne osi, ki so postale popolnoma neprevozno za vozila in neprehodne za pešce. Voda je vdrla tudi do vhodov nekaterih šol, kar je dodatno otežilo dostop do izobraževalnih ustanov. Lokalni prebivalci se spopadajo z materialno škodo in oteženim gibanjem, medtem ko so se na cestah pojavili nenavadni prizori, vključno z mladeničem, ki je v poplavljenih ulicah Drača deskal na vodi. Poleg poplav so močne padavine sprožile tudi zemeljske plazove na nekaterih cestnih odsekih, kar še dodatno ogroža varnost v prometu. Interventne službe so na terenu, vendar visoka raven vode in neprekinjeno deževje upočasnjujeta sanacijo nastale škode.

Reka Išem je zaradi močnega deževja prestopila bregove na svojih najšibkejših točkah v vaseh Murqinë in Mallkuç, kar je povzročilo poplave na več sto hektarjih kmetijskih zemljišč. Situacija ostaja kritična v več naseljih, vključno z Bubqijem, Gramzo, Dervenom in Luzijem, kjer so zaradi vode blokirane lokalne ceste, dostop do nekaterih stanovanjskih objektov pa je onemogočen. Glavni razlog za obsežnost poplav naj bi bilo nedelovanje oziroma slabo vzdrževanje odvodnih kanalov, kar je povzročilo zastajanje vode na poljih in v naseljih. Lokalne oblasti poročajo o težavah v regiji Fushë-Krujë, kjer so narasle vode odrezale dve soseski v vasi Murqinë. Prebivalci se spopadajo z materialno škodo na kmetijskih pridelkih in infrastrukturi. Intervencijske skupine spremljajo stanje, vendar so možnosti za ukrepanje omejene, dokler se nivo vode ne zniža. Dogodek poudarja dolgotrajne težave z infrastrukturo za obvladovanje poplav v tem delu Albanije, ki se ob vsakem močnejšem deževju ponovijo.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

Grška nacionalna meteorološka služba (EMY) je izdala izredno opozorilo najvišje stopnje zaradi napovedanega močnega poslabšanja vremena, ki bo Grčijo zajelo med torkom, 6. januarjem, in četrtkom, 8. januarjem 2026. Najhuje prizadete bodo zahodna in severovzhodna Grčija, kjer meteorologi pričakujejo dolgotrajne in intenzivne padavine, ki bi lahko povzročile lokalne poplave. Poleg obilnega dežja napovedujejo tudi nevihte s točo in nevihtne vetrove z močjo od 8 do 9 po Beaufortovi lestvici, kar lahko povzroči težave v pomorskem prometu. Zaradi resnosti situacije je Odbor za oceno tveganja v stanje visoke pripravljenosti postavil pet regij, vključno z Zahodno Grčijo, Epirom in Jonskimi otoki. Posebna pozornost je namenjena območjem Krfa, Lefkade in Kefalonije, kjer se pričakuje največja količina padavin v kratkem času. V sredo in četrtek se bo težišče neurja pomaknilo proti Vzhodni Makedoniji, Trakiji ter zahodnemu in južnemu delu Peloponeza. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju nadaljnjih navodil civilne zaščite.

Severni del Albanije so zajele močne padavine, ki so povzročile številne težave v prometu in lokalni infrastrukturi. Najhuje je bilo v občini Skader (Shkodër), kjer je zaradi intenzivnega deževja prišlo do podora cestišča na odseku Ura e Shtrejtë–Prekal v kraju Shkallë Logje. Zaradi resnosti poškodb in nevarnosti za voznike so pristojne službe cesto popolnoma zaprle in postavile ustrezno signalizacijo. Lokalni organi oblasti so sporočili, da že ocenjujejo nastalo škodo in pripravljajo načrt za normalizacijo prometa. Poleg deževja je v višjih predelih zapadel tudi sneg, kar je zahtevalo posredovanje zimskih služb. Na cestnem odseku Qafë Thore–Theth so bile na terenu snežne plugi, ki so skušali zagotoviti prevoznost poti v gorske vasi. Kljub izoliranim težavam v več občinah prefektura Skader poroča, da so razmere trenutno pod nadzorom. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, medtem ko se nadaljujejo dela za sanacijo poškodovanih infrastrukturnih točk.

Direktor podjetja za upravljanje z vodami v provinci Kermanšah je sporočil, da je jez Tang Hamam zaradi nedavnega intenzivnega deževja dosegel svojo polno kapaciteto in se pričel prelivati. Gre za pomemben vodni zbiralnik na zahodu Irana, ki je ključen za namakanje kmetijskih površin in oskrbo regije z vodo. Oblasti pozorno spremljajo stanje na objektu, saj so padavine v tem delu države v zadnjih dneh močno presegle povprečje. Pretok vode čez prelivni rob jezu ne predstavlja le tveganja za morebitne poplave v nižje ležečih predelih, temveč hkrati zagotavlja dodatne zaloge vode za prihajajoče sušno obdobje. Lokalni uradniki so prebivalstvo ob rečnih strugah pozvali k previdnosti, čeprav za zdaj o večji gmotni škodi ali žrtvah ne poročajo. Ta dogodek poudarja nestanovitnost vremenskih vzorcev v regiji, kjer se sušna obdobja pogosto izmenjujejo z nenadnimi poplavami.