Perujska vlada je zaradi nevarnosti intenzivnih padavin, ki jih pričakujejo med januarjem in marcem 2026, razglasila izredne razmere v 382 okrožjih v 20 departmajih po vsej državi. Ukrep, ki ga je s podpisom predsednika Joséja Enriqueja Jeríja Oréja uvedel odlok 003-2026-PCM, bo veljal 60 dni. Cilj te odločitve je omogočiti takojšnjo izvedbo preventivnih ukrepov, odzivanje na morebitne nesreče ter sanacijo infrastrukture na ogroženih območjih. Posebna pozornost je namenjena departmaju Puno, kjer so izredne razmere razglasili v 29 okrožjih znotraj 11 provinc. Lokalne in regionalne oblasti so v sodelovanju z nacionalnimi institucijami dobile pooblastila za nujno ukrepanje, saj vremenske napovedi kažejo na neobičajno močno deževje, ki bi lahko povzročilo poplave in zemeljske plazove. Izredne razmere omogočajo hitrejšo prerazporeditev proračunskih sredstev in logistično podporo civilni zaščiti. Službe za civilno zaščito in ministrstva so že začela usklajevati delo na terenu, da bi zmanjšala tveganje za prebivalstvo in premoženje. Država se s tovrstnimi sezonskimi pojavi spopada redno, vendar obseg tokratne razglasitve kaže na visoko stopnjo nevarnosti, ki jo predstavljajo napovedane meteorološke razmere v prihodnjih dveh mesecih.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

Prebivalci severnega Queenslanda so se čez konec tedna pripravljali na prihod hudega vremenskega sistema, saj se je povečalo tveganje za nastanek tropskega ciklona ob severovzhodni obali Avstralije. Lokalne oblasti in prebivalstvo so v stanju pripravljenosti zaradi opozoril pred nevarnimi poplavami, ki bi lahko neposredno ogrozile življenja na tem območju. Vremenoslovci so napovedali stopnjevanje vremenskih razmer, kar je spodbudilo domačine k izvajanju preventivnih ukrepov. Priprave vključujejo zaščito lastnine in spremljanje uradnih navodil, saj bi lahko morebiten razvoj ciklona povzročil obsežne padavine in močne sunke vetra, ki so značilni za to tropsko regijo v tem letnem času. Regija, ki je pogosto izpostavljena ekstremnim vremenskim pojavom, se spopada z negotovostjo glede natančne poti in moči ciklona. Kljub temu so se skupnosti odzvale z visoko stopnjo previdnosti, da bi čim bolj zmanjšale morebitno škodo in zagotovile varnost prebivalcev pred napovedanim poslabšanjem vremena.

V delu New Yorka je bila izdana opozorila zaradi močnega vetra, ki bo trajala do nedelje popoldne. Sunki vetra lahko dosežejo hitrost do 80 km/h (50 mph). Opozorilo velja za okrožja Northern Erie, Southern Erie, Niagara, Orleans, Monroe, Genesee, Wyoming, Chautauqua, St. Lawrence, Franklin, Clinton in Essex.

Severozahodno Grčijo, predvsem regijo Epir, je prizadelo silovito neurje z obilnimi padavinami, močnim vetrom in sneženjem v višjih legah, ki je povzročilo precejšnjo gmotno škodo in sprožilo iskalno akcijo za pogrešano osebo. V prefekturi Rodopi iskalne enote in policija iščejo 84-letnega kmeta, čigar traktor so našli zapuščenega v bližini narasle reke Lissos. Naraščajoči vodostaji rek Louros in Kalamas povzročajo resne skrbi, saj je slednja že prestopila bregove in poplavila obalna območja, medtem ko so številne ceste v regiji zaradi zemeljskih plazov in nanosov neprevozne. Posebej uničujoč je bil sunkovit tornado v kraju Kalpaki v bližini Janine, ki je popolnoma razdejal perutninsko farmo in povzročil pogin več kot 40.000 piščancev. Poleg kmetijskih objektov so poškodovane tudi stanovanjske stavbe in infrastruktura. V vasi Matsouki je bila zaradi podrtih električnih drogov prekinjena oskrba z električno energijo, ki so jo delavci uspeli vzpostaviti šele po več urah. O težavah poročajo tudi z otoka Lemnos, kjer je močno valovanje v pristanišče Myrina naneslo kamenje in pesek, kar je poškodovalo parkirana vozila in privedlo do zaprtja obalnih poti. Lokalne oblasti opozarjajo, da se regija sooča s hudimi posledicami zaradi pomanjkanja ustrezne protipoplavne zaščite, saj so se nove poškodbe na cestnem in vodovodnem omrežju v občinah Tzoumerka pojavile še preden so bile sanirane posledice prejšnjih poplav. Poleg Epirja so močni vetrovi povzročili škodo tudi na otoku Evbeja in v regiji Ftiotida, medtem ko obalne ceste v Ahaji zalivajo visoki valovi. Gasilci in civilna zaščita ostajajo v stanju polne pripravljenosti, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestabilnega vremena.

Črnogorsko obalo, natančneje turistični biser Ada Bojana, je zajelo močno neurje z visokimi valovi, ki so povzročili obsežno materialno škodo. Razbesnelo morje je v zadnjih dneh neposredno ogrozilo in delno uničilo več turističnih hišic ter objektov ob obali. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo, kako močni valovi neusmiljeno udarjajo ob objekte in jih podirajo v vodo, kar je med turisti in lokalnimi prebivalci povzročilo precejšen šok. Zaradi naravne katastrofe so se v javnosti znova sprožila vprašanja o ustreznosti dolgoročne zaščite tega edinstvenega dela črnogorske obale, ki ga ogroža erozija. Kritiki opozarjajo na domnevno neodzivnost državnih organov pri reševanju problematike izginjanja plaž in zaščite objektov pred podobnimi vremenskimi vplivi. Incident poudarja ranljivost jadranske obale na ekstremne vremenske pojave, ki postajajo vse pogostejši in intenzivnejši.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Mesto Goražde v Bosni in Hercegovini se je po močnem deževju in naraščanju vodostaja reke Drine znašlo v kritičnih razmerah, saj je celotno mestno območje ostalo brez oskrbe s pitno vodo. Do prekinitve je prišlo, ko je narasla voda poplavila črpalne naprave, kar je zahtevalo nujno zaustavitev sistema zaradi zaščite tehnične opreme. Na skupni izredni seji mestnega in kantonalnega štaba civilne zaščite Bosansko-podrinjskega kantona so pristojni organi ocenili stanje in sprejeli ukrepe za stabilizacijo razmer. Po navedbah civilne zaščite bo redna oskrba z vodo vzpostavljena šele v jutranjih urah, saj morajo ekipe najprej zagotoviti tehnično varnost črpalk in preveriti kakovost vode. Prebivalci so bili pozvani k potrpežljivosti, medtem ko se pristojne službe na terenu spopadajo z naraščajočimi vodami Drine, ki še naprej ogrožajo lokalno infrastrukturo. Razmere ostajajo napete, saj vremenske napovedi niso naklonjene hitremu upadanju rečnega toka.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Združeno kraljestvo se spopada z izrednimi vremenskimi razmerami, ki jih je prineslo neurje Goretti, zaradi česar so v nekaterih delih države, zlasti v Aberdeenshiru, šole zaprte že četrti zaporedni dan. Arktična zračna masa je povzročila obilno sneženje in nizke temperature, ki so po navedbah lokalnih prebivalcev v nekaterih predelih med najhujšimi v zadnjih 25 letih. Britanski meteorološki urad (Met Office) je izdal oranžna in rumena opozorila za sneg in led, ki zajemajo Škotsko, Wales, osrednjo Anglijo in Yorkshire, pri čemer so nekateri predeli prejeli do 30 centimetrov snega. Zaradi nevarnih pogojev na cestah in močnega vetra prihaja do velikih zamud v prometu, številni vzgojno-izobraževalni zavodi pa bodo predvidoma ostali zaprti tudi v petek. Škotski premier John Swinney je obiskal center za vzdrževanje cest v Aberdeenu, da bi se neposredno seznanil z dejavnostmi za odpravljanje posledic snežnih zametov in zagotavljanje prevoznosti ključnih prometnic. Vremenoslovci opozarjajo, da bodo nevarne razmere zaradi poledenitve vztrajale še vsaj do konca tedna. Situacija je povzročila preplah tudi v Londonu, kjer prebivalci s pomočjo radarskih slik spremljajo pot neurja, saj obstaja verjetnost sneženja tudi v južnih delih države. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil o zaprtju infrastrukture, medtem ko se reševalne službe trudijo doseči odrezana območja na višje ležečih predelih Walesa in Peak Districta.

Obilno in neprekinjeno deževje je v zadnjih dneh na Kosovu povzročilo obsežne lokalne poplave, zaradi česar so številne reke in potoki prestopili bregove. Po podatkih Hidrometeorološkega inštituta Kosova (IHMK) so najbolj prizadeti zahodni in osrednji deli države, vključno z občinami Đakovica, Junik, Dečan, Mališevo in Klina. Naraščajoče vode so povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte, medtem ko so nekatere ceste ostale neprevozne. Institucije so izdale opozorilo pred nadaljnjim naraščanjem vodostajev, saj se padavine po napovedih meteorologov še niso umirile. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo razmere, da bi preprečile večjo materialno škodo in zagotovile varnost prebivalcev. IHMK opozarja, da bi se lahko poplavni val razširil tudi na druge predele, če se intenzivnost padavin ne bo zmanjšala v prihodnjih urah. Prebivalce na ogroženih območjih so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil civilne zaščite.

Reka Išem je zaradi močnega deževja prestopila bregove na svojih najšibkejših točkah v vaseh Murqinë in Mallkuç, kar je povzročilo poplave na več sto hektarjih kmetijskih zemljišč. Situacija ostaja kritična v več naseljih, vključno z Bubqijem, Gramzo, Dervenom in Luzijem, kjer so zaradi vode blokirane lokalne ceste, dostop do nekaterih stanovanjskih objektov pa je onemogočen. Glavni razlog za obsežnost poplav naj bi bilo nedelovanje oziroma slabo vzdrževanje odvodnih kanalov, kar je povzročilo zastajanje vode na poljih in v naseljih. Lokalne oblasti poročajo o težavah v regiji Fushë-Krujë, kjer so narasle vode odrezale dve soseski v vasi Murqinë. Prebivalci se spopadajo z materialno škodo na kmetijskih pridelkih in infrastrukturi. Intervencijske skupine spremljajo stanje, vendar so možnosti za ukrepanje omejene, dokler se nivo vode ne zniža. Dogodek poudarja dolgotrajne težave z infrastrukturo za obvladovanje poplav v tem delu Albanije, ki se ob vsakem močnejšem deževju ponovijo.

Močno deževje z visokim intenzitetom je v torek, 6. januarja, zajelo albanski mesti Drač in Lješ, kar je povzročilo obsežne poplave in resne težave v prometu. Padavine, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah okoli 3. ure, so ohromile ključne mestne četrti in cestne osi, ki so postale popolnoma neprevozno za vozila in neprehodne za pešce. Voda je vdrla tudi do vhodov nekaterih šol, kar je dodatno otežilo dostop do izobraževalnih ustanov. Lokalni prebivalci se spopadajo z materialno škodo in oteženim gibanjem, medtem ko so se na cestah pojavili nenavadni prizori, vključno z mladeničem, ki je v poplavljenih ulicah Drača deskal na vodi. Poleg poplav so močne padavine sprožile tudi zemeljske plazove na nekaterih cestnih odsekih, kar še dodatno ogroža varnost v prometu. Interventne službe so na terenu, vendar visoka raven vode in neprekinjeno deževje upočasnjujeta sanacijo nastale škode.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

Grška nacionalna meteorološka služba (EMY) je izdala izredno opozorilo najvišje stopnje zaradi napovedanega močnega poslabšanja vremena, ki bo Grčijo zajelo med torkom, 6. januarjem, in četrtkom, 8. januarjem 2026. Najhuje prizadete bodo zahodna in severovzhodna Grčija, kjer meteorologi pričakujejo dolgotrajne in intenzivne padavine, ki bi lahko povzročile lokalne poplave. Poleg obilnega dežja napovedujejo tudi nevihte s točo in nevihtne vetrove z močjo od 8 do 9 po Beaufortovi lestvici, kar lahko povzroči težave v pomorskem prometu. Zaradi resnosti situacije je Odbor za oceno tveganja v stanje visoke pripravljenosti postavil pet regij, vključno z Zahodno Grčijo, Epirom in Jonskimi otoki. Posebna pozornost je namenjena območjem Krfa, Lefkade in Kefalonije, kjer se pričakuje največja količina padavin v kratkem času. V sredo in četrtek se bo težišče neurja pomaknilo proti Vzhodni Makedoniji, Trakiji ter zahodnemu in južnemu delu Peloponeza. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju nadaljnjih navodil civilne zaščite.