Nizozemska podjetja so v letu 2024 za varstvo okolja namenila bistveno manj sredstev kot leto prej, saj so se okoljske investicije po podatkih nizozemskega statističnega urada (CBS) zmanjšale za 39 odstotkov. Upad investicij je bil najbolj opazen na področjih izboljšanja kakovosti zraka in oskrbe z energijo, kar vključuje tudi projekte vetrne energije. Kljub manjšemu obsegu novih naložb pa so se skupni finančni stroški za okolje povečali za 18 odstotkov. Poročilo statističnega urada pojasnjuje, da so višji skupni stroški predvsem posledica preteklih naložb. Podjetja se namreč spopadajo z višjimi amortizacijskimi stroški in višjimi obrestmi za okoljske investicije, ki so bile izvedene v prejšnjih obdobjih. Ta trend kaže na določen investicijski krč v gospodarstvu pri projektih, ki so ključni za dolgoročno zaščito in obnovo okolja, medtem ko tekoči stroški vzdrževanja obstoječe okoljske infrastrukture še naprej naraščajo.

Ameriška služba za ribe in divje živali (U.S. Fish and Wildlife Service) je zagrozila, da bo zvezna vlada prevzela upravljanje programa za obnovo populacije volkov, ki ga trenutno izvaja kolorada agencija za parke in prostoživeče živali (Colorado Parks and Wildlife). Direktor zvezne agencije Brian Nesvik je 18. decembra poslal uradno pismo direktorici koloraške agencije Lauri Clellan, v katerem je izrazil namero po uveljavljanju zvezne avtoritete nad projektom. Spor izvira iz določil zveznega zakona o ogroženih vrstah (Endangered Species Act), ki ameriški službi za ribe in divje živali podeljuje primarno pristojnost nad ohranjanjem vseh vrst, ki so na zvezni ravni uvrščene med ogrožene ali ranljive. Ker volkovi spadajo v to kategorijo, zvezne oblasti trdijo, da imajo zakonsko podlago za prevzem nadzora, če presodijo, da lokalno upravljanje ni v skladu z nacionalnimi standardi ohranjanja narave. Ta poteza predstavlja pomemben pravni in politični pritisk na zvezno državo Kolorado, ki se spopada z izzivi pri ponovni naselitvi teh zveri. Odločitev o morebitnem uradnem prevzemu programa bi lahko korenito spremenila način, kako se v prihodnje na lokalni ravni upravlja z zaščitenimi živalskimi vrstami v Združenih državah Amerike.

Iranski prvi podpredsednik je poudaril, da oživitev Urmijskega jezera ni zgolj nacionalni izziv, temveč vprašanje nadnacionalnega pomena, ki zahteva takojšnjo pozornost. V izjavi je poudaril nujnost oblikovanja celovitega načrta s konkretnimi kvantitativnimi kazalniki, ki bodo omogočili natančno spremljanje napredka pri obnovi vodostaja jezera. Cilj načrta je določiti pričakovane spremembe v ravni vode do konca leta 2025, kar bi služilo kot merilo za ocenjevanje učinkovitosti vladnih ukrepov. Podpredsednik je izpostavil, da je vzpostavitev jasnih ciljev ključna za odgovornost vseh vpletenih institucij. Urmijsko jezero, ki je bilo nekoč eno največjih slanih jezer na svetu, se že desetletja spopada z drastičnim krčenjem zaradi suš, prekomernega izkoriščanja vode za kmetijstvo in zajezitev pritokov. Iranska vlada si zdaj prizadeva za sistemski pristop k ekološki obnovi, ki bi preprečil popolno izsušitev in z njo povezane okoljske katastrofe, ki bi lahko vplivale na širšo regijo Bližnjega vzhoda.

Uradni podatki Agencije za varstvo okolja, ki jih je objavila Nacionalna ekološka zveza (NEA), kažejo na poslabšanje kakovosti zraka v srbskem mestu Novi Pazar. Srednje letne koncentracije suspendiranih delcev PM10 in PM2,5 so bile v preteklem letu višje kot v letu 2024, kar kaže na negativen trend onesnaževanja v tej regiji. Povečana prisotnost teh delcev v ozračju predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva, saj so majhni delci neposredno povezani z respiratornimi in kardiovaskularnimi obolenji. Analiza okoljskih podatkov poudarja, da se razmere v Novem Pazarju kljub opozorilom stroke in civilne družbe ne izboljšujejo. Mesto se v zimskih mesecih pogosto uvršča med najbolj onesnažena območja v Srbiji, predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv za ogrevanje gospodinjstev, industrijskih emisij in neugodne geografske lege. Poročilo Agencije služi kot opomin lokalnim in državnim oblastem o nujnosti uvedbe strožjih ekoloških ukrepov in prehoda na čistejše vire energije za zmanjšanje emisij trdnih delcev.

Nemški trgovski centri s tehničnim blagom poročajo o kritičnem pomanjkanju soli za posipanje cest, saj je dolgotrajno zimsko vreme povzročilo izjemno povečanje povpraševanja. Številne trgovine so že povsem izpraznile svoje zaloge, dobavne verige pa se trudijo slediti potrebam kupcev. Trgovci so zaradi nastale situacije prisiljeni izdajati opozorila, saj primanjkljaj neposredno vpliva na varnost pešcev in voznikov na zaledenelih površinah. Ob pomanjkanju klasične soli se potrošniki vse pogosteje obračajo k alternativnim sredstvom, vendar strokovnjaki opozarjajo na različno učinkovitost peska, pepela ali posebnih granulatih. Medtem ko so te možnosti v določenih primerih koristne, pa niso vedno enako učinkovite pri topljenju trdovratnega ledu, kar povzroča dodatno zaskrbljenost glede vzdrževanja prehodnih poti. Okoljevarstveniki so ob tem znova opozorili na škodljive vplive soli na naravo in podtalnico. Poudarjajo, da visoka koncentracija soli poškoduje rastlinje ob cestah in onesnažuje vodne vire, zato pozivajo k preudarni uporabi in večjemu zanašanju na mehanske načine odstranjevanja snega ter okolju prijaznejša sredstva za povečanje oprijema.

V Avstriji se je v preteklem letu zmanjšala poraba goriva, kar je posledično privedlo do znižanja emisij CO2 v prometnem sektorju. Po podatkih strokovnega združenja naftne industrije so vozniki natočili 8,6 milijarde litrov goriva, kar predstavlja približno 300 milijonov litrov manj kot leta 2024. Kljub temu upadu pa avstrijski prometni klub VCÖ opozarja, da je zmanjševanje izpustov prepočasno za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev. Trenutne emisije v prometu znašajo 18,9 milijona ton, kar je še vedno za tretjino več kot leta 1990. Okoljevarstvene organizacije ob tem poudarjajo, da trend sicer kaže na izboljšanje, vendar pa hitrost sprememb ne zadošča za učinkovito omejevanje podnebnih sprememb. Upad prodaje goriva pripisujejo tako večji učinkovitosti vozil kot tudi postopnemu prehodu na alternativne oblike mobilnosti v sosednji državi.

Mestna občina Taichung na Tajvanu je 2. januarja 2026 uvedla nov program subvencioniranja nakupa gospodinjskih naprav za predelavo bioloških odpadkov, ki je naletel na izjemen odziv javnosti. V prvih treh dneh odprtja razpisa je občina prejela že skoraj 5000 vlog, kar predstavlja polovico vseh razpoložljivih sredstev, predvidenih za 10.000 naprav. Vsako gospodinjstvo je upravičeno do subvencije v višini 5000 tajvanskih dolarjev. Županja Lu Shiow-yen je poudarila, da je Taichung trenutno edino izmed šestih tajvanskih metropolitanskih mest, ki izvaja tovrstno politiko v takšnem obsegu. Zaradi hitrega kopnenja razpoložljivih mest in pozivov mestnih svetnikov k razširitvi programa je županja napovedala, da bo občinska uprava v prihodnjih dneh ocenila trende prijav in preučila možnost povečanja proračunskih sredstev za dodatne subvencije. Ukrep je tesno povezan z novo državno politiko, ki gospodinjstvom prepoveduje uporabo kuhinjskih odpadkov za krmo prašičev, kar spodbuja potrebo po alternativnih načinih predelave odpadkov na domu.

Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila tehnologijo umetne inteligence za avtomobile, pri čemer jo bo Mercedes kot prvi preizkusil. Nvidia je prav tako predstavila platformo Alpamayo AI za izboljšanje avtonomne vožnje. Poleg tega bo Nvidia tehnologijo umetne inteligence uvedla tudi v gradbeno opremo. Lenovo je razkril program AI Cloud Gigafactory, ki naj bi pospešil uvedbo storitev umetne inteligence.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Škotska javnost, predvsem prebivalci Višavja in regije Moray, so bili pozvani k podaji mnenja o načrtih za ponovno naselitev evrazijskega risa v tamkajšnjo naravo. Konzervatorske skupine, ki podpirajo projekt, so objavile ocene, po katerih bi škotsko Višavje lahko podpiralo populacijo do 250 osebkov te vrste. Namen posvetovanja je pridobiti vpogled v stališča lokalnega prebivalstva in ključnih deležnikov glede vpliva zveri na okolje in kmetijstvo. Projekt ponovne naselitve risov sproža razprave o biotski raznovrstnosti in upravljanju zemljišč. Strokovnjaki poudarjajo, da bi vrnitev plenilca lahko pomagala pri nadzoru populacije srnjadi, hkrati pa priznavajo potrebo po naslovitvi skrbi kmetov glede varnosti živine. Gre za enega najbolj ambicioznih načrtov za obnovo ekosistema v Veliki Britaniji, kjer so risi izumrli pred več kot tisoč leti.

Priznani indijski ekolog in okoljevarstvenik Madhav Gadgil, ki je bil znan po svojem pionirskem delu na področju ohranjanja Zahodnih Gatov, je preminil v starosti 83 let v Punah po kratki bolezni. Njegovo delo je imelo velik vpliv na indijski okoljevarstveni aktivizem in je pustilo trajno zapuščino. Gadgil je predsedoval Strokovni skupini za ekologijo Zahodnih Gatov, splošno znani kot Gadgilova komisija, in je bil močan zagovornik skupnostnega pristopa k ohranjanju narave. Madhav Gadgil je bil ključna figura pri ozaveščanju o ekološkem pomenu Zahodnih Gatov, gorovja, ki velja za eno izmed osmih najbolj vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Njegovo delovanje je poudarjalo potrebo po uravnoteženem razvoju in ohranjanju naravnih virov, pri čemer je vedno zagovarjal vključevanje lokalnih skupnosti v procese odločanja o upravljanju okolja. Njegova zapuščina ostaja pomembna smernica za prihodnje generacije okoljevarstvenikov v Indiji in po svetu.

Župan japonskega mesta Naka, Hikaru Sakizaki, je obiskal osnovno šolo Hai-dian v mestu Tainan na Tajvanu, kjer se je srečal z mladimi okoljevarstveniki iz skupine Mali Tai-jiang. Obisk, ki je vključeval tudi člane mestnega odbora za izobraževanje, je bil namenjen poglobitvi izobraževalne in kulturne izmenjave med Japonsko in Tajvanom. Gostje so se seznanili z zgodbami o varovanju lokalnih vodotokov in razstavo o nacionalni zeleni poti Shanhai-zhen. Učenci so japonski delegaciji predstavili svoje dejavnosti čiščenja nasipov in prizadevanja za ohranjanje porečja reke Tai-jiang. Povezava med mestoma se je stkala že v preteklosti prek kolesarskih dogodkov ob kanalu Jianan, tokratni obisk pa je služil kot nadgradnja medsebojnega razumevanja na področju okoljske vzgoje. Ravnateljica šole Guo Fang-zhu in predstavniki staršev so delegacijo toplo sprejeli, s čimer so potrdili pomen čezmejnega sodelovanja pri vzgoji prihodnjih generacij.