Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

V italijanskem mestu Modena je bil v petek tarča napada kolumbijski duhovnik Rodrigo Grajales Gaviria. Po navedbah lokalnih oblasti ga je moški s psihičnimi težavami z nožem zabodel v predel vratu. Napadalca, ki je duhovnika napadel nenadoma, so policisti že izsledili in aretirali. Incident se je zgodil v središču mesta, kjer je Gaviria opravljal svoje dolžnosti. Zdravstveno stanje ranjenega duhovnika po poročanju tujih tiskovnih agencij še ni natančno znano, vendar so prve informacije potrdile resnost poškodb. Italijanska policija primer obravnava kot osamljen incident, povezan z duševnim zdravjem storilca, in ne kot načrtovan teroristični akt ali versko motiviran napad. Preiskava dogodka še poteka, medtem ko se lokalna skupnost odziva z zaskrbljenostjo nad varnostjo v okolici verskih objektov.

Dekanja beograjske Fakultete za politične vede (FPN) Maja Kovačević je v izjavi za javnost komentirala možnosti za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji v letošnjem letu. Po njenih besedah se srbski študenti trenutno intenzivno posvečajo pripravam na volilni proces, pri čemer se njihove dejavnosti ne omejujejo le na sestavljanje študentskih volilnih list, temveč vključujejo tudi pripravo celovitih volilnih kampanj. Kovačevićeva je poudarila, da študentska populacija aktivno spremlja politično dogajanje in se pripravlja na vstop v politično areno, kar bi lahko vplivalo na dinamiko napovedanih volitev. Izjava dekanje nakazuje na krepitev političnega aktivizma med mladimi v Srbiji, ki želijo s strukturiranim pristopom in lastnimi listami neposredno sooblikovati prihodnost države. Čeprav točni datumi volitev še niso potrjeni, so priprave študentov v polnem teku, kar odraža povečano politično angažiranost v akademskih krogih.

Estonsko notranje ministrstvo je prepovedalo vstop in bivanje v državi duhovniku Ruske pravoslavne cerkve Romanu Kolesnikovu, pri čemer se je sklicevalo na varnostne pomisleke. Po poročanju lokalnih medijev so oblasti odločitev utemeljile s trditvijo, da je Kolesnikov podpiral zunanjo politiko Ruske federacije, kar predstavlja grožnjo nacionalni varnosti Estonije. Kolesnikov, ki je v državi služboval več mesecev, je moral po odločitvi uradnih organov nemudoma zapustiti estonsko ozemlje in se vrniti v Rusijo. Primer odraža zaostrene odnose med talinsko vlado in predstavniki moskovskega patriarhata, ki so pod drobnogledom zaradi morebitnega širjenja ruskega vpliva v baltskih državah. Estonske oblasti so poudarile, da je ukrep nujen za zaščito javnega reda in miru.

Podjetje Mirnovec pirotehnika, ki je bilo zadolženo za izvedbo svetlobnega spektakla z droni v črnogorski Budvi, je sporočilo, da so bili njihovi droni med novoletnim programom namerno in načrtno onesposobljeni. Po navedbah podjetja so neznanci uporabili specializirane motilce signala, tako imenovane 'jammerje', ki so povzročili odpoved naprav in prekinitev načrtovanega šova. Predstavniki podjetja so poudarili, da so se že pred dogodkom počutili nezaželene, incident pa so označili za vnaprej pripravljeno provokacijo. Izvajalci šova trdijo, da tovrstno opremo, ki omogoča tako natančno in učinkovito motenje signalov, običajno posedujejo le vojaške ali policijske enote. Zaradi incidenta se je novoletni program v Budvi končal s fijaskom, kar je povzročilo precejšnjo gospodarsko in moralno škodo izvajalcu. Črnogorski preiskovalni organi dogodek še preučujejo, medtem ko hrvaško podjetje zahteva odgovore o tem, kdo je imel dostop do tehnologije za motenje in motiv za prekinitev prireditve.

Grška opozicijska stranka PASOK je v seriji javnih izjav ostro kritizirala vlado Kiriakosa Micotakisa in desničarsko stranko Grška rešitev (Elliniki Lysi), ki jo vodi Kiriakos Velopulos. Glavno jabolko spora ostajajo očitki o domnevnem sodelovanju med vladajočo Novo demokracijo in stranko Grška rešitev pri spreminjanju sestave neodvisnega organa za zagotavljanje tajnosti komunikacij (ADAE). PASOK trdi, da sta stranki sodelovali, da bi vplivali na preiskavo v škandal s prisluškovanjem, ki že dalj časa pretresa grško politično prizorišče. PASOK je stranko Velopulosa označil za nekakšnega zaščitnika oziroma orodje vlade, ki prevzema odgovornost za dejanja Micotakisa. Poleg ustavnih in institucionalnih vprašanj se je politični konflikt razširil tudi na gospodarsko področje. PASOK je podpredsedniku vlade Kostisu Hacidakisu očital sprevračanje dejstev glede stanja v kmetijstvu. Medtem ko vlada trdi, da kmetijski sektor v zadnjih sedmih letih cveti, opozicija poudarja, da gre le za vladno propagando, ki ne odraža realnih težav kmetov. Stranka Grška rešitev je na očitke odgovorila s protiobtožbami, da je prav PASOK tisti, ki v parlamentu pogosto glasuje za vladne predloge in s tem dejansko deluje kot opora trenutni oblasti. Te napetosti kažejo na poglobitev politične polarizacije v Grčiji glede vprašanj neodvisnih institucij in ekonomske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev enot Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Gre za pomemben politični preobrat, saj je predsednik predhodno močno pritiskal na mesta pod vodstvom demokratov, ki jih je označil za nevarna območja oziroma "vojne cone". Odločitev o umiku sil prihaja po dolgotrajnih pravnih in političnih sporih med zvezno oblastjo ter lokalnimi voditelji, ki so Trumpovo uporabo vojaških sil za policijske naloge označili za sporno in politično motivirano. Napovedana prekinitev napotitve sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je omejilo predsednikove pristojnosti pri uporabi vojske na domačih tleh. Trumpova administracija je pred tem v Portland in Chicago že napotila pripadnike zveznih sil, kar je sprožilo številne proteste in tožbe s strani civilne družbe ter lokalnih oblasti. Čeprav predsednik poudarja, da je odločitev o umiku morda le začasna, ta korak pomeni zmanjšanje napetosti med Belo hišo in nekaterimi največjimi ameriškimi mesti.

V ameriški zvezni državi Kalifornija je stopilo v veljavo povišanje minimalne plače, ki se je po novem dvignila za 40 centov na 16,90 dolarja na uro. Ta letni prirast je neposredna posledica državne zakonodaje, ki zahteva redne prilagoditve glede na stopnjo inflacije. Namen ukrepa je zagotoviti, da prihodki delavcev sledijo naraščajočim življenjskim stroškom, ki v zadnjem obdobju močno obremenjujejo gospodinjstva. Odzivi v regiji Coachella Valley so mešani, saj se delavci in delodajalci različno spopadajo s spremembo. Medtem ko zaposleni poudarjajo, da je vsako povišanje v času visoke rasti cen dobrodošlo, se nekateri gospodarstveniki bojijo dodatnih obremenitev za podjetja. Kljub temu zakonodaja ostaja trdna v svojem namenu ohranjanja kupne moči prebivalstva v eni najdražjih ameriških zveznih držav.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Ob začetku novega leta so obilno sneženje, poledica in uveljavitev nove prometne zakonodaje močno vplivali na prometno varnost in pretočnost cest v več državah. V kanadski provinci Manitoba so 1. januarja stopila v veljavo nova pravila o varnosti na cestah, ki jih uvaja dopolnitev zakona o cestnem prometu. Namen novih ukrepov, ki jih je napovedala ministrica za promet Lisa Naylor, je povečanje varnosti cestnih delavcev, kolesarjev in voznikov vlečnih služb, predvsem v bližini snežnih plugov in ob izvajanju nujnih del. Istočasno se je Japonska spopadala z ekstremnimi vremenskimi razmerami. Na avtocesti Sanyo v prefekturi Hirošima je zaradi močnega sneženja nastal 23-kilometrski zastoj, v katerem je čez noč ostalo ujetih približno 3000 vozil. Kaos se je začel v petek zvečer, ko je vozilo brez ustrezne zimske opreme obtičalo v snegu, kar je sprožilo verižno reakcijo zastojev. Reševalne ekipe in gasilci so na terenu nudili pomoč ujetim voznikom, ki so bili prisiljeni noč preživeti v svojih vozilih. Podobne razmere so zajele tudi dele Velike Britanije. Zaradi snega in ledu so oblasti v Nottinghamshiru in Derbyshiru zaprle več pomembnih prometnic, vključno z deli cest A46 in A38. Na cestah je prišlo do več trčenj, policija in cestne službe pa so voznike pozvale k skrajni previdnosti. Nacionalne avtocestne službe so na prizadeta območja poslale plužne in posipalne enote, da bi zagotovile čimprejšnjo ponovno vzpostavitev prometa.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je z ukazom podelila državljanstvo osmim ruskim državljanom, med katerimi je tudi Fjodor Bortnik, sin solista skupine »Bi-2«, Ljove.

Republikanci so v paniki zaradi težav pri prenosu svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bi se morali republikanci bati konca leta 2025 zaradi političnih pretresov v rdečih državah, zlasti po izidu posebne volitve v Iowi. Zavrnitev republikanske stranke o vprašanju preoblikovanja kongresnih okrožij v Indiani pa je pokazala na nasprotovanje Trumpu in ohranjanje ustaljenih norm.

Po smrtonosnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so oblasti začele z identifikacijo prvih trupel, med njimi sta bila dva domačina. Preiskovalci preiskujejo varnostne ureditve v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo, pri čemer se osredotočajo na morebitne kršitve varnostnih standardov. Nekateri udeleženci zabave so sprva mislili, da je požar šala.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (GUR) je izvedla kompleksno večstopenjsko operacijo, s katero je Rusko federacijo prepričala o smrti poveljnika ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denisa Kapustina. Ukrajinski operativci iz skupine Timur so pripravili prirejene videoposnetke, ki simulirajo napad z droni na vozilo, v katerem naj bi se nahajal Kapustin. Ruske varnostne službe so nasedle prevari in za potrditev njegove domnevne likvidacije plačale 500.000 ameriških dolarjev. Prvi videoposnetek prikazuje dron FPV, ki poleti naravnost v bel kombi v zasneženi pokrajini, ob katerem stoji moški s silhueto, podobno Kapustinovi. Drugi posnetek, zajet z izvidniškim dronom, pa dokumentira eksplozijo in požar, ki je zajel vozilo po udarcu. Čeprav so ruski mediji in uradne strukture 27. decembra 2025 sprva proslavljali njegovo smrt, je GUR kasneje razkril, da je Kapustin živ. Prejeta finančna sredstva bo Ukrajina uporabila za krepitev bojnih sposobnosti svojih posebnih enot, hkrati pa je operacija služila za razkritje ruskih obveščevalnih mrež.

Deželna veja stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v Brandenburgu je nepričakovano umaknila tožbo proti tamkajšnji ustavni službi, s katero je izpodbijala svojo uvrstitev med t. i. sumljive primere desničarskega ekstremizma. Odločitev o umiku tožbe sledi stopnjevanju pravnih pritiskov, saj je stranka v tej zvezni deželi sedaj že uradno označena kot dokazano desničarsko ekstremistična organizacija. S tem korakom se je pravni spor glede prejšnjega statusa dejansko izpeljal sam po sebi, saj uvrstitev v kategorijo sumljivega primera več ne ustreza trenutni, strožji klasifikaciji stranke. Kljub umiku te specifične tožbe se pravni boji med AfD in nemškimi varnostnimi organi nadaljujejo na drugih ravneh. Vodstvo stranke še naprej ohranja druge pravne postopke, medtem ko nemški zvezni organi, vključno s šefom zveznega kriminalističnega urada (BKA), opozarjajo na nevarnosti, ki jih predstavlja radikalizacija znotraj strankarskih struktur. Ta poteza pomeni priznanje trenutnega pravnega stanja v Brandenburgu, kjer ustavna služba zdaj nemoteno izvaja nadzor nad delovanjem stranke zaradi potrjenih ekstremističnih teženj.

Severno poloblo je ob začetku leta 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in močan veter v Združene države Amerike, Veliko Britanijo ter dele severne in jugovzhodne Evrope. V Združenem kraljestvu je meteorološki urad izdal jantarna in rumena opozorila, saj so nekatere predele Škotske in Anglije prizadeli snežni zameti, poledica in celo redek pojav t.i. »grmenja s snegom« (thundersnow). Temperature so se v nekaterih delih države spustile do 10 stopinj Celzija pod ničlo, snežna odeja pa naj bi v prihodnjih dneh ponekod dosegla do 40 centimetrov. V Združenih državah Amerike so se s hudim mrazom in snežnimi viharji spopadali predvsem na severovzhodu in v okolici Velikih jezer. Mesta, kot so Rochester, Buffalo in Cleveland, so poročala o znatnih snežnih padavinah, medtem ko je New York zajel nenaden snežni vihar, ki je drastično zmanjšal vidljivost. V zvezni državi Minnesota so zabeležili nevarne vetrne sunke, ki so občutek mraza spustili krepko pod minus 30 stopinj Celzija. Podobne razmere s snegom in mrazom so prizadele tudi Švedsko in Grčijo, kjer so oblasti izdale večdnevna opozorila pred nevarnimi vremenskimi razmerami. Kljub trenutnim ekstremnim razmeram meteorologi za konec tedna in začetek prihodnjega tedna napovedujejo postopno otoplitev. V večini prizadetih regij se pričakuje dvig temperatur nad ledišče, kar bo prineslo prehod snega v dež in nevarnost poledice. V nekaterih delih ZDA, kot je New Jersey, bi se temperature lahko povzpele celo do 10 stopinj Celzija, kar bo pomenilo kratkotrajno olajšanje po hudem novoletnem mrazu.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata 1. januarja 2026 podpisal serijo izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil vse odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa, sprejete po njegovi obtožbi septembra 2024. Med preklicanimi ukrepi so tudi tisti, ki so se nanašali na zaščito judovske skupnosti in prepoved diskriminatornih praks pri javnih naročilih v povezavi z Izraelom. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je svoje dejanje utemeljil kot nujno čiščenje dediščine obtoženega predhodnika. Odločitev je sprožila ostre odzive, zlasti zaradi preklica ukaza iz decembra 2025, ki je uradnikom in agencijam prepovedoval sodelovanje v bojkotu Izraela. Medtem ko Mamdani trdi, da gre za administrativno sanacijo vodenja mesta po korupcijskem škandalu, ga kritiki obtožujejo spodkopavanja varnosti judovske skupnosti. Pri zaprisežni slovesnosti ga je podprl senator Bernie Sanders, župan pa je v petek ponovno stopil v bran svojim prvim potezam, ki so močno polarizirale ameriško in mednarodno javnost.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan mesta New York, je svojo funkcijo nastopil z odmevno razveljavitvijo vseh izvršnih ukazov, ki jih je njegov predhodnik Eric Adams podpisal po svoji obtožbi septembra 2024. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s tem korakom odpravil vrsto ukrepov, vključno s tistimi, ki so bili namenjeni zaščiti judovske skupnosti in prepovedi diskriminacije proti Izraelu pri javnih naročilih. Odločitev je začela veljati takoj po podpisu, župan pa jo je utemeljil kot nujno očiščenje mestne politike po korupcijskih škandalih prejšnje administracije. Med preklicanimi ukazi je bila tudi direktiva iz decembra 2025, ki je uslužbencem mestnih agencij in županskim uslužbencem prepovedovala sodelovanje v praksah, ki bi diskriminirale Izrael ali njegove državljane. Mamdanijeva poteza je sprožila val kritik s strani izraelske vlade in judovskih organizacij, ki ga obtožujejo antisemitizma, medtem ko njegovi podporniki, vključno s senatorjem Berniejem Sandersom, ki ga je slovesno zaprisegel, poudarjajo pomen prekinitve z zapuščino obtoženega predhodnika. Župan je v petek stopil v bran svojim odločitvam in ponovil, da so bili Adamsovi pozni ukazi pravno in politično sporni zaradi njegove obtožbe za podkupovanje in zaroto.

Venezuelske oblasti pod vodstvom predsednika Nicolása Madura so pridržale najmanj pet državljanov Združenih držav Amerike, kar velja za vnovično zaostritev odnosov med državama. Med pridržanimi so tri osebe z dvojnim venezuelsko-ameriškim državljanstvom ter dva ameriška državljana, ki po trenutno dostopnih podatkih nimata predhodnih povezav z Venezuelo. Po poročanju časnika The New York Times so se aretacije začele neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal okrepljene vojaške operacije v Karibskem morju. Ameriški uradniki, ki so želeli ostati anonimni, so potrdili, da vsaj dve od teh pridržanj štejejo za nelegitimni. To dejanje pomeni oster preobrat v diplomatskih odnosih, saj so ZDA še nedavno zatrjevale, da v venezuelskih zaporih ni več njihovih državljanov. Strokovnjaki ocenjujejo, da Caracas uporablja pridržane Američane kot vzvod za pogajanja oziroma kot odgovor na naraščajoč pritisk Washingtona. Dogajanje spremljajo visoke napetosti v regiji, kjer se interesi Trumpove administracije in Madurovega režima ponovno neposredno spopadajo, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v Latinski Ameriki.

Mesto Kerman v Iranu je ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija obiskalo na tisoče romarjev iz celotne države. Osrednje prizorišče dogajanja je pokopališče mučencev, kjer so verniki v dolgih vrstah čakali na obisk generalovega groba. Lokalni verski voditelji, vključno s kermanskim imamom, so obiskali območje in preverili delovanje verskih stojnic ter oskrbo, ki jo prostovoljci nudijo obiskovalcem. Vzdušje v mestu je v dneh pred uradno obletnico izjemno slovesno, saj so številni pripotovali, da bi počastili spomin na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki ostaja ključna figura iranske vojaške in verske identitete. Priprave na osrednjo spominsko slovesnost vključujejo okrepljene varnostne ukrepe in logistično podporo za množice, ki se zgrinjajo v regijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponudil Mihajlu Fedorovu, trenutnemu ministru za digitalno preobrazbo, položaj obrambnega ministra, s čimer bi zamenjal Denisa Šmigala.

Ministrstvo za prosveto je sporočilo, da aktivni študenti Univerze Megatrend ne morejo nadaljevati študija na tej univerzi, njenih fakultetah in študijskih programih, potem ko so bile Univerzi Megatrend in njenim fakultetam odvzete dovoljenja za delo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na objavo v časniku Wall Street Journal, ki je razkrila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju in rutini, ki bi lahko nakazovale na upad kognitivnih sposobnosti. 79-letni predsednik je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test. V svojih objavah je poudaril, da bi morali biti takšni pregledi obvezni za vse kandidate za predsednika in podpredsednika ZDA. Kljub njegovim trditvam poročila sprožajo dodatna vprašanja o doslednosti njegovih izjav. Čeprav je pred meseci priznal, da je oktobra v bolnišnici Walter Reed opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI), je v zadnjem intervjuju to zanikal in trdil, da je šlo le za hitrejši CT pregled. Bela hiša vzrokov za te preiskave, ki so vključevale tudi opazne modrice na njegovih rokah, še ni podrobneje pojasnila. Trump je prav tako zavrnil očitke, da bi med javnimi sestanki zaspal, in pojasnil, da so posnetki, ki krožijo v javnosti, zgolj ujeti trenutki mežikanja.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Vodja stranke GERB Bojko Borisov je v intervjuju za novinarja Javorja Dačkova pojasnil razloge za razpad bolgarske vladne koalicije. Po njegovih besedah padec vlade ni bil posledica protestov, temveč pretirane domišljavosti in samovšečnosti vseh vpletenih strani, vključno z vplivnim politikom Deljanom Peevskim. Borisov je poudaril, da stranka GERB v enajstih mesecih vladanja ni storila nobene napake, vendar se v koaliciji, kjer so drugi akterji delovali brez posvetovanja z njegovo stranko, niso več počutili koristne. Borisov je v pogovoru izpostavil, da je aretacija Blagomirja Koceva dokončno zapečatila usodo vlade. Kritiziral je stranki PP (Nadaljujemo spremembo) in DB (Demokratična Bolgarija), ki naj bi poskušali Peevskega uporabiti kot orodje proti stranki GERB. Nekdanji premier je izrazil zadovoljstvo, da se je država po vstopu v območje evra stabilizirala brez pretresov, ter opozoril, da bodo volivci sami odstranili politike, če se ti ne bodo odrekli svoji domišljavosti.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki v okupirani regiji Herson, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 27 ljudi. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli hotel in kavarno, kjer je potekala novoletna zabava. Medtem ko Moskva dogodek opisuje kot nameren napad na civiliste, se v mednarodni javnosti pojavljajo različne interpretacije dogodkov. Ameriška obveščevalna agencija CIA je zavrnila predhodne ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci in poudarila, da Ukrajina cilja izključno vojaške objekte v regiji. Konflikt med državama se vse bolj stopnjuje v smeri povračilnih ukrepov, pri čemer obe strani redno uporabljata tehnologijo dronov za napade globoko v zaledju sovražnika. Ruski uradniki v okupiranem Hersonu trdijo, da so bili v napadu ubiti nedolžni civilisti, ki so praznovali novo leto, medtem ko ameriški uradniki, vključno z bivšim predsednikom Trumpom, relativizirajo ruske navedbe o neposrednih grožnjah ruskemu vodstvu. Napad v Hersonu predstavlja enega najbolj smrtonosnih incidentov v zadnjem obdobju na zasedenih ozemljih, kar dodatno zaostruje napetosti pred morebitnimi novimi diplomatskimi pogajanji.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

Madžarski analitiki so izrazili mnenje, da imenovanje Kirila Budanova, vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta Volodimirja Zelenskega, uničuje možnosti za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Dmitrij Medvedjev je imenovanje Budanova, ki ga je označil za terorista, komentiral z besedami, da je "klovn, ki je izgubil legitimnost, izbral novega šefa svojega kabineta".

Čečenske oblasti so v petek, 3. januarja 2025, odločno zanikale ponovne navedbe o domnevnem slabem zdravstvenem stanju in hospitalizaciji voditelja avtonomne republike Ramzana Kadirova. Minister za nacionalno politiko, zunanje odnose, tisk in informiranje Ahmed Dudajev je v odgovor na širjenje informacij objavil videoposnetek, na katerem je Kadirov videti dobrega zdravja. Dudajev je navedbe označil za nove govorice in poskus dezinformiranja javnosti. Videoposnetek, ki ga je minister objavil na svojem blogu, prikazuje čečenskega voditelja v aktivni vlogi, kar naj bi dokončno utišalo ugibanja o njegovi domnevni bolezni. Gre za ustaljeno prakso čečenskih oblasti, ki se na poročanja o Kadirovem zdravju pogosto odzivajo z objavami vizualnih dokazov njegove prisotnosti v javnem življenju. Poročanja o morebitnih zdravstvenih težavah Kadirova so se sicer v mednarodnem prostoru v zadnjem letu pojavila že večkrat, vendar so bila vedno uradno demantirana.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je takoj po prevzemu funkcije podpisal več izvršnih ukazov, s katerimi je preklical prejšnje direktive svojega predhodnika Erica Adamsa. Med preklicanimi ukazi so tudi tisti, ki so bili namenjeni boju proti antisemitizmu in podpori Izraelu. Poleg tega je Mamdani imenoval pet namestnikov, s čimer je hitro prevzel nadzor nad mestno hišo.

Ameriška igralka in nekdanja posebna odposlanka Združenih narodov Angelina Jolie je v petek obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi opozorila na nujne humanitarne potrebe v Gazi. Joliejeva se je na obisku srečala z delavci Rdečega polmeseca, vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo ter delegacijo ameriškega zunanjega ministrstva in egiptovskimi uradniki, vključno z guvernerjem Severnega Sinaja Khaledom Maghawerjem. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere in izkazovanje solidarnosti s palestinskim prebivalstvom, ki se spopada s hudo humanitarno krizo. Med obiskom je igralka poudarila kritičen pomen hitrejšega dostopa humanitarne pomoči v opustošeno enklavo. Guverner Maghawer je ob tem izpostavil, da Egipt ohranja svojo stran prehoda odprto za sprejem ranjenih in bolnih Palestincev, medtem ko je za zaprtje prehoda na drugi strani obtožil Izrael. Obisk Joliejeve odraža naraščajočo mednarodno zaskrbljenost nad razmerami v Gazi, kjer se prebivalstvo že dlje časa bori s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin in zdravstvene oskrbe.

Lamine Yamal je pred derbijem z Espanyolom dodal nekaj pikantnosti, spominjajoč se prejšnjih provokacij proti Real Madridu. Joan Garcia se vrača na stadion Espanyola po prestopu v Barcelono, kar obeta napet sprejem. Betis bo 4. januarja igral proti Realu na Bernabeu in upa na pozitiven rezultat.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Potres z magnitudo 6,5, ki je stresel Mehiko z epicentrom v Guerrero, je povzročil paniko in zaskrbljenost med prebivalci. Predsednica Sheinbaum je bila med tiskovno konferenco evakuirana iz Nacionalne palače zaradi aktiviranega potresnega alarma. Tresenje so močno občutili v Ciudad de México in drugih območjih.

Najnovejše preiskave kažejo, da so bili za požar v Crans-Montani krivi ognjemeti na šampanjcu, ki so bili preblizu stropu. V požaru je umrlo najmanj 40 ljudi. Identificirali so le eno žrtev. Preživeli in svojci so spregovorili o tragediji, odzvali so se tudi regionalne oblasti.

Ruske sile so v petek izvedle silovit napad z balističnimi raketami na središče ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so zadele stanovanjsko območje. V napadu je bil popolnoma uničen petnadstropni stanovanjski blok, poškodovanih pa je bilo tudi več drugih stanovanjskih zgradb in trgovin. Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih najmanj 30 ljudi, reševalne ekipe pa so še naprej odstranjevale ruševine in iskale morebitne preživele. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenih omrežij potrdil dogodek in obsodil napad na civilno infrastrukturo. Po navedbah guvernerja regije so ruske rakete povzročile obsežno razdejanje v mestu, ki je že dlje časa tarča nenehnega obstreljevanja. Gre za nadaljevanje ruske taktike napadov na urbana središča, ki povzročajo veliko gmotno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj so prebivalci nenehno izpostavljeni nevarnosti novih zračnih napadov.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, na predvečer nemirov na Kapitolu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da napreduje na poti kitajske modernizacije. Ponovno je izpostavil vprašanje Tajvana in izrazil prepričanje, da je združitev neizogibna, s čimer je okrepil zaskrbljenost glede morebitne invazije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

Podjetje Uber je s prenovo pogodb s svojimi vozniki zunaj Londona preprečilo plačevanje 20-odstotnega davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je v novembrskem proračunu uvedla britanska finančna ministrica Rachel Reeves. Uber bo po novem deloval le kot posrednik oziroma agent in ne več kot ponudnik storitve prevoza, kar mu omogoča izognitev davčni obveznosti na celotno vrednost vožnje. Ta strateška sprememba poslovnega modela je bila uvedena tik pred uveljavitvijo novih pravil, ki bi družbo sicer stala več milijonov funtov. Britanska vlada je z novimi pravili poskušala poenotiti davčno obravnavo vseh ponudnikov prevozov, vendar je Uber izkoristil pravno vrzel v zakonodaji, ki velja zunaj britanske prestolnice. V Londonu takšna sprememba pogodb ni dovoljena, kar pomeni, da bo podjetje tam še naprej zavezano k plačevanju polnega davka. Kritiki potezo označujejo za ponižanje ministrice Reevesove, saj so proračunski načrti predvidevali znatne prilive iz tega naslova, ki pa jih zdaj v takšnem obsegu ne bo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novoletnem dogodku v svojem dvorcu Mar-a-Lago napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita previsoke stroške prenove dveh stavb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev, kar je predsednik označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je v svojem značilnem slogu poudaril, da sam gradi ceneje, kot primer pa navedel novo plesno dvorano v Beli hiši. Napoved tožbe predstavlja nov vrhunec v dolgotrajnih napetostih med Belo hišo in neodvisno centralno banko. Istočasno se Trump sooča z analizami, ki izpodbijajo njegove trditve o »najboljšem« gospodarstvu na svetu. Kljub 16,3-odstotni rasti indeksa MSCI USA v letu 2025 finančni strokovnjaki opozarjajo, da ameriški trg kapitala ne dosega rezultatov, o katerih poroča predsednik, zlasti v luči pretekle Bidenove administracije, ko je bila brezposelnost rekordno nizka. Na praznovanju v Palm Beachu je Trump poskrbel tudi za nenavaden dogodek, ko je na dobrodelni dražbi za 2,75 milijona dolarjev prodal portret Jezusa Kristusa, ki ga je naslikala Vanessa Horabuena, ter zbranim obljubil, da bo sliko osebno podpisal.

Vodilne južnokorejske finančne skupine, vključno s KB Kookmin in Shinhan, so ob začetku leta 2026 napovedale obsežno preoblikovanje svojih poslovnih modelov, ki se bodo osredotočali na produktivne finance in umetno inteligenco. Predsedniki uprav teh institucij so v novoletnih poslanicah poudarili, da bodo digitalna sredstva in stabilni kovanci, vezani na von, postali ključni stebri njihove dolgoročne konkurenčnosti. Ta premik sovpada z vse večjim institucionalnim sprejemanjem kriptovalute XRP, ki kljub stabilni ceni beleži rekordno nizka stanja na borzah in povečan pritok v namenske sklade ETF, kar nakazuje na močno dolgoročno akumulacijo s strani velikih vlagateljev. Hkrati so britanske oblasti z letom 2026 uvedle stroga pravila glede davčnega poročanja o kriptosredstvih, ki temeljijo na standardih OECD. Po novih predpisih morajo borze in ponudniki denarnic zbirati podrobne podatke o uporabnikih in njihovih transakcijah ter jih posredovati davčnemu uradu (HMRC). Na področju tokenizacije sredstev iz resničnega sveta (RWA) strokovnjaki napovedujejo preboj, saj se tehnologija veriženja blokov vse pogosteje uporablja za zavarovana posojila in poravnave. Azijsko-pacifiška regija ob tem ostaja vodilna pri uvajanju teh inovacij, k čemur prispevajo jasni regulativni okviri in hitra digitalna preobrazba finančnega sektorja.

Z začetkom leta 2026 so v več ameriških zveznih državah, med katerimi izstopata Kalifornija in New Jersey, pričeli veljati novi zakonski predpisi, ki prinašajo spremembe na področjih delovne zakonodaje, davčne politike in infrastrukture. V Kaliforniji se je minimalna urna postavka povišala na 16,90 dolarja, zakonodajne novosti pa zajemajo tudi področja varstva živali in prepovedi uporabe plastičnih vrečk. Podobne prilagoditve so izvedli v New Jerseyju, kjer se je poleg minimalne plače zvišal tudi davek na gorivo, uvedene pa so bile višje cestnine za mostove na reki Delaware. Spremembe so del širšega vala reform, ki so z letom 2026 zajele več delov Združenih držav Amerike in vključujejo prilagoditve socialnih prejemkov ter davčnih olajšav. V New Jerseyju so nove določbe usmerjene predvsem v zagotavljanje proračunskih sredstev za infrastrukturne projekte, medtem ko kalifornijska zakonodaja sledi trendom okoljske vzdržnosti in socialne varnosti najnižje plačanih delavcev. Te reforme so tesno povezane z zveznimi napovedmi davčne uprave o prilagoditvah olajšav za poslovne stroške, kar neposredno vpliva na gospodarsko okolje v teh zveznih državah.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragedijo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije v kantonu Valais je v ognju, ki se je vnel v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, umrlo približno 40 oseb, medtem ko je bilo najmanj 115 ljudi ranjenih. Mnogi poškodovani so v kritičnem stanju, žrtve pa so večinoma mlajši odrasli in najstniki, med katerimi so tako domačini kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročil nenaden vžig pod stropom, ki so ga po prvih ugotovitvah zanetile iskre s prskavic na steklenicah šampanjca. Te so prišle v stik z vnetljivim materialom na stropu lokala, kar je povzročilo eksploziven ogenj in splošno paniko. Priče so opisovale grozljive prizore, ko so se gostje poskušali rešiti skozi razbita okna, medtem ko je celoten prostor v nekaj deset sekundah zajel gost dim. Švicarska vlada je zaradi dogodka razglasila petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je tragedijo označil za eno najbolj travmatičnih v zgodovini države. Identifikacija trupel še vedno poteka, saj so nekatera trupla močno ožgana.

V petih ameriških zveznih državah – Indiani, Iowi, Nebraski, Utahu in Zahodni Virginiji – so s 1. januarjem začele veljati nove omejitve pri nakupu živil za prejemnike zvezne pomoči v okviru programa SNAP. Ukrep, ki je del širše pobude administracije za izboljšanje javnega zdravja, prepoveduje uporabo proračunskih sredstev za nakup sladkanih pijač, sladkarij in drugih živil, ki so označena kot nezdrava. Omejitve neposredno vplivajo na približno 1,4 milijona uporabnikov programa v omenjenih državah. Pobuda, ki sta jo podprla minister za zdravje Robert F. Kennedy ml. in kmetijska ministrica Brooke Rollins, je usmerjena v zmanjševanje stopnje debelosti in sladkorne bolezni med socialno ogroženimi prebivalci. Program SNAP letno stane približno 100 milijard dolarjev in pomaga 42 milijonom Američanov, do sedaj pa je z izjemo alkohola in tobaka omogočal nakup večine prehranskih izdelkov. Zagovorniki sprememb trdijo, da davkoplačevalci ne bi smeli financirati nakupa izdelkov, ki povzročajo bolezni, katerih zdravljenje nato ponovno obremeni javne finance. Indiana, Iowa, Nebraska, Utah in Zahodna Virginija so prve izmed 18 držav, ki načrtujejo uvedbo tovrstnih omejitev na podlagi odobritev zveznega kmetijskega ministrstva.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Napad, ki so ga izvedli trije brezpilotni letalniki, je zadel lokalno kavarno in hotel med novoletnim praznovanjem. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda je eden od dronov nosil vnetljivo mešanico, ki je povzročila obsežen požar. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, število mrtvih pa se po nekaterih poročilih utegne povzpeti na 27. Kijev je navedbe o napadu na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaške objekte in energetsko infrastrukturo. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani poročali o obsežnih napadih z droni na novoletno noč; Rusija naj bi nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, medtem ko Moskva trdi, da je decembra skupno sestrelila več kot 4300 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatskem področju. Ameriški obveščevalni viri so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina v njegovi rezidenci, kar je potrdil tudi Donald Trump. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta in opozoril, da Ukrajina kljub napredku v pogajanjih ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.

Na kitajskem sejmu animiranih filmov v mestu Suzhou so varnostniki in obiskovalci nasilno odstranili moškega, ki je bil oblečen v lik iz priljubljene japonske serije 'My Hero Academia'. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Kitajsko in Japonsko, ko kitajske oblasti vse pogosteje svarijo pred vplivom japonske kulture. Moškega so po poročanju očividcev podrli na tla in ga s silo odvedli s prizorišča, kljub temu da je kasneje poskušal situacijo pomiriti z nošenjem kape kitajske Rdeče armade. Istočasno je kitajski državni medij Learning Times objavil prispevek, v katerem opozarja na domnevno infiltracijo japonskega militarizma na področju zabave in športa. V članku so izpostavili znane športnike, med njimi japonskega namiznoteniškega igralca Tomokazuja Harimota, kot primere takšnega vpliva. Dogodek v Suzhouju odraža naraščajoč nacionalizem in ničelno toleranco do določenih elementov japonske pop kulture, ki so v preteklosti na Kitajskem veljali za neproblematične.

Najnovejša javnomnenjska raziskava televizijske mreže CNN je razkrila, da večina prebivalcev Združenih držav Amerike čuti močnejšo politično povezanost s pripadniki svoje generacije kot pa z ljudmi iste rase ali spola. Izsledki kažejo na pomemben premik v politični identiteti Američanov, kjer letnica rojstva postaja ključni dejavnik pri oblikovanju političnih stališč in pripadnosti. Raziskava poudarja, da so vprašanja, ki so pomembna za posamezne generacije, prevladala nad tradicionalnimi demografskimi razdelitvami, ki so desetletja določale ameriško volilno telo. Rezultati ankete nakazujejo, da se mlajši in starejši volivci vse bolj združujejo okoli specifičnih vprašanj, ki neposredno vplivajo na njihov življenjski položaj, ne glede na njihovo etnično pripadnost. Ta trend bi lahko močno vplival na prihodnje strategije političnih kampanj, saj se bodo morale stranke v večji meri osredotočati na generacijsko specifične teme, namesto da bi se zanašale zgolj na nagovarjanje posameznih manjšinskih ali interesnih skupin na podlagi spola. Podatki odražajo globoke spremembe v družbeni strukturi, kjer skupne izkušnje znotraj starostnih skupin oblikujejo enoten politični blok.

Iranski minister za šport je napovedal aktivna prizadevanja pravnih zastopnikov za spremembo ali omilitev kazni, ki so jih južnokorejski organi izrekli dvema iranskima atletoma. Po navedbah ministra si ministrstvo prizadeva, da bi bila izrečena kazen minimalna, pri čemer se odvetniki osredotočajo na pravne postopke v Južni Koreji. Primer je sprožil precejšnjo pozornost v iranskih športnih krogih, saj ministrstvo neposredno posega v pravni postopek v tujini z namenom zaščite svojih reprezentantov. Podrobnosti o konkretnih kršitvah, ki so privedle do sodnega postopka v Južni Koreji, v uradnih izjavah niso bile podrobneje pojasnjene, vendar iranska stran poudarja potrebo po znižanju sankcij. Minister je izrazil optimizem glede končnega izida in poudaril, da bo ministrstvo še naprej nudilo vso potrebno podporo atletoma do zaključka postopka. Dogodek odraža napetosti v mednarodnem športnem pravu in diplomatska prizadevanja Irana za zaščito svojih državljanov v tujini.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je v petek sporočila, da so na letališču v Volgogradu uvedli začasne omejitve za sprejemanje in odpošiljanje letal. Predstavnik agencije Artem Korenjako je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališče trenutno ne izvaja storitev za potniške lete, kar je povzročilo zamude in preusmeritve poletov. Ukrep je bil sprejet z namenom zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu, vendar uradni viri niso podali podrobnejših informacij o specifični naravi grožnje ali razlogih za zaprtje zračnega prostora. Operativne omejitve so neposredno vplivale na vozni red letališča, saj so bili vsi načrtovani prihodi in odhodi ustavljeni do preklica. Podobni varnostni ukrepi so v ruskih regijah, ki so bližje območjem konfliktov, postali pogostejši zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov in drugih varnostnih tveganj. Pristojne službe so potnike pozvale k spremljanju informacij letalskih prevoznikov, medtem ko letališko osebje izvaja protokole, predvidene za izredne razmere v zračnem prometu.

Število brezposelnih oseb v Avstriji se je decembra 2025 povečalo, saj je bilo ob koncu leta brez dela ali na usposabljanju v okviru zavoda za zaposlovanje (AMS) skupno 434.572 oseb. To predstavlja 2,0-odstotno povečanje oziroma 8.560 oseb več v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Razmere na trgu dela so se še posebej poslabšale na Gradiščanskem, kjer so zabeležili 12.136 brezposelnih, kar je 3,1 odstotka več kot decembra 2024. Med dejansko prijavljenimi brezposelnimi na Gradiščanskem je bilo 10.571 oseb, preostali pa so bili vključeni v različne programe usposabljanja. Podatki avstrijskega zavoda za zaposlovanje razkrivajo, da je bila rast brezposelnosti nadpovprečno visoka predvsem med ženskami. Kljub trenutnim negativnim trendom strokovnjaki ne pričakujejo takojšnjega izboljšanja razmer. Prve znake gospodarskega okrevanja in posledičnega zmanjšanja števila oseb brez zaposlitve na avstrijskem trgu dela napovedujejo šele za drugo polovico prihodnjega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širših kadrovskih sprememb v državnem vrhu na položaj vodje predsedniškega urada imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Devetintridesetletni Budanov bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je lanskega novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje prihaja v ključnem obdobju, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in obenem vodi zapletene procese v smeri morebitnih mirovnih pogajanj. Odločitev za Budanova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in je znan po svojem operativnem delovanju na čelu obveščevalne službe, nakazuje na utrditev predsednikove najožje ekipe v času vojne. General Budanov bo kot novi vodja urada in glavni mirovni pogajalec prevzel ključno vlogo pri usklajevanju notranje politike in mednarodne diplomacije. Analitiki ocenjujejo, da je menjava nujna za povračilo zaupanja javnosti po korupcijskih aferah, ki so pretresle predsedniško palačo v Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje kadrovske spremembe v vodstvu državne mejne službe (DPSU). Po navedbah predsednika bo minister za notranje zadeve Ihor Klimenko v kratkem predstavil kandidate za novega vodjo te institucije. Dosedanji načelnik Serhij Dejneko, ki je službo vodil od leta 2019, bo svojo kariero nadaljeval znotraj sistema ministrstva za notranje zadeve. Ta poteza je del širših prizadevanj za osvežitev vodstvenih struktur v ukrajinskih varnostnih organih med trajajočimi vojnimi razmerami. Čeprav razlogi za zamenjavo niso bili podrobno pojasnjeni, se zamenjava vodstva interpretira kot del načrtovanih institucionalnih prilagoditev. Zelenski je poudaril pomen učinkovitega nadzora meja in nemotenega delovanja mejnih enot, ki so neposredno vključene v obrambne operacije države. Pričakuje se, da bo postopek imenovanja novega vodstva končan v prihodnjih dneh.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na obmorsko letovišče Horli v Hersonski oblasti je bil ranjen državljan Srbije. Po besedah proruskega guvernerja regije Vladimirja Salda je srbski državljan v času napada, ki se je zgodil v novoletni noči, praznoval v eni izmed lokalnih kavarn. Ranjenec je utrpel lažje poškodbe zaradi drobcev granat in je bil oskrbljen v bolnišnici v Skadovsku. Napad je bil usmerjen na kavarno in hotel na obali Črnega morja, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ruski preiskovalni komite je ob tem sporočil, da je napad zahteval 27 smrtnih žrtev, med njimi sta bila dva mladoletnika, več kot 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Istočasno ukrajinske obveščevalne službe opozarjajo na možnost obsežnih ruskih provokacij, ki naj bi se zgodile pred pravoslavnim božičem ali med njim. Po navedbah Kijeva želi Moskva z domnevnimi napadi pod tuje krinko ustvariti pretvezo za prekinitev mirovnih pogajanj. Ukrajinska civilna protiobveščevalna služba (SZRU) izpostavlja, da bi ruske tajne službe lahko uporabile silovita sredstva, ki bi povzročila velike človeške izgube, z namenom destabilizacije pogajalskih procesov. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi predhodnih ruskih obtožb o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar Kijev kategorično zanika.

Nekdanji iranski podpredsednik in minister za kulturo Ataolah Mohadžerani se je ostro odzval na objave nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa na družbenih omrežjih. Mohadžerani je Trumpove zapise, ki se nanašajo na protivladne proteste v Iranu, označil za izjemno nespametne. Po mnenju iranskega politika takšne izjave razkrivajo vnaprej pripravljene scenarije, ki naj bi stali za organizacijo nemirov v državi. Mohadžerani, ki živi v tujini, a še vedno pozorno spremlja iransko notranjo politiko, trdi, da Trumpovo vmešavanje preko spletnih platform potrjuje tezo o zunanjem vplivu na destabilizacijo iranskega režima. Kritik je poudaril, da so tovrstni tviti neposreden dokaz za načrtovano naravo protestnih gibanj, ki jih podpirajo tuji akterji, kar po njegovih besedah le še dodatno zapleta politično situacijo v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Izraelska vojska je v več letalskih napadih na jugu Libanona zadela tarče šiitskega gibanja Hezbolah, vključno z vadbenim taborom elitne enote Radvan. Po navedbah izraelske vojske so bili napadi usmerjeni na objekte, ki jih skupina uporablja za usposabljanje borcev in skladiščenje orožja. Operacija je bila izvedena zaradi kršitev sporazuma o prekinitvi ognja in grožnje, ki jo vadbene dejavnosti Hezbolaha predstavljajo za varnost Izraela. Izraelski obrambni minister je ob tem poudaril pripravljenost države na nadaljnje ukrepe za uničenje zmogljivosti omenjene milice, če se bodo provokacije nadaljevale. Napadi so se odvili v več regijah južnega Libanona, vključno z območji severno od reke Litani, kar dodatno zaostruje že tako napete razmere na meji med državama. Libanonska stran za zdaj ni poročala o številu morebitnih žrtev, medtem ko Izrael vztraja, da so bili cilji izključno vojaške narave.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v seriji telefonskih pogovorov s svojima kolegoma iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) obravnaval aktualno politično in varnostno situacijo v Jemnu. Fidan se je pogovarjal s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom Al Saudom ter vodjo diplomacije ZAE šejkom Abdullahom bin Zayedom Al Nahyanom. Glavna tema diplomatskih prizadevanj so bili zadnji dogodki v Jemnu, kjer si Turčija prizadeva za stabilizacijo razmer in tesnejše regionalno sodelovanje. Ti pogovori odražajo aktivno vlogo Turčije v bližnjevzhodni diplomaciji, kjer Ankara poskuša usklajevati stališča s ključnimi arabskimi prestolnicami glede regionalnih kriz. Čeprav podrobnosti o konkretnih dogovorih niso bile razkrite, srečanje na daljavo potrjuje pomembnost jemenske krize za varnostno arhitekturo celotnega Arabskega polotoka in strateški interes Turčije pri zagotavljanju regionalnega miru. Diplomatska pobuda Fidana sledi širšemu trendu turškega sodelovanja z regionalnimi akterji pri reševanju dolgotrajnih konfliktov.

Ameriška igralka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi izrazila solidarnost s prebivalci Gaze. Kot nekdanja posebna odposlanka visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) si je ogledala prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči in se srečala z osebjem rdečega polmeseca ter vozniki tovornjakov z oskrbo. Med obiskom je poudarila nujnost hitrejšega dostopa pomoči v palestinsko enklavo, ki se sooča z obsednim stanjem in težkimi humanitarnimi razmerami. Igralka je v okviru svoje poti na Sinajskem polotoku obiskala tudi več centrov za nudenje pomoči in se srečala z ranjenimi Palestinci, ki so jih na zdravljenje prepeljali v Egipt. Po poročanju lokalnih medijev je prebivalcem Gaze namenila pisno sporočilo podpore, v katerem je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju humanitarne krize. Joliejeva, ki je dolga leta delovala v okviru Združenih narodov, se je osredotočila predvsem na vprašanje zaščite civilistov in zagotavljanje nujnih življenjskih potrebščin za ogroženo prebivalstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social pozval k uvedbi obveznih kognitivnih testov za vse kandidate za predsednika in podpredsednika Združenih držav Amerike. Trump je ob tem zatrdil, da je sam že tretjič zapored dosegel popoln rezultat na takšnem preizkusu, in poudaril, da države ne smejo upravljati osebe s pomanjkljivimi mentalnimi sposobnostmi. Njegov poziv prihaja v času ponovnih razprav o zdravstvenem stanju in primernosti kandidatov za najvišje funkcije v državi. Republikanski predsednik je navedel, da so zdravniki v Beli hiši potrdili njegovo odlično zdravstveno stanje. Njegove zahteve po strogih in zahtevnih kognitivnih preizkusih so del širše strategije utrjevanja lastne podobe kot psihično sposobnega voditelja, hkrati pa s tem stopnjuje pritisk na politične nasprotnike. Trumpova retorika o preprečevanju vladavine "neumnih" je tesno povezana z njegovimi predhodnimi dejanji in poskusi uveljavljanja moči, ki jih je izvajal od vrnitve na položaj, vključno z neposrednim izzivanjem političnih institucij in preteklih administracij.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je v nedavnih izjavah izrazil pesimizem glede hitrega končanja vojne v Ukrajini. Po njegovih ocenah so možnosti, da bi se ruska agresija končala do leta 2026, praktično ničelne. Kuleba, ki je bil ključna figura v ekipi predsednika Volodimirja Zelenskega, poudarja, da trenutne razmere na bojišču in geopolitična situacija ne kažejo na možnost skorajšnjega premirja. Nekdanji vodja ukrajinske diplomacije je izpostavil, da so pričakovanja o sklenitvi premirja do konca letošnje zime nerealna. Njegove napovedi temeljijo na analizi dolgoročnih ciljev Moskve in trenutne dinamike mednarodne podpore Ukrajini. Kuleba opozarja, da se mora mednarodna skupnost pripraviti na dolgotrajen konflikt, saj Rusija ne kaže resnih namer po umiku ali pogajanjih, ki bi vodila v pravičen mir. Izjave prihajajo v času, ko se Ukrajina trudi obdržati pozornost zahodnih zaveznic sredi drugih globalnih kriz.

Hrvatica Laura Gnjatović, aktualna nosilka naziva Miss Universe Hrvaške, je novo leto 2025 dočakala na prestižnem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Kot uradna gostja se je udeležila glamurozne zabave, ki jo je gostil ameriški predsednik Donald Trump skupaj s soprogo Melanio Trump. Gnjatovićeva je utrinke s praznovanja delila na svojih družbenih omreźjih, kjer je objavila fotografije in videoposnetke srečanja s predsedniškim parom. Na dogodku, ki vsako leto privabi številne znane osebnosti in politične zaveznike, je hrvaška predstavnica nosila opazno večerno obleko, s katero je po poročanju medijev pritegnila veliko pozornosti. Objava na družbenih omrežjih je v regiji sprožila precejšnje zanimanje, saj je misica osebno pozdravila novoizvoljenega ameriškega predsednika in njegovo soprogo slovenskega rodu. Dogodek v Mar-a-Lagu velja za enega najbolj ekskluzivnih novoletnih sprejemov v Združenih državah Amerike, udeležba hrvaške misice pa poudarja povezave med svetom zabave in visoko politiko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (HUR). Budanow bo na tem vplivnem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je veljal za eno ključnih osebnosti v ukrajinski politiki. Imenovanje prihaja v času, ko država sprejema strateške odločitve glede obrambe in notranje reorganizacije v luči nadaljevanja vojaških spopadov z Rusijo. Budanov je svojo odločitev o sprejemu ponudbe javno potrdil na družbenih omreži in poudaril, da novo funkcijo dojema kot naslednjo stopnjo odgovornosti do domovine. Kot izkušeni častnik in obveščevalec naj bi Budanov v predsednikov urad prinesel nove operativne pristope. Analitiki ocenjujejo, da ta kadrovska menjava nakazuje na tesnejšo povezavo med vojaškimi obveščevalnimi strukturami in neposrednim političnim vrhom države.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Na Krimskem mostu so v petek popoldne zabeležili znatno zgostitev prometa, saj je na prehod čez objekt čakalo več kot 800 avtomobilov. Po poročanju lokalnih operativnih služb se je do 16. ure po moskovskem času na strani Tamana v smeri proti polotoku Krim nabralo približno 500 vozil, medtem ko je na izstop s polotoka v smeri Kerča čakalo okoli 300 vozil. Potniki, ki so vstopali na Krim, so se spopadali z dolgimi čakalnimi dobami, saj je ročni varnostni pregled trajal do dve uri. Na izstopni strani je bila čakalna doba nekoliko krajša, in sicer približno eno uro. Zanimivo je, da do petkovega dopoldneva na mostu ni bilo poročil o nobenih zastojih, situacija pa se je hitro poslabšala v popoldanskih urah. Prometne kolone so neposredna posledica strogih varnostnih protokolov in povečanega števila potovanj na območje, ki ostaja strateško in politično občutljivo.

Mike Nesbitt je v petek zjutraj uradno odstopil s položaja vodje severnoirske Ulstrske unionistične stranke (UUP). Nesbitt, ki opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, je o svoji odločitvi obvestil poslance skupščine in uradnike stranke. Svojo odločitev je utemeljil z oceno, da je uspešno opravil kratkoročno nalogo in stranko ustrezno pripravil na prihajajočo volilno kampanjo. Nesbitt se v zgodovino stranke vpisuje kot prvi politik, ki je UUP vodil v dveh ločenih mandatih. Njegov odstop odpira vprašanje prihodnjega vodstva ene najpomembnejših političnih sil na Severnem Irskem v ključnem predvolilnem obdobju. Kljub odstopu z vrha stranke bo Nesbitt še naprej opravljal funkcijo poslanca skupščine za okrožje Strangford. Vodstvo stranke bo zdaj sprožilo postopke za izbiro novega naslednika, ki bo stranko popeljal na volitve, medtem ko Nesbitt ostaja aktiven v zdravstvenem resorju.

Papež Leon XIV. se je v petek uradno pridružil žalovanju za žrtvami uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar v švicarskem letovišču Crans-Montana. Tragični dogodek je zahteval več kot 40 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 115 ljudi poškodovanih. Sveti oče je v svojem sporočilu izrazil globoko sožalje vsem prizadetim in poudaril svojo duhovno bližino z družinami umrlih. Papež je v molitvi prosil, naj Gospod sprejme pokojne v svoje bivališče miru in svetlobe, hkrati pa je izrazil upanje na čimprejšnje okrevanje številnih poškodovanih. Švicarske oblasti še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, ki se je v priljubljenem smučarskem središču sprevrgel v eno najhujših tragedij zadnjih let. Odziv Vatikana poudarja resnost dogodka, ki je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost v času novoletnih praznovanj.

Iranski uradniki so ostro obsodili izjave predsednika Združenih držav Amerike in opozorili, da morebitno tuje vmešavanje v notranje zadeve islamske republike prinaša resne posledice. Predsednik parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko je poudaril, da iranski narod ne bo dovolil zunanjim akterjem poseganja v reševanje domačih vprašanj. Napetosti so narasle po poročilih o gospodarskem nezadovoljstvu v državi, ki so ga spremljali protivladni slogani. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagai je v uradnem sporočilu dejal, da se Iranci pri soočanju z notranjimi izzivi ne bodo podredili pritiskom od zunaj. Stopnjevanje retorike Teherana prihaja v času, ko država vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli obliko tujega vpliva na stabilnost režima. Iranske oblasti so ob tem pozvale k narodni enotnosti in koheziji kot ključnima odgovoroma na zunanje grožnje.

Predsednik vlade indijske zvezne države Maharashtra Devendra Fadnavis je v izjavi za javnost poudaril, da bo naslednji župan Mumbaja pripadal vladajočemu zavezništvu Mahayuti. Fadnavis je izpostavil dve ključni identitetni značilnosti prihodnjega voditelja mesta, in sicer, da bo ta oseba hindujske veroizpovedi ter etnični Maratijec. Njegove izjave prihajajo v času zaostrene politične kampanje za najvišji civilni položaj v indijski finančni prestolnici, kjer se različne politične stranke potegujejo za vpliv nad mestno upravo. Napovedi o etnični in verski pripadnosti župana odražajo širšo politično strategijo koalicije Mahayuti, ki želi utrditi svojo podporo med lokalnim prebivalstvom. Razprave o tem, kdo bi moral zasedati položaj župana, so v zadnjih dneh sprožile številne odzive v političnem prostoru, saj vprašanja identitete pogosto igrajo ključno vlogo pri mobilizaciji volivcev v tej regiji. Fadnavisova jasna opredelitev identitete prihodnjega župana kaže na poskus poenotenja volilnega telesa pod okriljem vladajočega zavezništva še pred uradnim koncem izbirnih postopkov.

V tajvanskem mestu Keelung se je predčasno začela intenzivna kampanja za županske volitve, ko je lokalni odbor opozicijske stranke Kuomintang (KMT) ostro napadel vladajočo Demokratično progresivno stranko (DPP) zaradi nominacije Tong Dzi-veja za županskega kandidata. KMT v svojih obtožbah navaja, da so pri izbiri Tonga, ki trenutno opravlja funkcijo predsednika mestnega sveta, prevladali strankarski klani in sorodstvene vezi z vrhom države namesto skrbi za blaginjo državljanov. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je predsednik države Lai Čing-te osebno podprl nominacijo svojega domnevnega sorodnika. Demokratična progresivna stranka se je na obtožbe odzvala z odločnim zanikanjem in pozivom h končanju širjenja dezinformacij. V uradni izjavi so poudarili, da je bil postopek nominacije skladen z demokratičnimi standardi in da gre pri obtožbah KMT za poskus blatenja ugleda njihovega kandidata. Politični analitiki ocenjujejo, da bo Keelung eno ključnih bojišč na prihajajočih lokalnih volitvah leta 2026, saj obe strani že v začetku leta krepita svojo retoriko in mobilizirata volilno bazo.

Predstavniki iranskih oblasti in nekdanji uradniki so se ostro odzvali na izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru nasilnega zatrtja protestov v Iranu. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da so ZDA pripravljene posredovati in »rešiti« protestnike, če bi se iranske oblasti odločile za uporabo smrtonosne sile. Njegove besede so v Teheranu sprožile val ogorčenja in nacionalistične retorike. Nekdanji tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Kanani in nekdanji svetovalec Hesamodin Ašna sta Trumpove grožnje označila za neprimerne, medtem ko so nekateri verski predstavniki uporabili še ostrejši jezik. Iranska stran obtožuje Washington vmešavanja v notranje zadeve države in stopnjevanja napetosti v regiji, ki je že tako nestabilna zaradi preteklih diplomatskih sporov. Incident dodatno zaostruje odnose med državama v času, ko se v Iranu vrstijo notranji pritiski.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Nikola Janović, vidni predstavnik črnogorske politike, je v pogovoru za tiskovno agencijo MINA izpostavil, da del strank vladajoče koalicije z radikalizacijo svojih stališč poskuša mobilizirati članstvo. Po njegovih besedah gre za premišljene poteze, ki bi lahko ogrozile stabilnost, vendar kljub temu ostaja optimist glede evropske prihodnosti države. Janović verjame, da lahko Črna gora izkoristi trenutno ugodno politično klimo znotraj Evropske unije in v prihodnjih nekaj letih postane polnopravna članica, če bodo politični akterji pokazali zadostno mero odgovornosti. Janović je poudaril, da je za uspeh na poti v EU nujno skupno reševanje odprtih vprašanj in dosledno izpolnjevanje sprejetih obveznosti. Poleg kritik na račun dela oblasti je Janović nakazal tudi možnost ustanovitve nove politične stranke. Njegova odločitev, da ostane aktiven v političnem prostoru, po njegovih besedah neizbežno odpira pot k oblikovanju nove politične platforme, ki bi lahko odgovorila na trenutne izzive v državi. Janovićeva opozorila prihajajo v času, ko se Črna gora spopada z notranjimi razkolom glede strateških usmeritev.

Letalstvo koalicije pod vodstvom Saudove Arabije je bombardiralo oporišča in položaje separatistov Južnega prehodnega sveta (STC) v jemenski pokrajini Hadramut. Napad se je zgodil po stopnjevanju napetosti med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE), ki podpirajo omenjeno separatistično gibanje. Po poročanju lokalnih virov in navedbah jemenskega ministrstva za informiranje so bili napadi odgovor na zasede, ki so jih sile STC postavile vladnim enotam med primopredajo vojaških položajev. Spor med nekdanjima zaveznicama se je poglobil, ko so sile STC prejšnji mesec prodrle v strateško pomembni pokrajini Hadramut in Mahra ter od tam izrinile enote Nacionalne obrambe, ki uživajo podporo Rijada. Saudski veleposlanik v Jemnu je poleg tega obtožil vodstvo STC, da je preprečilo pristanek letala s saudskimi posredniki v mestu Aden. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah napadov, vendar operacija pomeni resno zaostritev znotraj koalicije, ki se bori v jemenski državljanski vojni.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je razveljavil več izvršnih ukazov, ki jih je izdal njegov predhodnik Eric Adams, med drugim tudi tiste, ki so podpirali Izrael. Ukrepe je Adams izdal po obtožnici leta 2024 zaradi sprejemanja nezakonitih donacij v kampanji.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo je za soboto, 3. januarja 2026, napovedalo izvajanje načrtovanih omejitev pri dobavi električne energije v večini ukrajinskih regij. Ukrepi, ki vključujejo vnaprej določene urnike izklopov, bodo najbolj prizadeli glavno mesto Kijev in okolico, kjer so pristojne službe že objavile podrobne sezname terminov za posamezne odjemalce. Glavni cilj teh ukrepov je ohranitev stabilnosti energetskega sistema, ki ostaja pod velikim pritiskom zaradi nenehnih obremenitev in poškodb infrastrukture. Lokalna podjetja, vključno z zasebnim ponudnikom DTEK, so prebivalce pozvala k varčni rabi energije in pripravi na obdobja brez napajanja. Gre za nadaljevanje sistemskih omejitev, ki so se v državi ponovno začele izvajati ob prehodu v novo leto. Energetiki poudarjajo, da so izklopi nujni za preprečevanje nekontroliranih razpadov omrežja, medtem ko se tehnične ekipe spopadajo z vzdrževanjem kritičnih objektov v zimskih razmerah.

Močno sneženje in sunkovit veter sta v petek povzročila obsežen kaos na nizozemskem letališču Schiphol v Amsterdamu, ki velja za eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč. Zaradi zimskih razmer so bili upravljavci letališča prisiljeni odpovedati več sto načrtovanih poletov, številni potniki pa so se spopadali z večurnimi zamudami. Snežne padavine in slaba vidljivost niso vplivale le na lokalni promet, temveč so povzročile motnje v širši mednarodni mreži letalskih povezav. Poleg odpovedi poletov na samem letališču so o težavah poročali tudi v povezavi z destinacijami v Nemčiji in drugih sosednjih državah. Letalske družbe so potnike pozvale, naj pred odhodom na letališče preverijo status svojih letov, saj so razmere na stezah zahtevale nenehno čiščenje snega in odmrzovanje letal. Kljub prizadevanjem letaliških služb je zimsko vreme močno okrnilo zmogljivosti letališča, kar je povzročilo zastoje v celotnem potniškem terminalu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v javnosti znova poudaril svoje odlično zdravstveno stanje, pri čemer je izpostavil domnevno brezhibne rezultate kognitivnega testa. Trump je zatrdil, da je na pregledu dosegel vse možne točke, s čimer se je odzval na naraščajoče razprave in vprašanja o njegovi klinični pripravljenosti za ponovno opravljanje predsedniške funkcije. Trumpove izjave o »popolnem zdravju« prihajajo v obdobju, ko se v ameriški politični javnosti vse pogosteje pojavljajo ugibanja o starosti in mentalni kondiciji vodilnih kandidatov. Trump je poudaril, da so rezultati dokaz njegove sposobnosti za vodenje države, čeprav podrobnejših zdravniških poročil, ki bi potrdila njegove navedbe, ob teh izjavah ni predložil. Takšna retorika je del njegove širše strategije utrjevanja podobe močnega voditelja pred prihajajočimi političnimi izzivi.

Donald Trump je med novoletnimi praznovanji na Floridi obiskal dobavitelja kamna, kjer je izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano v Beli hiši. Izbiral je materiale v podjetju Arc Stone & Tile v Lake Worth Beachu.

Po novoletnem požaru v švicarskem baru Le Constellation, v katerem je umrlo 40 ljudi, so švicarske oblasti uvedle kazensko preiskavo proti dvema upravljavcema bara zaradi suma nenamernega požara. Medtem svojci pogrešanih v obupu čakajo na informacije o svojih bližnjih, identifikacija žrtev pa poteka počasi. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole Charlotte Niddam. Forenzične ekipe so identificirale prve žrtve in jih vrnile družinam.

Grška neodvisna uprava za javne prihodke (AADE) je napovedala uvedbo glob za približno 790.000 lastnikov vozil, ki niso pravočasno poravnali davka na motorna vozila za leto 2026. Rok za plačilo se je iztekel 31. decembra 2025, po podatkih organov pa je obveznosti pravočasno izpolnilo 88 odstotkov vseh zavezancev, kar predstavlja večino od skupno 6,75 milijona registriranih vozil v državi. Lastniki, ki zamujajo s plačilom, se bodo zdaj spopadali s stopnjevanimi pribitki na osnovni znesek davka. Sistem kazni je zasnovan tako, da se višina globe povečuje glede na dolžino zamude, pri čemer se začetni stroški zamudnih obresti in kazni začnejo pri 25 odstotkih vrednosti dajatve. Ukrep je del širših prizadevanj grške vlade za večjo disciplino pri plačevanju javnih dajatev in digitalizacijo davčnega nadzora prek sistema MyCar. Kljub visokemu številu kršiteljev v absolutnem smislu statistika kaže na relativno visoko stopnjo skladnosti grških državljanov z davčnimi predpisi v primerjavi s prejšnjimi leti. AADE je že začela postopke za izterjavo dolgov, zavezanci pa lahko podatke o svojih obveznostih in naloženih kaznih preverijo neposredno v spletni aplikaciji. Neplačilo teh dajatev lahko vodi do prepovedi prodaje vozil ali težav pri podaljšanju zavarovalnih polic.

Volodimir Zelenski je predlagal Mihaila Fedorova za novega ministra za obrambo Ukrajine. Medtem je ruski napad na Harkov z raketami poškodoval stanovanjsko zgradbo. Češka opozicija zahteva smenitev šefa parlamenta zaradi žalitev na račun EU in Ukrajine v novoletnem nagovoru.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Območje Gaze je v leto 2026 vstopilo z novimi civilnimi žrtvami in nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij, ki kršijo veljavni dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjih dneh je bilo ubitih več oseb, med njimi 11-letna deklica in 15-letna Sarah Saada, medtem ko je petletni otrok v begunskem taborišču umrl zaradi podhladitve. Po podatkih z terena je od oktobra lani v kršitvah premirja življenje izgubilo že 416 ljudi, medtem ko se humanitarne razmere zaradi zime in močnih vetrov drastično slabšajo. Hkrati so se pojavile nove geopolitične napetosti v Afriki. Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud trdi, da je Izrael ponudil priznanje samooklicani republiki Somaliland v zameno za naselitev palestinskih beguncev na njenem ozemlju. Po navedbah somalske obveščevalne službe naj bi dogovor vključeval tudi izgradnjo izraelskega vojaškega oporišča v Adenskem zalivu. Somalija je to potezo označila za destabilizacijsko, jemensko gibanje Ansarallah pa je že napovedalo, da bo morebitno izraelsko prisotnost v regiji obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo.

V več ameriških zveznih državah so med novoletnim praznovanjem odmevali strelski incidenti, ki so zahtevali vsaj tri smrtne žrtve. V mestu Chico v Kaliforniji je policija začela preiskavo umora, potem ko je bil v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja na ulici Broadway ustreljen moški. Kljub hitremu prevozu v bolnišnico je žrtev podlegla poškodbam. Podoben incident se je zgodil v Des Moinesu v Iowi, kjer so policisti v stanovanjskem kompleksu na ulici Court Avenue odkrili truplo po prijavi streljanja ob 2.30 zjutraj. Oblasti so v povezavi s tem dogodkom že izvedle aretacijo osumljenca. Medtem je v Los Angelesu policija potrdila vpletenost uslužbenca Ministrstva za domovinsko varnost v smrtonosno streljanje na silvestrovo. Incident se je zgodil v soseski Northridge, ko uslužbenec ni bil na dolžnosti. Policija podrobnosti o okoliščinah spora, ki je privedel do uporabe strelnega orožja, še preučuje, kar ponovno sproža razprave o varnosti in razširjenosti orožja v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil podatke o nedavnem zdravniškem pregledu, ki so ga opravili zdravniki Bele hiše. Po njegovih navedbah je zdravniško osebje potrdilo, da je njegovo zdravstveno stanje odlično, obenem pa je izpostavil, da je že tretjič zapored brezhibno opravil test kognitivnih sposobnosti. Trump je ob tem trdil, da je na vsa vprašanja odgovoril stoodstotno pravilno in da se noben predhodni ameriški predsednik ali podpredsednik ni odločil za tovrstno preverjanje. Objava zdravniških izidov sledi Trumpovim preteklim izjavam o ohranjanju visoke ravni mentalne ostrine. Predsednik je poudaril, da so zdravniki njegovo fizično in kognitivno pripravljenost ocenili kot idealno. Poročila o njegovem zdravju so v ameriški javnosti pogosto predmet razprav, zlasti v povezavi z njegovo sposobnostjo opravljanja predsedniške funkcije v primerjavi s političnimi tekmeci. Trump s temi objavami utrjuje svojo podobo vitalnega voditelja, kar je rdeča nit njegovih nastopov že od konca leta 2025.

Zvezna sodnica je zavrnila zahtevo po predčasnem izpustu moškega, obtoženega, da je večer pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021 pred sedežema demokratskega in republikanskega nacionalnega odbora podtaknil dve cevni bombi. Osumljenec bo do sojenja ostal v priporu.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

Iranska vlada je ostro odgovorila na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike. Teheran je ZDA posvaril pred prestopom "rdeče črte" in napovedal odgovor, ki bi ga Amerika obžalovala. Iranski zunanji minister Aragči je Trumpovo grožnjo označil za nepremišljeno in nevarno.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na silvestrovanju v regiji Herson je naraslo na 29, so sporočile ruske oblasti. Generalni sekretar ZN je izrazil globoko zaskrbljenost in obsodil napade na civiliste.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, pri čemer ga je označil za 'povprečnega človeka, ki se je nenehno pritoževal' glede politične presoje. Trump je Clooneyjeve filme označil za 'popolnoma povprečne'. Clooney se je odzval na kritike, ki so se pojavile po pridobitvi francoskega državljanstva.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, tokrat ga je označil za povprečnega človeka, ki se nenehno pritožuje nad zdravo pametjo v politiki, in dodal, da sploh ni filmska zvezda. Clooney se je na Trumpove objave odzval z namigom, da bi lahko vmesne volitve državo postavile na pravo pot.

Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje svojega kabineta imenoval Kyryla Budanova, dosedanjega načelnika ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev je sledila nedavnemu odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki se je s položaja umaknil po preiskavi protikorupcijskih organov v ukrajinskem energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v trenutnih razmerah prednostno posvetiti vprašanjem nacionalne varnosti in obrambe, kar opravičuje izbiro obveščevalca za vodenje civilnega urada. Budanov, ki velja za odločnega in nepopustljivega vojaškega stratega, je ponudbo po navedbah uradnih virov že sprejel. Njegov prihod na čelo predsedniškega urada pomeni pomemben premik v notranjem krogu Zelenskega, saj bo Budanov neposredno odgovoren za usklajevanje državne politike v času intenzivnih spopadov z Rusijo. Prejšnji vodja urada Jermak je po odstopu napovedal odhod na fronto, s čimer se je končalo obdobje njegovega močnega vpliva na ukrajinsko politiko, ki so ga v zadnjem času zasenčili očitki o korupciji.

Angelina Jolie je prispela na mejni prehod Rafa in si ogledala, kako poteka oskrba ranjenih Palestincev. Igralka, ki je tudi nekdanja ambasadorka UNHCR, agencije Združenih narodov za begunce, je obiskala območje v spremstvu.

Republikanci so v paniki, saj priznavajo, da se soočajo z velikimi izzivi pri posredovanju svojega sporočila pred volitvami leta 2026. Narašča tudi število upokojitev v kongresu, kar napoveduje morebiten »modri val«. Analitiki opozarjajo, da se je leto 2025 končalo s političnimi dogodki, ki bi morali republikance prestrašiti. Posebne volitve v Iowi so pokazale presenetljive rezultate, medtem ko je senat v Indiani zavrnil vmesno strankarsko prerazporeditev volilnih okrajev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za medij Wall Street Journal razkril, da kljub opozorilom svojih zdravnikov vsakodnevno zaužije 325 miligramov aspirina. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki zdravila preprečujejo zgostitev krvi, pri čemer je dejal, da si želi "lepo in redko kri", ki teče skozi njegovo srce. Priznal je še, da je pri svojem režimu jemanja zdravil, ki traja že več kot dve desetletji, nekoliko vraževeren in zato zavrača zmanjšanje odmerka na običajno priporočeno raven za preventivo. Zdravstveni strokovnjaki so nad predsednikovim ravnanjem izrazili resno zaskrbljenost. Dr. Jeremy Faust z medicinske fakultete Harvard je opozoril, da je odmerek 325 miligramov standardna količina, ki jo v nujni medicinski pomoči aplicirajo bolnikom med akutnim srčnim infarktom, ne pa za dolgotrajno vsakodnevno preventivo. Običajni preventivni odmerki se namreč gibljejo med 75 in 100 miligrami. Prekomerna uporaba aspirina lahko poveča tveganje za notranje krvavitve, kar bi lahko bilo povezano tudi z modricami na rokah, ki so bile v javnosti opažene že v preteklosti. Trump kljub temu vztraja pri svojem režimu in zatrjuje, da ostaja v odlični kondiciji.

Rusko obrambno ministrstvo je ponovilo zanikanje raketnih ali zračnih napadov na Harkov 2. januarja in trdilo, da informacije, ki jih širi Kijev, niso resnične. Ministrstvo je dodalo, da je do detonacije streliva prišlo v trgovskem centru v Harkovu, kjer naj bi ga skladiščili. Prav tako so izjavili, da so trditve Kijeva poskus preusmeritve pozornosti od domnevnega terorističnega napada ukrajinskih sil na civiliste v Horlah.

Na španski otok El Hierro sta v prvih dneh leta 2026 prispeli dve večji plovili z migranti iz podsaharske Afrike. Prvo plovilo, ki je doseglo obalo 1. januarja, je prevažalo 144 oseb, med njimi osem mladoletnikov in 29 žensk. Potniki so potovanje začeli v Banjulu, prestolnici Gambije, in po navedbah reševalnih služb po sedmih dneh plovbe čez Atlantski ocean niso kazali večjih zdravstvenih težav. V petek zjutraj je obalo El Hierra doseglo še drugo plovilo, na katerem je bilo 283 oseb, vključno z 28 mladoletniki in 42 ženskami. Čoln je samostojno priplul v bližino pristanišča La Restinga, kjer ga je varno do obale pospremila posadka španske službe za reševanje na morju (Salvamento Marítimo). Skupno število migrantov, ki so v prvih dneh leta dosegli Kanarske otoke, se je tako povzpelo na 427, kar kaže na nadaljevanje povečanega migracijskega pritiska na zahodnoafriški poti.

Zohran Mamdani je 1. januarja prisegel kot novi župan New Yorka na postaji podzemne železnice v zgodnjih jutranjih urah. Na slovesnosti je bil prisoten tudi državni tožilec Letitia James, ki je znan nasprotnik Donalda Trumpa. Mamdanijeva zmaga je sprožila upanje pri nekaterih volivcih, medtem ko demokratska stranka išče načine za prilagoditev. Kot levičar je bil izvoljen novembra in je znan po svojem nasprotovanju Donaldu Trumpu.

Francoska vlada je v sredo stopila v bran odločitvi o podelitvi državljanstva ameriškemu igralcu Georgeu Clooneyju in njegovi soprogi, pravnici Amal Clooney. Po navedbah uradnega Pariza sta si zakonca naziv prislužila s svojimi izstopajočimi dejanji, ki pomembno prispevajo k mednarodnemu vplivu in kulturnemu dosegu Francije. Odločitev o naturalizaciji je postala predmet javne razprave, potem ko je eden izmed nižjih ministrov v francoski vladi izrazil pomisleke glede postopka. Zakonca Clooney, ki sta si že pred časom ustvarila dom na jugovzhodu Francije v pokrajini Provence, sta se za državljanstvo odločila tudi zaradi osebnih razlogov, povezanih z vzgojo njunih otrok. Francoske oblasti so poudarile, da podelitev državljanstva slavnim osebam ni neobičajna praksa, če ti s svojim delovanjem promovirajo vrednote in ugled države v svetu. George Clooney, sicer dobitnik oskarja, in Amal Clooney, priznana borka za človekove pravice, sta v preteklosti že večkrat javno podprla francoske kulturne in družbene pobude.

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Iranom so vstopili v novo fazo visoke napetosti, medtem ko se Islamska republika sooča z razširjenimi valovi notranjih protestov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril Teheran, da bodo ZDA posredovale in "rešile" iransko ljudstvo, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranske valute rial, širijo v številna mesta, pri čemer je v spopadih z varnostnimi organi umrlo že najmanj sedem ljudi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z bojevito retoriko. Ali Šamhani, svetovalec vrhovnega voditelja, je napovedal, da bo Teheran "odsekal roko" vsakemu tujemu posredniku, ki bi se pod kakršnim koli izgovorom vmešaval v notranje zadeve države. Ali Laridžani, tajnik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je brez predložitve dokazov obtožil Izrael in ZDA za podpihovanje nemirov. K vztrajnosti je svoje rojake pozval tudi Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki predstavlja opozicijo v tujini, medtem ko so se razmere dodatno zaostrile po junijskih ameriških napadih na iranske jedrske objekte.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke letal na letališčih v Krasnodarju in Volgogradu. Ukrepi na letališču Paškovski v Krasnodarju in v letališkem kompleksu v Volgogradu so bili sprejeti z namenom zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, čeprav uradni viri niso natančno opredelili narave grožnje. Takšne omejitve so v zadnjem obdobju v Rusiji postale pogoste, predvsem zaradi nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. Zaradi uvedenih ukrepov je prišlo do zamud pri številnih načrtovanih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Omejitve vplivajo na potniški in tovorni promet v južnem delu države, kjer so varnostne razmere zaradi bližine konfliktnih območij še posebej zaostrene. Gre za nadaljevanje niza varnostnih protokolov, ki jih ruske oblasti sprožajo ob zaznavi morebitnih tveganj v zračnem prostoru, kar neposredno vpliva na stabilnost letalskih povezav v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči priprav na vmesne volitve leta 2026 sprejel več strateških odločitev, vključno z enoletnim odlogom uvedbe 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočih skrbi glede življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Hkrati je predsednik v intervjuju potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, projekta, ki ga sam označuje za izjemno priljubljenega, čeprav je v preteklosti že sprožil številne polemike. Demokratska stranka medtem izraža resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v volilni proces. Republikanci imajo v predstavniškem domu le tesno večino, zgodovinski trendi pa nakazujejo, da bi jo leta 2026 lahko izgubili. Trumpovi kritiki opozarjajo na njegove poskuse preoblikovanja volilnih okrajev in domnevno ciljanje na demokratske politike ter donatorje. Posebno pozornost vzbuja tudi napet odnos z vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko omejilo nekatere predsednikove pristojnosti, ter Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto preložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški v državi. Ukrep je bil sprejet v času priprav na volilno leto 2026, ko se republikanci spopadajo s tveganjem izgube tesne večine v predstavniškem domu. Hkrati je predsednik v intervjuju za Politico napovedal, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, ki ga sam imenuje "Triumphal Arch". Demokrati medtem izražajo resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Kritiki predsedniku očitajo politično motivirano preoblikovanje volilnih okrajev in usmerjanje zveznih organov proti demokratskim aktivistom ter donatorjem. Napetosti stopnjuje tudi Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov, kar opozicija označuje za neprimeren poseg v lokalno avtonomijo. Poleg političnih trenj se napovedujejo tudi novi pravni izzivi pred vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko odločalo o mejah predsedniških pooblastil.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu, poimenovanega 'Triumphal Arch', začela v začetku leta 2026. Predsednik je v intervjuju poudaril, da projekt uživa široko podporo javnosti, čeprav kritiki projekt že dlje časa primerjajo s spornimi zgodovinskimi monumenti. Hkrati je Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil s skrbjo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, znotraj Demokratske stranke narašča zaskrbljenost glede morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve za kongres. Republikanci trenutno obvladujejo predstavniški dom le s tesno večino, Trump pa si s preoblikovanjem volilnih okrajev in domnevnim pritiski na politične nasprotnike prizadeva preprečiti zgodovinski trend, po katerem vladajoča stranka v sredini mandata običajno izgubi sedeže. Napetosti stopnjujejo tudi poročila o napotitvi vojaških sil v mesta z demokratskim vodstvom, kar opozicija označuje za nedopusten poseg v lokalno avtonomijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo predsedniške administracije imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil primoran odstopiti po izbruhu obsežnega korupcijskega škandala v državnem vrhu. Ta kadrovska rotacija pomeni pomemben premik v strukturi moči v Kijevu, saj vodenje ključnega političnega organa prevzema oseba iz strogega varnostno-obveščevalnega sektorja. Odločitev za imenovanje Budanova odraža namero predsednika Zelenskega, da v času trajajočega konflikta še bolj strne vrste okoli obrambnih in varnostnih struktur. Postopki za uradno potrditev imenovanja so po navedbah iz Kijeva že v teku. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta korak spremenil dinamiko delovanja predsednikovega urada, hkrati pa gre za odločen odziv na očitke o korupciji, ki so zamajali zaupanje v prejšnje vodstvo administracije.

Združene države Amerike so močno znižale napovedane uvozne dajatve, ki so bile prvotno usmerjene proti 13 italijanskim proizvajalcem testenin. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek sporočilo, da je ministrstvo za trgovino ZDA po opravljenem pregledu odločilo o zmanjšanju teh carin, kar za italijansko prehrambeno industrijo pomeni pomembno razbremenitev. Prvotni predlogi so predvidevali visoke dajatve, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost italijanskih izdelkov na enem njihovih najpomembnejših izvoznih trgov. Italijanska diplomacija je odločitev pozdravila kot rezultat uspešnih pogajanj in tehničnih pregledov. Odločitev ameriških oblasti bo omogočila nadaljnjo nemoteno prodajo testenin iz Italije v ZDA, ne da bi se proizvajalci spopadali z izrazitimi finančnimi bremeni, ki bi jih povzročile visoke uvozne tarife. Gre za pomemben korak pri ohranjanju stabilnih trgovinskih odnosov med Rimom in Washingtonom na področju kmetijskih in živilskih izdelkov.

Guverner Vladimir Saldo je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada ukrajinskih oboroženih sil na kavarno in hotel v Horlih v regiji Herson povečalo na 28, število ranjenih pa je preseglo 60.

Željko Kerum, predsednik Hrvaške meščanske stranke (HGS) in nekdanji župan Splita, je podal odstopno izjavo s položaja predsednika nadzornega sveta mestnega podjetja Žnjan d.o.o. Njegov odstop je sledil razmeroma kratkemu mandatu na čelu nadzornega sveta tega strateško pomembnega podjetja. Namesto njega je stranka HGS na to izpraznjeno mesto predlagala mestno svetnico Lidijo Bekavac. Splitski župan Tomislav Šuta je predlog stranke že sprejel in potrdil zamenjavo v nadzornem organu podjetja. Podjetje Žnjan d.o.o. ima ključno vlogo pri upravljanju in razvoju splitske obale, zlasti po pripojitvi družbe Splitska obala. Kerumov odstop prihaja v času, ko se podjetje ukvarja z obsežnimi infrastrukturnimi projekti na območju Žnjana. Čeprav razlogi za nenaden odstop niso bili podrobneje pojasnjeni, menjava na vrhu nadzornega sveta nakazuje na prestrukturiranje znotraj kadrovske kvote stranke HGS v mestni upravi pod vodstvom župana Šute. Lidija Bekavac velja za tesno sodelavko strankarskega vodstva, kar zagotavlja kontinuiteto političnega vpliva HGS v javnem podjetju.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa se je v torek zgodil napad na uslužbenca teritorialnega centra za nabor (TCC), ko sta dva mlajša moška s plinsko pištolo v obraz ustrelila voznika vojaškega kombija. Po poročanju ukrajinskih medijev sta napadalca ob tem poškodovala tudi službeno vozilo, namenjeno izvajanju mobilizacije. Incident predstavlja stopnjevanje napetosti med lokalnim prebivalstvom in predstavniki nabornega sistema, ki v zadnjem času poročajo o pogostejših fizičnih obračunih. Napad se je zgodil v času, ko se Ukrajina sooča s kritičnim pomanjkanjem vojaškega kadra na fronti, kar je privedlo do strožjih metod mobilizacije. Odpor javnosti proti prisilnemu vpoklicu se po državi kaže v obliki protestov in neposrednih napadov na osebje TCC. Podobni incidenti so bili pred kratkim zabeleženi tudi v regijah Hmeljnicki in Ternopil, kjer je prišlo do množičnih pretepov med civilisti in vojaškimi naboroniki, medtem ko so v regiji Herson zabeležili celo požig hiše uslužbenca mobilizacijskega urada. Lokalne oblasti incident v Odesi še preiskujejo, storilca pa sta po dogodku pobegnila s kraja napada.

Nekdanji sloviti trener ameriškega nogometa Urban Meyer je bil imenovan v upravni odbor kolidža New College v Sarasoti na Floridi. Imenovanje je opravil floridski guverner Ron DeSantis, ki si zadnji dve leti prizadeva za korenito preobrazbo te majhne javne visokošolske ustanove. Meyer, ki je v svoji karieri osvojil tri naslove državnega prvaka z univerzama Florida in Ohio State, se bo pridružil odboru v času, ko guverner DeSantis šolo spreminja iz nekoč progresivnega inštituta v poligon za svoj boj proti tako imenovani ideologiji budnosti (woke). Imenovanje Meyerja, ki trenutno deluje kot analitik za FOX Sports, mora potrditi še floridski senat. Njegov prihod v upravni odbor predstavlja nadaljevanje DeSantisove strategije, po kateri je guverner v vodstvo šole imenoval svoje zaveznike in konservativne osebnosti z namenom spremembe učnega načrta in institucionalne kulture. New College, ki leži ob zalivu Sarasota, je postal osrednja točka političnih razprav o izobraževalnem sistemu v Združenih državah Amerike, saj se konservativne oblasti aktivno spopadajo z vplivom liberalnih vrednot na univerzah.

Severno poloblo so ob vstopu v novo leto 2026 zajele ostre zimske razmere, ki so posledica obsežnega vdora arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnim ledenim dežjem in temperaturami pod lediščem, kar je povzročilo izdajo številnih opozoril za prometno varnost. Najhuje je v osrednjem delu države in na severovzhodu, kjer so meteorologi na prvi dan leta zabeležili poledico na mostovih in cestah. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi in Aziji. Francija beleži eno najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja, temperature pa naj bi ostale pod dolgoletnim povprečjem še vsaj teden dni. V Grčiji so se temperature v Solunu spustile do 3 stopinj Celzija pod ničlo, v Atenah pa so namerili le 2 stopinji Celzija. Medtem je Hong Kong izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, v severni Indiji pa gosta megla in sneženje močno ovirata letalski promet in vidljivost. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo mrzle zračne mase nad temi območji zadržale tudi v prvi polovici januarja.

Gospodarski kazalniki Združenih držav Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na nepričakovano močno rast in hitro umirjanje inflacijskih pritiskov. Po podatkih za tretje četrtletje leta 2025 je ameriški bruto domači proizvod (BDP) dosegel 4,3-odstotno rast, kar je znatno preseglo napovedi večine finančnih strokovnjakov, ki so predvidevali stagnacijo. Hkrati novi podatki sistema Truflation, ki spremlja cene v realnem času, kažejo, da se je medletna inflacija 1. januarja 2026 spustila na 1,955 odstotka, s čimer je padla pod ciljno vrednost dveh odstotkov, ki jo zasledujejo zvezne rezerve. Administracija predsednika Donalda Trumpa je rezultate izkoristila za utrditev svoje gospodarske agende, ki temelji na davčnih olajšavah in carinski politiki. Kljub pozitivnim številkam pa analitiki opozarjajo na določena tveganja, ki izhajajo iz notranjih institucionalnih pretresov, predvsem zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov v državni upravi. Trgi sedaj pričakujejo, da bo hitro zmanjševanje inflacije prisililo Ameriško centralno banko k znižanju obrestnih mer v letu 2026, kar bi lahko dodatno spodbudilo likvidnost na finančnih in kriptovalutnih trgih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila postopke za hitro pridobivanje dovoljenj za gradnjo nove dvorane v Beli hiši, pri čemer se po navedbah kritikov skuša izogniti običajnemu javnemu nadzoru. Projekt je že povzročil precejšnje razburjenje, saj so pred začetkom del porušili dele vzhodnega krila Bele hiše, zvezne agencije pa še vedno čakajo na podrobne gradbene načrte. Kritiki opozarjajo, da vlaganje milijonov v temeljna dela, preden so odobritve dokončne, omejuje možnost nadzornih organov za vsebinski pregled projekta. Istočasno je predsednik Trump napovedal obsežno prenovo vojaškega igrišča za golf v letalskem oporišču Andrews v Marylandu, znanega kot 'predsedniško igrišče'. Čeprav Trump na omenjenem igrišču še ni igral in se raje zadržuje na lastnih posestvih, je za načrtovanje prenove že angažiral legendarnega golfista Jacka Nicklausa. Ti gradbeni podvigi sledijo seriji spornih potez predsednika na začetku leta, vključno s političnim prevzemom kulturnih ustanov, kar nakazuje na širšo strategijo preoblikovanja zvezne infrastrukture po njegovih osebnih željah.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je prvi dan svojega mandata podpisal izvršni ukaz, s katerim je razveljavil vrsto direktiv svojega predhodnika Erica Adamsa. Med najpomembnejšimi spremembami je preklic pro-izraelskih uredb, ki jih je Adams uveljavil v času svojega vodenja mesta. Mamdani je s to potezo nakazal korenit zasuk v mestni politiki in takojšnjo izpolnitev svojih predvolilnih obljub. Odločitev novega župana vključuje umik ukrepov, ki so bili neposredno povezani z izraelskimi interesi in politiko do te države na ravni velemesta. Gre za eno prvih večjih potez nove administracije, ki se osredotoča na revizijo preteklih izvršnih odločitev. Podpisani ukaz je takoj sprožil odzive v političnih krogih in med prebivalci New Yorka, saj pomeni neposreden odmik od smeri, ki jo je zagovarjal Eric Adams.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne nestrokovnosti in visokih stroškov prenove stavb centralne banke. Trump, ki je Powella označil za »popolnega bedaka«, trdi, da so stroški prenove v višini 4,1 milijarde dolarjev previsoki, čeprav je Powell navedbe o luksuznih prenovah že junija zavrnil in pojasnil, da gre za nujno sanacijo strukturnih težav in azbesta. Spor predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za zmanjšanje neodvisnosti osrednje monetarne institucije, kar je razvidno že iz njegovih preteklih poskusov odstavitve guvernerjev Feda v letu 2025. Na zunanjepolitičnem področju so v javnost prišle podrobnosti o sporu med Trumpom in njegovim posebnim odposlancem za Ukrajino Keithom Kellogom. Trump naj bi Kelloga označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja in njegov boj primerjal z usodo Abrahama Lincolna. Kellog, ki naj bi administracijo zapustil januarja 2026, je nasprotoval Trumpovemu prepričanju o neustrašnosti Rusije. Hkrati ekonomske analize kažejo na upadanje ameriške gospodarske premoči, saj je indeks MSCI USA v letu 2025 zaostal za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o »najbolj vročem« gospodarstvu na svetu.

Novoletna praznovanja v vasi Horli v zasedeni regiji Herson se so sprevrgla v tragedijo, ko je ukrajinski napad z droni na kavarno in hotel zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so napad označile za namerno dejanje terorizma proti civilistom, medtem ko je ukrajinska stran obtožbe o ciljanju civilnih objektov zavrnila in poudarila, da njihove sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, saj sta obe strani v novoletnem obdobju izvedli obsežne napade; Rusija je nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Incident resno ogroža trenutna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike, saj Moskva incident izkorišča za utrjevanje svoje retorike o nezanesljivosti Kijeva. Kljub temu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru optimistično dejal, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a hkrati opozoril, da ne bo pristal na pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. V ozadju diplomatskih trenj je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina z dronom, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump z javno kritiko ruske strani, češ da prav Moskva ovira pot do miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru narodu ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer se spopadi bližajo četrtemu letu trajanja. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in domači javnosti, je vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu. Putin je pohvalil ruske oborožene sile in poudaril, da bo Rusija dosegla vse svoje cilje, bodisi z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, kljub stopnjevanju napetosti in sankcijam. Medtem ko je Putin nagovarjal narod, se je Rusija soočila z novimi napadi ukrajinskih dronov. Po navedbah moskovskega župana Sergeja Sobjanina je zračna obramba nad prestolnico sestrelila pet dronov, medtem ko poročila iz Hersona navajajo, da je ukrajinski napad na novoletno praznovanje zahteval najmanj 24 žrtev. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v uvodniku za New York Post kritiziral Putina in njegove navedbe o napadih na predsedniško rezidenco označil za neutemeljene, s čimer je dodatno ohladil pričakovanja o hitrem mirovnem sporazumu. Ameriški varnostni uradniki so prav tako zavrnili trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na ruskega voditelja.

Revija New York Magazine je s svoje naslovnice, na kateri je upodobljen ožji krog novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, digitalno odstranila njegovo nekdanjo svetovalko Catherine Almonte Da Costa. Odločitev za naknadno spremembo podobe so v uredništvu sprejeli po njenem nenadnem odstopu, ki so ga sprožile razkrita antisemitska sporočila, ki jih je Almonte Da Costa objavila na družbenih omrežjih pred več kot desetletjem. Fotografija za naslovnico je bila posneta le dan pred odkritjem spornih vsebin. Almonte Da Costa je bila sprva predstavljena kot ključna članica prihajajoče administracije, vendar je po razkritju njenih preteklih izjav prišlo do javnega ogorčenja, ki je vodilo v njen takojšen umik iz ekipe. Revija je ob tem pojasnila, da so se za digitalno manipulacijo fotografije odločili zaradi izrednih okoliščin, saj oseba ni več del politične skupine, ki jo zgodba predstavlja. Primer je v ameriških medijskih krogih sprožil razpravo o mejah uredniškega poseganja v izvirne fotografije in o preteklosti političnih akterjev v dobi digitalnih sledi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Na moskovski obvoznici (MKAD) sta se v četrtek, 2. januarja, zgodili dve večji prometni nesreči, ki sta povzročili obsežne zastoje. Prva nesreča se je pripetila na notranji strani 34. kilometra v bližini izvoza 35A, kjer je trčilo več osebnih vozil. Na kraju dogodka so posredovale vse interventne službe, ki so začele z ugotavljanjem okoliščin trčenja. Druga množična nesreča se je zgodila na zunanji strani prvega kilometra obvoznice pri izvozu 1A. Zaradi slednje je bil promet močno oviran, kolona vozil pa se je razširila na 2,5 kilometra dolg odsek. Ruske oblasti, natančneje moskovski oddelek za promet, so javnost obvestile o incidentih in opozorile na otežene prometne razmere. Po navedbah pristojnih služb so bili na terenu reševalci in policisti, podatki o morebitnih žrtvah ali poškodovanih pa v prvih poročilih niso bili razkriti. Tovrstni incidenti so na tej prometni žili pogosti, vendar sta tokratna dogodka hkrati na različnih odsekih povzročila dodatne preglavice v mestnem prometu.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je razstavišče VDNH v letu 2025 obiskalo več kot 28 milijonov gostov. V tem obdobju so na prizorišču organizirali več kot 1600 različnih dogodkov, kar potrjuje status kompleksa kot enega osrednjih kulturnih in turističnih središč ruske prestolnice. Sobjanin je ob tem izpostavil ključne mejnike in prireditve, ki so zaznamovale preteklo leto, ter poudaril pomen razstavišča za mestno infrastrukturo. Podatki o obisku kažejo na visoko stopnjo dejavnosti na področju javnih prireditev, kljub mednarodnim političnim okoliščinam. Župan je v svoji izjavi 2. januarja 2026 ocenil preteklo leto kot izjemno uspešno za razvoj razstavišča, ki ostaja priljubljena točka tako za domače prebivalce kot za obiskovalce iz drugih regij. Dogodki so obsegali širok spekter od kulturnih festivalov do izobraževalnih razstav in gospodarskih forumov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Izraelska vojska je v petek izvedla vrsto zračnih napadov na tarče gibanja Hezbollah v južnem delu Libanona. Po uradnih navedbah vojaških virov so bili napadi usmerjeni na ključne objekte proiranske milice, vključno s kompleksom za urjenje, ki ga uporablja elitna enota Radwan. Izraelske sile so ob tem zadele tudi zgradbo, ki naj bi služila kot skladišče orožja. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti na obmejnem območju, kjer Izrael redno izvaja napade kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Današnji napadi so del širše izraelske strategije nevtralizacije vojaške infrastrukture Hezbollaha, ki jo Izrael označuje za neposredno grožnjo svoji varnosti. Po poročanju lokalnih virov so bili napadi siloviti, vendar natančno usmerjeni na območja pod nadzorom omenjene milice. Izraelsko ministrstvo za obrambo je poudarilo, da bodo nadaljevali z operacijami proti vsem strukturam, ki podpirajo teroristične dejavnosti proti državi Izrael. Libanonska stran za zdaj ni podala podrobnih informacij o morebitnih žrtvah med civilisti, medtem ko napadi še naprej poglabljajo humanitarno in varnostno krizo v regiji.

Savdska Arabija je v petek izvedla serijo zračnih napadov na vojaško taborišče Južnega prehodnega sveta (STC) v provinci Hadramut na vzhodu Jemna. Po navedbah visokih predstavnikov sveta in poročilih tiskovnih agencij Reuters ter AFP je savdsko letalstvo izvedlo najmanj sedem napadov, ki so bili usmerjeni na taborišče 37. brigade v bližini mesta Seiyun. V napadih je bilo ubitih in ranjenih več oseb, čeprav natančno število žrtev še ni uradno potrjeno. Napadi predstavljajo zaostritev napetosti v regiji, saj so tarče vključevale strateške položaje sil Južnega prehodnega sveta v dolini Hadramut. Posnetki napadov so se hitro razširili po družbenih omrežjih in lokalnih medijih, vključno s televizijsko postajo Aden Independent, ki je objavila vizualne dokaze o bombardiranju. Incident poudarja nestabilne odnose med koalicijskimi partnerji in lokalnimi frakcijami v dolgotrajnem jemenskem konfliktu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je načelniku vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilu Budanovu ponudil položaj vodje urada predsednika države. Zelenski je odločitev utemeljil s potrebo po večji osredotočenosti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil ter krepitev diplomatskih prizadevanj v okviru mednarodnih pogajanj. Predsednik je poudaril, da so trenutne razmere v Ukrajini kritične in zahtevajo strateško prestrukturiranje vrha države, ki bi omogočilo bolj učinkovit odziv na varnostne izzive. Novica o ponudbi je bila objavljena 2. januarja prek družbenih omrežij, kjer je Zelenski izpostavil, da mora država v tem obdobju prednostno obravnavati varnostni sektor in razvoj obrambnih zmogljivosti. Kirilo Budanov, ki velja za enega ključnih akterjev ukrajinske obrambe in obveščevalne dejavnosti, bi z prevzemom te funkcije zamenjal dosedanje vodstvo urada, kar nakazuje na premik k bolj militarizirani in varnostno orientirani administraciji v Kijevu. Podrobnosti o tem, ali je Budanov ponudbo že sprejel, uradno še niso bile potrjene.

V osrednji okrožni bolnišnici v Džankoju na Krimu je zaradi hudih poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med nedavnim napadom ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski oblasti. Ministrstvo za zdravje Republike Krim je potrdilo smrt pacientke in pojasnilo, da ji zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju na oddelku za reanimacijo niso mogli rešiti življenja. Napad na omenjeno naselje je zahteval več žrtev, saj so preiskovalci do zdaj identificirali že 13 ubitih oseb. Oblasti v Hersonski oblasti so pred tem objavile seznam z imeni sedmih žrtev, pozneje pa so identificirali še dodatni dve osebi. Incident stopnjuje napetosti v regiji, kjer se obe strani spopadata za nadzor nad ozemljem, medtem ko Rusija dogodek označuje za teroristično dejanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na presenečenje javnosti za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj opravljal funkcijo načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je ponudbo predsednika že uradno sprejel in poudaril, da mu imenovanje v tem zgodovinskem obdobju za državo predstavlja izjemno čast in odgovornost. Zelenski je svojo odločitev utemeljil s potrebo po osredotočanju na ključna vprašanja državne varnosti in obrambe, pri čemer je izpostavil Budanove bogate izkušnje na področju obveščevalnih dejavnosti. Zamenjava na vrhu predsedniškega urada prihaja v času intenzivnih spopadov na fronti, vendar predsednik še ni razkril, kdo bo Budanova nasledil na mestu vodje vojaških obveščevalcev. Budanov je ob prevzemu nove funkcije zagotovil, da bo še naprej predano služil Ukrajini, medtem ko analitiki ocenjujejo, da ta poteza nakazuje na še tesnejše povezovanje vojaških in političnih struktur v državi. Gre za pomembno kadrovsko spremembo v najožjem krogu ukrajinskega vodstva, ki bi lahko vplivala na nadaljnjo strategijo vodenja države med vojno.

Bavarska stranka CSU in njena sestra CDU sta sprožili politično razpravo o drastičnem zaostrovanju migracijske politike v Nemčiji. Po navedbah strankinih predstavnikov se bosta zavzemali za obsežno vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan, pri čemer poudarjata, da so se varnostne razmere v nekaterih delih Sirije stabilizirale do mere, ki omogoča repatriacijo. CSU načrtuje, da bi se ti ukrepi v polni meri začeli izvajati leta 2026, kar vključuje tudi strožji nadzor nad nereguliranim priseljevanjem in povečanje števila deportacij. Predlogi vključujejo tudi specifične rešitve glede statusa tujih delavcev oziroma t. i. gastarbajterjev, s čimer želita konservativni stranki nasloviti pritiske na nemški socialni sistem in javno mnenje pred prihajajočimi volilnimi cikli. Stranka CDU se je pridružila tem zahtevam z oceno, da je vojna v Siriji v veliki meri končana, kar naj bi odpravilo pravno podlago za kolektivno zaščito beguncev iz te države. Takšne pobude v Nemčiji sprožajo številne razprave o kršenju mednarodnega prava in varnosti povratnikov, vendar vodstvi obeh strank vztrajata pri nujnosti razbremenitve države.

Demokratična republika Kongo (DR Kongo) je 1. januarja 2026 uradno nastopila mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Svečana slovesnost z dvigom zastave na sedežu v New Yorku je obeležila prvo vrnitev države v ta strateški organ po več kot treh desetletjih, ko je DR Kongo nazadnje zasedala ta položaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Država se je pridružila skupini desetih nestalnih članic, kamor so bile za mandatno obdobje 2026–2027 izvoljene še Bahrajn, Kolumbija, Latvija in Liberija. DR Kongo bo v okviru skupine A3, ki jo sestavljajo tri afriške države v Varnostnem svetu, zagovarjala stališča Afriške unije glede ključnih vprašanj miru in varnosti na celini. Zunanja ministrica DR Kongo Thérèse Kayikwamba Wagner je ob nastopu mandata poudarila, da bo država delovala kot konstruktiven glas, ki temelji na mednarodnem pravu in pravičnosti. Izpostavila je, da namerava država uporabiti lastne izkušnje iz desetletja trajajočih konfliktov v regiji Velikih jezer za prispevek k reševanju globalnih varnostnih izzivov. Izvolitev DR Kongo, ki je junija 2025 prejela 183 od 187 možnih glasov, sovpada z odhodom Alžirije, Južne Koreje, Gvajane, Sierre Leone in Slovenije iz Varnostnega sveta. Vrnitev DR Kongo velja za velik uspeh nacionalne diplomacije v času, ko se država še vedno spopada z varnostno krizo na vzhodu svojega ozemlja.

Čilski minister za gospodarstvo Nicolás Grau je po objavi podatkov o indeksu gospodarske aktivnosti (Imacec) za november pojasnil, da je bila zabeležena 1,2-odstotna rast pod pričakovanji analitikov. Po njegovih besedah je upočasnitev dinamike v primerjavi s prejšnjimi meseci predvsem posledica izjemno visoke in zahtevne primerjalne osnove iz lanskega leta. Kljub številkam, ki so manj dinamične od predhodnih trendov, minister ostaja optimističen glede prihodnosti čilskega gospodarstva. Grau je v izjavi za javnost poudaril, da gospodarstvo še naprej ohranja pozitiven trend in stabilno pot razvoja. Čeprav so mesečni podatki povzročili določeno mero previdnosti na finančnih trgih, vlada vztraja pri oceni, da strukturni temelji države ostajajo trdni. Finančno ministrstvo bo v prihodnje še naprej spremljalo kazalnike, da bi zagotovilo nemoteno gospodarsko okrevanje.

V iranski provinci Ardabil je dvanajsti dan zime nastopilo močno sneženje, ki je v celoti pobelilo istoimensko prestolnico in njeno okolico. Gre za prvo izrazitejše sneženje po dolgem obdobju, ki je spremenilo podobo pokrajine, a hkrati povzročilo precejšnje nevšečnosti v prometu. Lokalne oblasti poročajo, da je promet na gorskih prelazih močno otežen, ponekod pa se vozniki spopadajo tudi s snežnimi zameti in snežnim vetrom. Zimsko vreme je zajelo širše območje regije, kar je po sušnem obdobju prineslo olajšanje za kmetijstvo, hkrati pa aktiviralo zimske službe. Pristojni organi opozarjajo prebivalce in potnike na previdnost pri uporabi cestnih povezav, saj so razmere na višje ležečih predelih zaradi močnega sneženja in nizkih temperatur nevarne.

V nemški zvezni deželi Saška se je pričela načrtovana sečnja gozdnih površin, ki so predvidene za širitev dnevnega kopa rjavega premoga Nochten. Lastnica gozdnega zemljišča si je do zadnjega trenutka prizadevala preprečiti poseg v naravo, vendar so bili njeni pravni poskusi neuspešni. Začetek del pomeni nadaljevanje energetske strategije na tem območju, ki kljub prizadevanjem za razogljičenje še vedno vključuje izkoriščanje fosilnih goriv. Sodišče je zavrnilo zadnjo pritožbo lastnice, s čimer so bile odstranjene pravne ovire za podjetje, ki upravlja z rudnikom. Odločitev odraža kompleksnost nemškega energetskega prehoda, kjer se interesi varovanja okolja in zasebne lastnine pogosto znajdejo v nasprotju z državnimi energetskimi potrebami in že podeljenimi koncesijami za rudarjenje. Sečnja se je začela takoj po pravnomočnosti sodbe, kar je sprožilo nove razprave o prihodnosti rjavega premoga v državi.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.

Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

Ruske sile zračne obrambe so v Zelenodolskem okrožju v republiki Tatarstan sestrelile ukrajinsko brezpilotno letalo, je 2. januarja sporočil župan Zelenodolska Mihail Afanasjev. Po navedbah lokalnih oblasti so se na incident takoj odzvale vse pristojne službe, ki ostajajo v stanju polne pripravljenosti. Afanasjev je prek družbenega omrežja Telegram javnost obvestil, da je situacija pod nadzorom in da prebivalcem ne grozi neposredna nevarnost. Dogodek predstavlja nadaljevanje trenda ukrajinskih napadov z droni na cilje globoko znotraj ruskega ozemlja. Tatarstan se nahaja več kot tisoč kilometrov od ukrajinske meje, kar kaže na povečano zmožnost ukrajinskih sil za doseganje strateško pomembnih regij v osrčju Ruske federacije. Lokalni uradniki ob tem niso poročali o morebitni gmotni škodi ali žrtvah, vendar so poudarili, da so varnostni ukrepi v regiji še vedno poostreni.

Grški kmetje so za 3. januar 2026 napovedali novo protestno akcijo, ki bo povzročila prekinitev prometa na glavni cestni osi med mejnim prehodom Kakavija in Janino. Po podatkih grške obmejne policije, ki jih je posredovala skupnemu centru za izmenjavo informacij, bo cestni odsek pri križišču vasi Kallpaq popolnoma zaprt med 19. in 22. uro po lokalnem času. Ukrep bo neposredno vplival na čezmejni promet med Grčijo in Albanijo, saj gre za eno izmed ključnih transportnih poti v regiji. Nadaljevanje protestnih aktivnosti kmetov kaže na stopnjevanje nezadovoljstva, saj se tovrstne blokade ponavljajo že od decembra 2025. Lokalna policija opozarja voznike in transportna podjetja na pravočasno prilagoditev potovalnih načrtov, saj v času zapore prehod preko omenjenega križišča ne bo mogoč. Gre za del širših prizadevanj kmetijskega sektorja za dosego določenih gospodarskih zahtev, ki jih kmetje izražajo s strateškimi zapornimi potmi na obmejnih območjih.

Visoki iranski uradniki, vključno z Alijem Laridžanijem, svetovalcem vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, so ostro kritizirali grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede posredovanja v Iranu. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države, zlasti v luči trenutnih protivladnih protestov, povzročilo kaos v celotni regiji. Laridžani je poudaril, da Trumpova politika predstavlja nevarno pustolovščino, ki bi lahko imela hude posledice za mednarodno varnost. Trenutni nemiri v Iranu veljajo za največje v zadnjih treh letih, sprožil pa jih je predvsem kritičen gospodarski položaj v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, v katerem je po navedbah tujih tiskovnih agencij življenje izgubilo že najmanj sedem ljudi. Iranske oblasti obtožujejo Washington, da poskuša izkoristiti notranje napetosti za destabilizacijo islamske republike, medtem ko ameriška administracija izraža podporo protestnikom in opozarja na kršitve človekovih pravic.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalebaf je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bodo vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče Irana. Kalebaf je poudaril, da je iransko ljudstvo skozi zgodovino premagalo že precej bolj izkušene sovražnike, kot so trenutni nasprotniki, in izrazil prepričanje v neuspeh ameriških groženj. Kalebaf se je v svojem nagovoru dotaknil tudi notranjepolitičnega dogajanja in protestov v državi. Jasno je ločil med domačimi protestniki in tistimi, ki jih je označil za tuji plačance. Poudaril je, da oblasti ne bodo enačile nezadovoljstva lastnih državljanov z delovanjem zunanjih agentov, ter dodal, da bo država zaščitila svoje otroke, medtem ko se bo odločno zoperstavila tujemu vmešavanju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o ključnih vprašanjih zunanje politike. Osrednji temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini ter aktualne razmere na območju Gaze. Erdogan je novico sporočil novinarjem v Istanbulu in poudaril, da Turčija ostaja aktivno vključena v reševanje bližnjevzhodnih konfliktov. Poleg napovedanega klica je turški voditelj razkril, da se bo turški zunanji minister Hakan Fidan v prihodnjih dneh v Parizu udeležil srečanja skupine držav, ki podpirajo Ukrajino. Ankara si že dlje časa prizadeva ohraniti vlogo posrednika med Moskvo in Kijevom, hkrati pa Erdogan stopnjuje kritike do izraelskega vodstva, saj je ponovil, da Turčija Gaze ni pustila na cedilu in da bodo premierja Netanjahuja doletele posledice njegovih dejanj. Sodelovanje med Turčijo in ZDA pri teh vprašanjih odraža skupna prizadevanja za stabilizacijo razmer, kljub nekaterim preteklim nesoglasjem glede energetske in obrambne politike.

Predsednik uprave hrvaškega upravljavca naftovodov Janaf Stjepan Adanić je v zadnji izjavi poudaril, da je podjetje popolnoma pripravljeno na zagotavljanje potrebnih kapacitet za prevoz nafte. Po njegovih besedah razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi za oskrbo madžarskega trga, kar je ključnega pomena v luči prizadevanj za energetsko neodvisnost regije. Adanić je ob tem napovedal, da se bodo pogajanja z madžarsko stranjo glede pogojev in tehničnih podrobnosti transporta nadaljevala še v tem mesecu. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko srednjeevropske države iščejo alternativne poti za oskrbo z energenti. Janafov naftovod predstavlja ključno strateško povezavo med jadransko obalo in rafinerijami v celinskem delu Evrope. Uspeh napovedanih pogovorov bo v veliki meri določil stabilnost energetske oskrbe Madžarske in širše regije, pri čemer Hrvaška utrjuje svojo vlogo kot pomembno energetsko vozlišče.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je ob začetku novega leta ponovno sprožila politično razpravo o migracijah z zahtevo po vzpostavitvi možnosti za izgon sirskih državljanov v domovino. Stranka svoje zahteve utemeljuje na podlagi aktualnih podatkov o beguncih, ki kažejo na jasne trende na področju migracijskih tokov. Po mnenju predstavnikov CSU bi morala Nemčija oceniti varnostne razmere v določenih delih Sirije in omogočiti vračanje tistih oseb, ki so storile kazniva dejanja ali predstavljajo grožnjo varnosti. Predlog je v nemškem političnem prostoru že naletel na deljena mnenja, saj kritiki opozarjajo na še vedno nestabilne razmere pod režimom Bašarja al Asada. Kljub temu CSU vztraja pri strožji migracijski politiki, ki bi vključevala tudi revizijo statusa sirskih beguncev. Ta poteza velja za del širše strategije stranke, da pred prihajajočimi volitvami nagovori volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim upravljanjem migracijskih vprašanj na zvezni ravni.

Novi zgodovinski podatki razkrivajo, da je bila nizozemska kraljica Juliana o nevarnostih vpliva samozvane zdravilke Greet Hofmans obveščena že leta 1949. Čeprav je afera Hofmans v javnosti v polni meri izbruhnila šele sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, so dokumenti potrdili, da je policija preiskavo o delovanju Hofmans začela že šest let prej. Takratni kabinet je kraljico eksplicitno opozoril na tveganja, ki jih je njena zaupnica predstavljala za dvor in politično stabilnost države. Greet Hofmans, ki je na dvor prišla kot zdravilka z vero, da bi pomagala pri zdravljenju očesne bolezni princese Marijke, je sčasoma pridobila ogromen vpliv na kraljico, kar je povzročilo globok razkol med Juliano in njenim soprogom, princem Bernardom. Razkritja poudarjajo, da so institucije poskušale omejiti vpliv Hofmansove veliko prej, kot je bilo prej znano javnosti, vendar so bila zgodnja opozorila očitno prezrta, kar je kasneje privedlo do ene največjih ustavnih kriz v zgodovini nizozemske monarhije.

Nekdanji poslanec kitajske nacionalistične stranke (KMT) in bivši koordinator njenega možganskega trusta Chen Hsueh-sheng je potrdil svojo novo politično vlogo. Na povabilo županje Taichunga Lu Shiow-yen je bil imenovan za generalnega sekretarja mestne komisije za spodbujanje investicij (IDB). Svojo novo pot je Chen napovedal prek družbenih omrežij z zapisom "Plujem proti Taichungu", s čimer je naznanil premik svoje kariere v osrednji Tajvan po zaključku dela v strankarskem raziskovalnem središču. V svoji novi vlogi bo Chen zadolžen za ključno povezovanje med mestno upravo in gospodarskim sektorjem. Njegove prednostne naloge vključujejo vzpostavljanje tesnejših stikov s podjetji, zagotavljanje podpore investitorjem ter izboljšanje komunikacijskih kanalov med javnim in zasebnim sektorjem. Chen je poudaril, da pričakuje izjemno dinamično delovno okolje, vendar se je zavezal k polnemu angažmaju za uspeh mestne ekipe pod vodstvom županje Lu. Imenovanje velja za strateško okrepitev lokalne uprave z izkušenim političnim kadrom.

Ruski portal Vzgljad je poročal, da se je Črna gora znašla na uradnem seznamu držav, ki jih Ruska federacija obravnava kot sovražne. Čeprav seznam ne vključuje strogega numeričnega rangiranja po stopnji ogroženosti, ruski analitiki Črno goro uvrščajo med države, ki izvajajo protirusko politiko, vendar ne v najožji krog ključnih nasprotnic, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike. Uvrstitev na seznam je neposredna posledica odločitve Podgorice, da svojo zunanjo politiko popolnoma uskladi z Evropsko unijo. Črna gora je po začetku ruske invazije na Ukrajino stopnjevala restriktivne ukrepe proti Moskvi, kar vključuje zamrznitev premoženja ruskih državljanov in subjektov ter prepoved delovanja določenih medijev. Ruska stran te poteze interpretira kot neprijazna dejanja, ki zahtevajo povračilne diplomatske in gospodarske ukrepe. Odnosi med državama so se v zadnjem obdobju dodatno zaostrili zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v preteklosti že večkrat opozorilo na nesprejemljive pritiske Kremlja, medtem ko Rusija prek svojih medijskih kanalov kritizira evroatlantsko usmeritev celotne balkanske regije, vključno s pritiski na sosednjo Srbijo.

Senegalska carinska uprava je v proračunskem letu 2025 zabeležila zgodovinski uspeh pri zbiranju proračunskih sredstev, saj je znatno presegla cilje, določene v finančnem zakonu. Po podatkih z dne 31. decembra 2025 so dejanski prejemki znašali 1.286,1 milijarde frankov CFA, kar je za 39,9 milijarde več od letnega cilja, ki je bil postavljen pri 1.246,2 milijarde. Skupne carinske likvidacije, ki vključujejo tudi sredstva za druge uprave in regionalne organizacije, so dosegle rekordnih 1.618,4 milijarde frankov CFA. Ta dosežek predstavlja povečanje za 103,6 milijarde frankov CFA v primerjavi z realizacijo v letu 2024. Vodstvo carine je poudarilo, da ti rezultati neposredno prispevajo k nacionalnemu proračunu in krepijo proračunsko suverenost države. Med ključnimi dejavniki za takšen uspeh so navedli strožjo regulacijo prihodkov od uvoza naftnih derivatov, boljši nadzor nad davčno osnovo za izdelke, ki prinašajo največ prihodkov, ter splošno izboljšanje učinkovitosti carinskih postopkov in reform. Gre za prvi primer v zgodovini države, ko so likvidacije in dejanska izterjava hkrati dosegli tako visoke ravni.

Mouramani Kaba Diakité, vidni poslanec in podpredsednik senegalske narodne skupščine iz vrst vladajoče stranke Pastef, je sprožil politično afero z ostrimi obtožbami proti predsedniku parlamenta El Malicku Ndiayeju. V javnost so prišli zapisi iz komunikacijske platforme WhatsApp, v katerih Diakité Ndiayeju očita nepotizem, klanovsko vodenje in finančno razsipnost. Po njegovih navedbah naj bi predsednik parlamenta v svojem kabinetu zaposlil 67 oseb, med katerimi so številni prijatelji in sorodniki, ki se na delovnem mestu sploh ne pojavljajo. Kritike letijo tudi na domnevno neracionalno porabo proračunskih sredstev, vključno z mesečno kvoto 5.000 litrov goriva in zaposlitvijo osebnega kuharja s plačo v višini milijon frankov CFA. Diakité, ki je delovanje predsednika ocenil z najnižjo možno oceno, je predlagal revizijo poslovanja in spremembo poslovnika, ki bi mandat predsednika narodne skupščine omejil na eno leto. Po mnenju poslanca se Ndiaye obnaša kot »predsednik države v malem« in zlorablja svojo funkcijo za osebne politične ambicije, kar je v neposrednem nasprotju z obljubami stranke o transparentnosti in skromnosti.

Iranske oblasti so v luči naraščajočih napetosti in notranjih nemirov stopnjevale svojo retoriko proti zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve države. Svetovalec vrhovnega voditelja Ali Šamhani je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bo Teheran »odsekal roko« vsakemu posamezniku ali državi, ki bi poskušala poseči v suverenost Irana. Šamhani je poudaril, da gre pri vprašanju notranje varnosti za rdečo linijo, na katero se bo država odzvala z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Istočasno so v mestu Hamadan na zahodu države potekala pro-vladna zborovanja, kjer so udeleženci obsodili nedavne nemire in izrazili podporo islamskemu sistemu. Dogodki se odvijajo v ozračju stopnjevane konfrontacije z Zahodom in po aretacijah protestnikov v Teheranu. Iransko politično vodstvo poskuša s kombinacijo ostrih groženj tujini in organizacijo množičnih shodov doma stabilizirati razmere, potem ko je predsednik Pezeškian razglasil stanje, ki ga opisuje kot totalno vojno z Združenimi državami Amerike in njihovimi zavezniki.

Hojatoleslam Mohammad Javad Hadži Ali Akbari je med petkovo molitvijo v Teheranu izpostavil, da tuji sovražniki Irana načrtno izkoriščajo trenutne gospodarske težave države za spodbujanje varnostne krize. Po njegovih besedah tisti, ki niso dosegli svojih ciljev v prejšnjih vojaških konfliktih, zdaj odkrito polagajo upe v notranje nemire in destabilizacijo islamske republike. Verski voditelj je poudaril, da je strategija nasprotnikov preobrazba finančnega nezadovoljstva prebivalstva v širši upor proti državni ureditvi. Akbari je v svojem nagovoru vernike pozval k krepitvi vrlin, kot so pobožnost, prizadevnost in modrost, saj naj bi se s temi lastnostmi gradili pravi privrženci sistema. Opozoril je, da sovražna stran nima več drugih sredstev, zato se zanaša na psihološko vojno in izkoriščanje inflacije ter drugih ekonomskih pritiskov. Po mnenju pridigarja je ključnega pomena, da se državljani ne pustijo zavesti zunanjim provokacijam, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Danska energetska družba Ørsted je napovedala pravne ukrepe proti ameriški zvezni vladi zaradi odločitve o zaustavitvi gradnje velikega vetrnega parka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Projekt morske vetrne elektrarne, ki je bil v času izdaje odredbe o prekinitvi del že v zaključni fazi postavitve, predstavlja ključen del strategije podjetja na področju obnovljivih virov energije. Vodstvo podjetja trdi, da je bila odločitev o zaustavitvi neutemeljena in da neposredno ogroža njihove investicije ter cilje prehoda na čisto energijo. Spor med danskim koncernom in ameriško administracijo se je zaostril po tem, ko je vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odredila takojšnjo prekinitev del na morju. Podjetje Ørsted, ki velja za svetovnega vodjo na področju vetrne energije, želi s tožbo doseči razveljavitev te odločitve in nadaljevanje del. Primer bi lahko postavil pomemben precedens za prihodnje tuje investicije v ameriški sektor zelene energije, saj poudarja politična tveganja, s katerimi se spopadajo mednarodna podjetja pri izvajanju obsežnih infrastrukturnih projektov v ZDA.

Demokratska narodna partija (DNP) je ostro kritizirala vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića po nedavnem umoru v Budvi. Stranka trdi, da je bila varnost v mestu ogrožena, ker je Šćepanović večino policijskih sil napotil v Botun zaradi obračuna s civilisti, medtem ko so v Budvi ostali le komunalni policisti. Po navedbah DNP se je v noči med 29. in 30. decembrom zgodil umor ravno v času, ko so policijske enote izvajale aretacije v Zeti, med katerimi so bili tudi otroci, starejši in lokalni funkcionarji. Poleg očitkov o napačni razporeditvi sil je DNP izpostavila tudi vprašanje vloge turskega državljana Deniza Albarjaka iz skupine Kuzu. Stranka sprašuje po njegovih pooblastilih, saj naj bi 30. decembra izdajal ukaze črnogorski policiji pri aretacijah državljanov. Kritika leti tudi na legitimnost Šćepanovićevega mandata, ki se je po mnenju stranke začel z valom nasilja in neustreznim odzivom na kriminalne dejavnosti na črnogorskih ulicah.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, več kot 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Med ranjenimi so po potrditvi srbskega ministrstva za zunanje zadeve tudi štirje državljani Srbije. Po navedbah očividcev se je ogenj na stropu lokala razširil v nekaj sekundah, sledila pa je silovita eksplozija, ki je popolnoma uničila objekt. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da so lastniki bara nesrečo preživeli, vendar je število žrtev med gosti izjemno visoko zaradi velike zgostitve ljudi v času dočeka novega leta. Preiskava o vzroku tragedije še poteka, vendar prve informacije kažejo na morebitno nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev znotraj zaprtega prostora. Reševalne ekipe so se zaradi nedostopnosti terena in velikega števila poškodovancev spopadale z izjemno zahtevnimi razmerami pri evakuaciji preživelih v okoliške bolnišnice.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj župana New Yorka, s čimer se je začelo novo obdobje vodenja ene največjih svetovnih metropol. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel pred Berniejem Sandersom, dolgoletnim simbolom ameriškega progresivizma. V svojem nastopnem govoru je poudaril nujnost povrnitve zaupanja v javne institucije in napovedal odmik od zanašanja na zasebni sektor pri zagotavljanju ključnih storitev. Novi župan je kritiziral desetletja apatije, ki so po njegovem mnenju spodkopala vero v demokracijo. Napovedal je ambiciozne socialne reforme in poudaril, da bo mestna uprava pod njegovim vodstvom delovala brez opravičevanja za svoja socialistična prepričanja. Njegova izvolitev pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj Mamdani obljublja, da odličnost v javnih storitvah ne bo več izjema, temveč pravilo, s čimer želi neposredno nasloviti težave najranljivejših prebivalcev New Yorka.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

Iranski politiki, med njimi vidna predstavnika Saed Džalili in Hesamodin Ašna, so se ostro odzvali na zadnje grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, uperjene proti Iranu. Džalili je v svojem odzivu poudaril, da so Združene države Amerike v svojem delovanju »paralizirane«, s čimer je želel izničiti težo ameriških pritiskov. Odziv iranske strani je sledil Trumpovim javnim izjavam, v katerih je izrazil podporo protestnikom v Iranu in ponovil ostrejša stališča do teheranskega režima. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo v luči retorike nove ameriške administracije, ki ponovno uvaja politiko maksimalnega pritiska. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za neutemeljeno bahanje in vmešavanje v notranje zadeve države. Ašna je Trumpove besede označil za »pretiravanje«, kar odraža širši konsenz znotraj iranske politične elite, da se je treba ameriškim grožnjam zoperstaviti z odločnim diplomatskim in retoričnim odporom. Dogajanje kaže na poglabljanje diplomatskega prepada med državama še pred uradnim prevzemom oblasti v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja nemirov v Iranu napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji demonstrantov. Protesti, ki v državi neprekinjeno potekajo že šesti dan, so po poročanju tujih tiskovnih agencij terjali več smrtnih žrtev v spopadih z državnimi varnostnimi silami. Teheran je v odzivu na Trumpove besede poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA pomenilo destabilizacijo celotne regije. Napetosti so se dodatno zaostrile v četrtek, ko je bilo v konfrontacijah s silami oblasti ubitih več ljudi, kar je sprožilo oster mednarodni odziv. Trumpove grožnje z vojaško silo ali neposredno pomočjo civilnemu prebivalstvu so sledile nizu objav na družbenih omrežjih, kjer je ameriški predsednik iransko vodstvo obtožil brutalnosti. Iranske oblasti so te izjave označile za neodgovorne in napovedale povračilne ukrepe v primeru kršitve suverenosti.

Sindikat palestinskih novinarjev je sporočil, da je izraelska vojska v letu 2025 na območju Zahodnega brega, Jeruzalema in na ozemljih pod izraelsko upravo pridržala najmanj 42 palestinskih novinarjev. Med pridržanimi medijskimi delavci je po podatkih sindikata tudi osem žensk. Poročilo izpostavlja zaostrene razmere za opravljanje novinarskega dela na omenjenih območjih. Pridržanja so bila izvedena v okviru širših varnostnih operacij izraelskih sil, ki se v letu 2025 še naprej soočajo z napetostmi v regiji. Palestinski sindikat opozarja na sistematično omejevanje svobode tiska in pritiske na poročevalce, ki spremljajo dogajanje na terenu. Število pridržanih novinarjev v enem letu po oceni organizacije kaže na visoko stopnjo tveganja za lokalne dopisnike in fotoreporterje.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Z začetkom leta 2026 je devetnajst zveznih držav v Združenih državah Amerike uveljavilo povišanje minimalnih plač, kar neposredno vpliva na več kot 8,3 milijona delavcev. Najvišjo minimalno urno postavko v državi ohranja zvezna država Washington, kjer so plačo zvišali na 17,13 dolarja, tesno pa ji sledita New York s 17 dolarji v izbranih regijah ter Connecticut s 16,94 dolarja. Do povišanj prihaja predvsem zaradi zakonskih določil o letnem usklajevanju z inflacijo, ki so jih sprejeli v različnih delih države, da bi ohranili kupno moč prebivalstva. Medtem ko nekatere države, kot sta Arizona in Colorado, beležita zmerne dvige na približno 15 dolarjev na uro, zvezna država Pennsylvania ostaja pri zveznem minimumu 7,25 dolarja, ki se ni spremenil že več kot 17 let. V Kaliforniji se je minimalna plača povzpela na 16,90 dolarja, v Ohiu pa na 11 dolarjev. Odzivi na te spremembe so mešani; delavci pozdravljajo višje dohodke v času naraščajočih življenjskih stroškov, medtem ko nekateri lastniki podjetij opozarjajo na povečane stroške dela, ki bi lahko vodili do povišanja cen storitev in izdelkov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu funkcije podpisal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je odločil za preklic vseh izvršnih dejanj, ki jih je Adams izdal po 26. septembru 2024, ko je bila proti njemu vložena zvezna obtožnica zaradi podkupovanja in korupcije. Mamdani je svojo potezo utemeljil s potrebo po prečiščenju mestne uprave in zagotavljanju transparentnosti, saj so bili po njegovem mnenju pozni ukazi nekdanjega župana vprašljivi zaradi njegovega pravnega statusa. Med preklicanimi ukrepi so tudi direktive, ki so se nanašale na boj proti antisemitizmu in omejevanje bojkota Izraela. Posebno pozornost je vzbudil preklic ukaza iz decembra 2025, ki je mestnim agencijam prepovedoval diskriminacijo Izraela in njegovih državljanov pri javnih naročilih. Mamdanijeve odločitve so takoj sprožile val kritik s strani judovskih skupnosti in izraelskih uradnikov, ki mu očitajo zmanjševanje zaščite judovske skupnosti v mestu. Župan Mamdani je v petek stopil v bran svojim odločitvam in poudaril, da gre za načelno zavrnitev vseh postopkov, ki jih je Adams sprejel v času, ko je bil pod težo kazenskega pregona.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je skoraj leto dni po začetku svojega drugega mandata pod drobnogledom javnosti zaradi številnih neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih predvolilnih obljub. Analize kažejo, da Trumpu ni uspelo končati vojne v Ukrajini v 24 urah, kot je obljubljal, prav tako pa se njegova administracija sooča z očitki o politizaciji pravosodja. Medtem ko je Trump obljubil konec izrabe državnih institucij za pregon političnih nasprotnikov, njegovo ministrstvo nadaljuje postopke proti nekdanjim visokim uradnikom in kritikom, kot je James Comey. Dodatne napetosti povzroča ravnanje z umetniškim centrom John F. Kennedy v Washingtonu. Demokratski senator Sheldon Whitehouse je Trumpove zaveznike obtožil, da center izkoriščajo kot zasebni klub za predsednikove prijatelje. Brez odobritve kongresa naj bi na stavbo celo začeli nameščati Trumpovo ime nad Kennedyjevo. Hkrati se v New Yorku uveljavlja novi župan Zohran Mamdani, demokratični socialist in priseljenec, ki je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen upor proti Trumpovi politiki priseljevanja in retoriki, uperjeni proti manjšinam. Mamdani, ki zagovarja dostopna stanovanja in javni prevoz, je postal simbol novega levega političnega vala, ki neposredno izziva trenutno zvezno oblast.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot 112. župan New Yorka, prisego pa mu je podal Bernie Sanders. Na slovesnosti so nastopili Lucy Dacus in Punjabi izvajalec Babbulicious. Mamdani je že preklical odloke, izdane po obtožnici njegovega predhodnika, in poudaril svojo zavezanost progresivni agendi ter obljubil, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Podprl je pogumne politike za Wall Street in se odzval na kritike glede 'majhnih pričakovanj'. Inauguracijo je pozdravil tudi Sadiq Khan.

Donald Trump je po smrti Tatiane Schlossberg, vnukinje Caroline Kennedy, objavil kritične komentarje na svojem omrežju Truth Social. Konservativni komentatorji so negativno sprejeli načrte novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki naj bi združili mesto New York.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.

Donald Trump je po smrti vnukinje Caroline Kennedy, Tatjane Schlossberg, objavil sporno izjavo na Truth Social. Prav tako se je odzval na krizo cenovne dostopnosti, pri čemer je zanikal izkušnje Američanov, kar je sprožilo kritike. Zohran Mamdani, župan New Yorka, je bil tarča kritik desničarskih komentatorjev zaradi svojih načrtov za združevanje mesta.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, kar utemeljuje z domnevno previsokimi stroški obnove stavb centralne banke. Na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu je Powellovo delovanje označil za potratno, pri čemer je stroške obnove v višini štirih milijard dolarjev primerjal z lastnimi gradbenimi projekti v Beli hiši, kjer gradi novo plesno dvorano. Trumpova fiksacija na gradnjo in luksuzne materiale, vključno z osebnim nakupovanjem marmorja in oniksa, ostaja osrednji del njegovega javnega delovanja, čeprav kritiki opozarjajo na visoke stroške, ki bremenijo davkoplačevalce. Ob začetku leta 2026 se Trump spopada z upadajočo podporo med ključnimi demografskimi skupinami, predvsem v srednjem razredu in med latinskoameriškimi volivci, ki so kritični do njegove imigracijske in ekonomske politike. Kljub političnim pritiskom in vprašanjem o njegovem zdravstvenem stanju, ki so se pojavila po poročanju medijev o fizičnem pešanju, predsednik ohranja svoj značilen slog. To je ponazoril na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu, kjer je za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa in obljubil osebni podpis kupcu. Medtem ko predsednik poudarja gospodarsko uspešnost, borzni indeksi kažejo, da so ameriški trgi v letu 2025 zaostajali za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo politični nestabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je navedel, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje so sledile poročilom o smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu, kar odraža Trumpovo pogosto prakso hitrega odzivanja na poročanje konservativnih medijev. Hkrati se Trumpova administracija sooča z ostrimi očitki preživelih žrtev Jeffreyja Epsteina zaradi neizpolnitve zakonskega roka za objavo vseh vladnih dokumentov, povezanih s tem primerom. Danielle Bensky, ena od preživelih, je javno kritizirala »površen« proces razkritja in opozorila na neustrezno prikrivanje osebnih podatkov ter manjkajoče informacije, ki bi morale biti dostopne javnosti do 19. decembra v skladu z zakonodajo o preglednosti. Ob začetku drugega leta mandata pa so v javnost prišle napovedi o uresničevanju preostalih ciljev spornega projekta Project 2025. Načrti za leto 2026 vključujejo drastične ukrepe, kot so odprava Urada za obveščevalne dejavnosti in analize, ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje ter uvedbo obveznega vojaškega testiranja za vse dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Administracija prav tako načrtuje strožje omejitve pri dostopu do splava in spremembe v zdravstvenem sistemu.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist in član organizacije NYC-DSA, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno nastopil štiriletni mandat župana New Yorka. Simbolna zaprisega je potekala ob polnoči v zgodovinski, danes opuščeni podzemni postaji pod mestno hišo na Manhattnu, kar je Mamdani označil za poklon delavskemu razredu in arhitekturni dediščini mesta. Mamdani je prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta, zaprisegel pa je na Koranu pred vrhovno tožilko zvezne države New York Letitio James. Njegov program temelji na ambicioznih socialnih reformah, ki vključujejo zamrznitev najemnin, brezplačen javni prevoz, vzpostavitev javnih trgovin z živili v vseh petih mestnih okrožjih ter zagotovitev dostopnih stanovanj in otroškega varstva. Njegov nastop mandata hkrati napoveduje obdobje ostrega političnega nasprotovanja administraciji Donalda Trumpa, kar je Mamdani poudaril že v svojem prvem nagovoru. Podporniki iz gibanja NYC-DSA ob tem opozarjajo, da izvolitev predstavlja le prvi korak v širšem projektu korenitih družbenih sprememb v mestu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi nočne objave na družbenem omrežju Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem, češ da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (angl. locked and loaded) za ukrepanje, v kolikor bi tamkajšnji režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu krepijo protivladni protesti, ki so že terjali smrtne žrtve. Obenem se Trumpova administracija sooča z ostrimi kritikami Danielle Bensky, žrtve pokojnega Jeffreyja Epsteina, ki predsedniku očita namerno zavlačevanje pri objavi vseh zakonsko predpisanih dokumentov o aferi Epstein. Benskyjeva je poudarila, da je postopno sproščanje datotek namesto spoštovanja roka, ki se je iztekel 19. decembra, povzročilo dodatno stisko žrtvam, ki iščejo pravico. Poleg zunanjepolitičnih napetosti in afer iz preteklosti se Trump pripravlja na drugo leto svojega mandata, ki ga bo po poročilih zaznamovala implementacija preostalih ciljev spornega konservativnega načrta Projekt 2025. Ta predvideva obsežno prestrukturiranje zvezne vlade, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Načrt vključuje tudi restriktivne ukrepe na področju izobraževanja in zdravstva, kar bo po napovedih analitikov še dodatno polariziralo ameriško politično prizorišče v letu 2026.

Mehiške oblasti so v petek uspešno izvedle repatriacijo posmrtnih ostankov šestih mehiških državljanov, ki so decembra lani izgubili življenje v tragični nesreči medicinskega letala v bližini Galvestona v Teksasu. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je potrdila, da so posmrtne ostanke žrtev, med katerimi je bil tudi dvoletni otrok, z letalom mehiške mornarice že prepeljali v domovino. Predsednica je ob tem napovedala, da bodo v spomin na preminule pripadnike mornarice organizirali uradno žalno slovesnost. Letalo mehiške vojne mornarice je v četrtek pristalo na mednarodnem letališču Scholes v Teksasu, kjer so stekli vsi potrebni postopki za prevzem trupel in usklajevanje z ameriškimi preiskovalci. Nesreča se je zgodila 22. decembra v zalivu Galveston, ko je strmoglavilo letalo, namenjeno izvajanju medicinskih prevozov. Mehiške oblasti v sodelovanju z ameriškimi organi nadaljujejo preiskavo incidenta, da bi ugotovile natančne vzroke za strmoglavljenje, ki je terjalo življenja vojaškega osebja in civilistov.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Tožilstvo v Tajpeju je v okviru petega vala preiskave proti kriminalni združbi Prince Group razkrilo nove lokacije za pranje denarja in nezakonite spletne igre na srečo v tihomorski državi Palau. Preiskovalci so ugotovili, da je skupina med pandemijo covida-19 v enem izmed letovišč v Palauu vzpostavila operativno središče za obdelavo nezakonitih finančnih transakcij. V operaciji, ki so jo vodili tajvanski preiskovalni uradi, so pridržali sedem oseb, med katerimi je tudi upokojeni častnik tajvanske nacionalne varnostne službe Shi Binfang. Slednji naj bi skupini zagotavljal prostore in logistično podporo za delovanje t. i. finančnih pralnic. Preiskava je razkrila, da je skupina za prevoz prepovedanih predmetov in denarja uporabljala tudi štiri luksuzne jahte, ki so bile zasidrane v pristanišču Keelung. Poleg sumov pranja denarja se skupina sooča z obtožbami organiziranega kriminala, goljufij in prirejanja nezakonitih iger na srečo. Upokojeni častnik Shi Binfang je bil po zaslišanju izpuščen proti plačilu varščine v višini 1,2 milijona tajvanskih dolarjev, medtem ko se preiskava nadaljuje v smeri iskanja morebitnih drugih vpletenih v to obsežno mednarodno mrežo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 2. januarja 2026, javnosti sporočil, da so zdravniki v Beli hiši podali novo oceno njegovega zdravja, po kateri je v »popolni kondiciji«. Trump je poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni pregled, ki ga je po lastnih besedah rešil brez težav oziroma »z odliko«. To je že tretji tovrstni test, ki ga je opravil med svojim mandatom, z objavo pa želi utišati kritike in dvome o svoji mentalni ter fizični sposobnosti za opravljanje funkcije. Najnovejše poročilo zdravnikov prihaja v času, ko so zdravstveno stanje predsednika pogosto tematizirali tako mediji kot njegovi politični nasprotniki. Trump je izpostavil, da rezultati potrjujejo njegovo vitalnost, kar se sklada z njegovimi prejšnjimi navedbami o izjemni srčni kondiciji. Kljub predsednikovemu optimizmu so njegovi nasprotniki na družbenih omrežjih in v določenih medijskih krogih njegove trditve o kognitivni brezhibnosti sprejeli s skepticizmom, vendar uradna zdravniška ekipa vztraja pri ugodni oceni njegovega zdravja.

Donald Trump je dejal, da so ga zdravniki razglasili za "popolnoma zdravega" in da je "odlično" opravil kognitivni test že tretjič zapored.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldan obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Projekt, ki obsega 8.360 kvadratnih metrov, ostaja kontroverzen, saj ga nekateri vidijo kot uničevanje zgodovinske podobe Bele hiše.

V Jemnu so se v zadnjih dneh močno zaostrili spopadi in zračni napadi, kar je neposredna posledica vse globljega razkola med ključnima zaveznicama v regiji, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Koalicija pod vodstvom Rijada je izvedla vrsto letalskih napadov na položaje separatističnih sil, ki jih vojaško in politično podpirajo ZAE. Ta premik pomeni pomembno destabilizacijo znotraj koalicije, ki je bila prvotno ustanovljena za boj proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana. Konfrontacija med zalivskima velesilama glede nadzora nad južnim Jemnom je postavila prihodnost države pod vprašaj. Separatistično gibanje, ki uživa podporo Abu Dabija, je v bliskovitem napredovanju zavzelo ključna ozemlja na jugu, kar je povzročilo razpad enotnega nastopa proti Hutijem. Razmere dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi, ki že več kot desetletje trpi zaradi državljanske vojne, medtem ko se zavezniške sile sedaj spopadajo med seboj namesto s skupnim sovražnikom.

Zohran Mamdani je uradno prevzel funkcijo župana New Yorka. Slovesnost je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Njegov prvi dan na položaju je vključeval vožnjo s podzemno železnico, prevzem novih pisarn in odzive, tudi kritične, iz Izraela. Inauguracija je ustvarila številne viralne trenutke na internetu. ABC je poročal o njegovi inavguraciji in 'ambicioznem progresivnem programu'.

Savdska Arabija je izvedla zračne napade na položaje sil, povezanih z Združenimi arabskimi emirati (ZAE), v provinci Hadramaut na jugu Jemna. Do napadov je prišlo med hudimi spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in ZAE.

Kim Jong-un je novo leto 2026 proslavil s soprogo in hčerko Ju-ae, s katerima si je ogledal razkošne glasbene in plesne nastope na stadionu Prvega maja v Pjongjangu. Ju-ae je prvič obiskala družinski mavzolej, kar po mnenju strokovnjakov krepi njen položaj kot potencialne naslednice očeta.

V Solunu je v starosti 70 let umrl Hristos Sarantopulos, vpliven poslovnež in dolgoletni predsednik Grško-italijanske gospodarske zbornice. Sarantopulos je zbornico vodil neprekinjeno 29 let, vse od njene ustanovitve, poleg tega pa je 22 let opravljal funkcijo častnega konzulata Italije v Solunu. Njegovo delovanje je pustilo neizbrisan pečat v gospodarskih odnosih med Grčijo in Italijo, saj je aktivno spodbujal bilateralno sodelovanje in investicije med državama. Poleg vodenja zbornice je bil Sarantopulos od leta 1997 nepogrešljiv član upravnega odbora Trgovinske in industrijske zbornice v Solunu (EVETh), kjer je zasedal tudi položaj drugega podpredsednika. Grški mediji poročajo, da se je v zadnjem obdobju spopadal z resnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile zanj usodne. Njegova smrt pomeni konec pomembnega obdobja za solunsko poslovno skupnost, v kateri je veljal za ključno figuro pri povezovanju mediteranskih trgov in krepitvi diplomatskih vezi skozi gospodarske pobude.

Po poročilih o šestih smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene podpreti protestnike, če bo iranska vlada uporabila silo. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana je ZDA ostro posvaril pred vmešavanjem. Iranski parlament je zagrozil z napadi na ameriške baze na Bližnjem vzhodu v primeru agresije ZDA.

Predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval Chen Chien-jena za 13. predsednika Academia Sinica. Chen se po koncu politične kariere vrača k raziskovalnemu delu. Poslanka Kuomintanga Wan Mei-ling je pozvala Chena, naj se izogne politiki in se osredotoči na akademsko strokovnost. Raziskovalci Academia Sinica so izrazili upanje, da bo Chen ohranil ravnovesje med naravoslovnimi in humanističnimi vedami ter spodbujal sodelovanje z drugimi institucijami.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Predsednik odbora za predpise iranske nogometne zveze, Abbas Mousavi, je opozoril, da bi lahko prvi vratar iranske reprezentance Alireza Beiranvand izpustil prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026. Razlog za to je odprt primer pred Mednarodnim razsodiščem za šport (CAS), ki bi lahko potrdilo kazen suspenza ravno v času pred začetkom turnirja. Mousavi je pojasnil, da obstaja možnost, da bo CAS odločitev sprejel tik pred prvenstvom, kar bi pomenilo takojšnjo prepoved igranja za ključnega člana iranske izbrane vrste. Čeprav obstaja tudi verjetnost, da bo razsodba izrečena šele po koncu tekmovanja, negotovost povzroča precejšnjo zaskrbljenost v iranskih športnih krogih. Beiranvand velja za enega najpomembnejših igralcev reprezentance, zato bi bila njegova odsotnost velik udarec za ekipo na največjem nogometnem odru.

Zaradi sneženja in poledice je prišlo do prometnih motenj in več deset nesreč, predvsem v osrednjem Hessnu. Delne omejitve so bile tudi v lokalnem prometu.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.