Ruski portal Vzgljad je poročal, da se je Črna gora znašla na uradnem seznamu držav, ki jih Ruska federacija obravnava kot sovražne. Čeprav seznam ne vključuje strogega numeričnega rangiranja po stopnji ogroženosti, ruski analitiki Črno goro uvrščajo med države, ki izvajajo protirusko politiko, vendar ne v najožji krog ključnih nasprotnic, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike. Uvrstitev na seznam je neposredna posledica odločitve Podgorice, da svojo zunanjo politiko popolnoma uskladi z Evropsko unijo. Črna gora je po začetku ruske invazije na Ukrajino stopnjevala restriktivne ukrepe proti Moskvi, kar vključuje zamrznitev premoženja ruskih državljanov in subjektov ter prepoved delovanja določenih medijev. Ruska stran te poteze interpretira kot neprijazna dejanja, ki zahtevajo povračilne diplomatske in gospodarske ukrepe. Odnosi med državama so se v zadnjem obdobju dodatno zaostrili zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v preteklosti že večkrat opozorilo na nesprejemljive pritiske Kremlja, medtem ko Rusija prek svojih medijskih kanalov kritizira evroatlantsko usmeritev celotne balkanske regije, vključno s pritiski na sosednjo Srbijo.

Senegalska carinska uprava je v proračunskem letu 2025 zabeležila zgodovinski uspeh pri zbiranju proračunskih sredstev, saj je znatno presegla cilje, določene v finančnem zakonu. Po podatkih z dne 31. decembra 2025 so dejanski prejemki znašali 1.286,1 milijarde frankov CFA, kar je za 39,9 milijarde več od letnega cilja, ki je bil postavljen pri 1.246,2 milijarde. Skupne carinske likvidacije, ki vključujejo tudi sredstva za druge uprave in regionalne organizacije, so dosegle rekordnih 1.618,4 milijarde frankov CFA. Ta dosežek predstavlja povečanje za 103,6 milijarde frankov CFA v primerjavi z realizacijo v letu 2024. Vodstvo carine je poudarilo, da ti rezultati neposredno prispevajo k nacionalnemu proračunu in krepijo proračunsko suverenost države. Med ključnimi dejavniki za takšen uspeh so navedli strožjo regulacijo prihodkov od uvoza naftnih derivatov, boljši nadzor nad davčno osnovo za izdelke, ki prinašajo največ prihodkov, ter splošno izboljšanje učinkovitosti carinskih postopkov in reform. Gre za prvi primer v zgodovini države, ko so likvidacije in dejanska izterjava hkrati dosegli tako visoke ravni.

Mouramani Kaba Diakité, vidni poslanec in podpredsednik senegalske narodne skupščine iz vrst vladajoče stranke Pastef, je sprožil politično afero z ostrimi obtožbami proti predsedniku parlamenta El Malicku Ndiayeju. V javnost so prišli zapisi iz komunikacijske platforme WhatsApp, v katerih Diakité Ndiayeju očita nepotizem, klanovsko vodenje in finančno razsipnost. Po njegovih navedbah naj bi predsednik parlamenta v svojem kabinetu zaposlil 67 oseb, med katerimi so številni prijatelji in sorodniki, ki se na delovnem mestu sploh ne pojavljajo. Kritike letijo tudi na domnevno neracionalno porabo proračunskih sredstev, vključno z mesečno kvoto 5.000 litrov goriva in zaposlitvijo osebnega kuharja s plačo v višini milijon frankov CFA. Diakité, ki je delovanje predsednika ocenil z najnižjo možno oceno, je predlagal revizijo poslovanja in spremembo poslovnika, ki bi mandat predsednika narodne skupščine omejil na eno leto. Po mnenju poslanca se Ndiaye obnaša kot »predsednik države v malem« in zlorablja svojo funkcijo za osebne politične ambicije, kar je v neposrednem nasprotju z obljubami stranke o transparentnosti in skromnosti.

Iranske oblasti so v luči naraščajočih napetosti in notranjih nemirov stopnjevale svojo retoriko proti zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve države. Svetovalec vrhovnega voditelja Ali Šamhani je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bo Teheran »odsekal roko« vsakemu posamezniku ali državi, ki bi poskušala poseči v suverenost Irana. Šamhani je poudaril, da gre pri vprašanju notranje varnosti za rdečo linijo, na katero se bo država odzvala z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Istočasno so v mestu Hamadan na zahodu države potekala pro-vladna zborovanja, kjer so udeleženci obsodili nedavne nemire in izrazili podporo islamskemu sistemu. Dogodki se odvijajo v ozračju stopnjevane konfrontacije z Zahodom in po aretacijah protestnikov v Teheranu. Iransko politično vodstvo poskuša s kombinacijo ostrih groženj tujini in organizacijo množičnih shodov doma stabilizirati razmere, potem ko je predsednik Pezeškian razglasil stanje, ki ga opisuje kot totalno vojno z Združenimi državami Amerike in njihovimi zavezniki.

Hojatoleslam Mohammad Javad Hadži Ali Akbari je med petkovo molitvijo v Teheranu izpostavil, da tuji sovražniki Irana načrtno izkoriščajo trenutne gospodarske težave države za spodbujanje varnostne krize. Po njegovih besedah tisti, ki niso dosegli svojih ciljev v prejšnjih vojaških konfliktih, zdaj odkrito polagajo upe v notranje nemire in destabilizacijo islamske republike. Verski voditelj je poudaril, da je strategija nasprotnikov preobrazba finančnega nezadovoljstva prebivalstva v širši upor proti državni ureditvi. Akbari je v svojem nagovoru vernike pozval k krepitvi vrlin, kot so pobožnost, prizadevnost in modrost, saj naj bi se s temi lastnostmi gradili pravi privrženci sistema. Opozoril je, da sovražna stran nima več drugih sredstev, zato se zanaša na psihološko vojno in izkoriščanje inflacije ter drugih ekonomskih pritiskov. Po mnenju pridigarja je ključnega pomena, da se državljani ne pustijo zavesti zunanjim provokacijam, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Danska energetska družba Ørsted je napovedala pravne ukrepe proti ameriški zvezni vladi zaradi odločitve o zaustavitvi gradnje velikega vetrnega parka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Projekt morske vetrne elektrarne, ki je bil v času izdaje odredbe o prekinitvi del že v zaključni fazi postavitve, predstavlja ključen del strategije podjetja na področju obnovljivih virov energije. Vodstvo podjetja trdi, da je bila odločitev o zaustavitvi neutemeljena in da neposredno ogroža njihove investicije ter cilje prehoda na čisto energijo. Spor med danskim koncernom in ameriško administracijo se je zaostril po tem, ko je vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odredila takojšnjo prekinitev del na morju. Podjetje Ørsted, ki velja za svetovnega vodjo na področju vetrne energije, želi s tožbo doseči razveljavitev te odločitve in nadaljevanje del. Primer bi lahko postavil pomemben precedens za prihodnje tuje investicije v ameriški sektor zelene energije, saj poudarja politična tveganja, s katerimi se spopadajo mednarodna podjetja pri izvajanju obsežnih infrastrukturnih projektov v ZDA.

Demokratska narodna partija (DNP) je ostro kritizirala vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića po nedavnem umoru v Budvi. Stranka trdi, da je bila varnost v mestu ogrožena, ker je Šćepanović večino policijskih sil napotil v Botun zaradi obračuna s civilisti, medtem ko so v Budvi ostali le komunalni policisti. Po navedbah DNP se je v noči med 29. in 30. decembrom zgodil umor ravno v času, ko so policijske enote izvajale aretacije v Zeti, med katerimi so bili tudi otroci, starejši in lokalni funkcionarji. Poleg očitkov o napačni razporeditvi sil je DNP izpostavila tudi vprašanje vloge turskega državljana Deniza Albarjaka iz skupine Kuzu. Stranka sprašuje po njegovih pooblastilih, saj naj bi 30. decembra izdajal ukaze črnogorski policiji pri aretacijah državljanov. Kritika leti tudi na legitimnost Šćepanovićevega mandata, ki se je po mnenju stranke začel z valom nasilja in neustreznim odzivom na kriminalne dejavnosti na črnogorskih ulicah.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, več kot 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Med ranjenimi so po potrditvi srbskega ministrstva za zunanje zadeve tudi štirje državljani Srbije. Po navedbah očividcev se je ogenj na stropu lokala razširil v nekaj sekundah, sledila pa je silovita eksplozija, ki je popolnoma uničila objekt. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da so lastniki bara nesrečo preživeli, vendar je število žrtev med gosti izjemno visoko zaradi velike zgostitve ljudi v času dočeka novega leta. Preiskava o vzroku tragedije še poteka, vendar prve informacije kažejo na morebitno nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev znotraj zaprtega prostora. Reševalne ekipe so se zaradi nedostopnosti terena in velikega števila poškodovancev spopadale z izjemno zahtevnimi razmerami pri evakuaciji preživelih v okoliške bolnišnice.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj župana New Yorka, s čimer se je začelo novo obdobje vodenja ene največjih svetovnih metropol. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel pred Berniejem Sandersom, dolgoletnim simbolom ameriškega progresivizma. V svojem nastopnem govoru je poudaril nujnost povrnitve zaupanja v javne institucije in napovedal odmik od zanašanja na zasebni sektor pri zagotavljanju ključnih storitev. Novi župan je kritiziral desetletja apatije, ki so po njegovem mnenju spodkopala vero v demokracijo. Napovedal je ambiciozne socialne reforme in poudaril, da bo mestna uprava pod njegovim vodstvom delovala brez opravičevanja za svoja socialistična prepričanja. Njegova izvolitev pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj Mamdani obljublja, da odličnost v javnih storitvah ne bo več izjema, temveč pravilo, s čimer želi neposredno nasloviti težave najranljivejših prebivalcev New Yorka.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

Iranski politiki, med njimi vidna predstavnika Saed Džalili in Hesamodin Ašna, so se ostro odzvali na zadnje grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, uperjene proti Iranu. Džalili je v svojem odzivu poudaril, da so Združene države Amerike v svojem delovanju »paralizirane«, s čimer je želel izničiti težo ameriških pritiskov. Odziv iranske strani je sledil Trumpovim javnim izjavam, v katerih je izrazil podporo protestnikom v Iranu in ponovil ostrejša stališča do teheranskega režima. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo v luči retorike nove ameriške administracije, ki ponovno uvaja politiko maksimalnega pritiska. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za neutemeljeno bahanje in vmešavanje v notranje zadeve države. Ašna je Trumpove besede označil za »pretiravanje«, kar odraža širši konsenz znotraj iranske politične elite, da se je treba ameriškim grožnjam zoperstaviti z odločnim diplomatskim in retoričnim odporom. Dogajanje kaže na poglabljanje diplomatskega prepada med državama še pred uradnim prevzemom oblasti v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja nemirov v Iranu napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z uboji demonstrantov. Protesti, ki v državi neprekinjeno potekajo že šesti dan, so po poročanju tujih tiskovnih agencij terjali več smrtnih žrtev v spopadih z državnimi varnostnimi silami. Teheran je v odzivu na Trumpove besede poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA pomenilo destabilizacijo celotne regije. Napetosti so se dodatno zaostrile v četrtek, ko je bilo v konfrontacijah s silami oblasti ubitih več ljudi, kar je sprožilo oster mednarodni odziv. Trumpove grožnje z vojaško silo ali neposredno pomočjo civilnemu prebivalstvu so sledile nizu objav na družbenih omrežjih, kjer je ameriški predsednik iransko vodstvo obtožil brutalnosti. Iranske oblasti so te izjave označile za neodgovorne in napovedale povračilne ukrepe v primeru kršitve suverenosti.

Sindikat palestinskih novinarjev je sporočil, da je izraelska vojska v letu 2025 na območju Zahodnega brega, Jeruzalema in na ozemljih pod izraelsko upravo pridržala najmanj 42 palestinskih novinarjev. Med pridržanimi medijskimi delavci je po podatkih sindikata tudi osem žensk. Poročilo izpostavlja zaostrene razmere za opravljanje novinarskega dela na omenjenih območjih. Pridržanja so bila izvedena v okviru širših varnostnih operacij izraelskih sil, ki se v letu 2025 še naprej soočajo z napetostmi v regiji. Palestinski sindikat opozarja na sistematično omejevanje svobode tiska in pritiske na poročevalce, ki spremljajo dogajanje na terenu. Število pridržanih novinarjev v enem letu po oceni organizacije kaže na visoko stopnjo tveganja za lokalne dopisnike in fotoreporterje.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Z začetkom leta 2026 je devetnajst zveznih držav v Združenih državah Amerike uveljavilo povišanje minimalnih plač, kar neposredno vpliva na več kot 8,3 milijona delavcev. Najvišjo minimalno urno postavko v državi ohranja zvezna država Washington, kjer so plačo zvišali na 17,13 dolarja, tesno pa ji sledita New York s 17 dolarji v izbranih regijah ter Connecticut s 16,94 dolarja. Do povišanj prihaja predvsem zaradi zakonskih določil o letnem usklajevanju z inflacijo, ki so jih sprejeli v različnih delih države, da bi ohranili kupno moč prebivalstva. Medtem ko nekatere države, kot sta Arizona in Colorado, beležita zmerne dvige na približno 15 dolarjev na uro, zvezna država Pennsylvania ostaja pri zveznem minimumu 7,25 dolarja, ki se ni spremenil že več kot 17 let. V Kaliforniji se je minimalna plača povzpela na 16,90 dolarja, v Ohiu pa na 11 dolarjev. Odzivi na te spremembe so mešani; delavci pozdravljajo višje dohodke v času naraščajočih življenjskih stroškov, medtem ko nekateri lastniki podjetij opozarjajo na povečane stroške dela, ki bi lahko vodili do povišanja cen storitev in izdelkov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu funkcije podpisal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je odločil za preklic vseh izvršnih dejanj, ki jih je Adams izdal po 26. septembru 2024, ko je bila proti njemu vložena zvezna obtožnica zaradi podkupovanja in korupcije. Mamdani je svojo potezo utemeljil s potrebo po prečiščenju mestne uprave in zagotavljanju transparentnosti, saj so bili po njegovem mnenju pozni ukazi nekdanjega župana vprašljivi zaradi njegovega pravnega statusa. Med preklicanimi ukrepi so tudi direktive, ki so se nanašale na boj proti antisemitizmu in omejevanje bojkota Izraela. Posebno pozornost je vzbudil preklic ukaza iz decembra 2025, ki je mestnim agencijam prepovedoval diskriminacijo Izraela in njegovih državljanov pri javnih naročilih. Mamdanijeve odločitve so takoj sprožile val kritik s strani judovskih skupnosti in izraelskih uradnikov, ki mu očitajo zmanjševanje zaščite judovske skupnosti v mestu. Župan Mamdani je v petek stopil v bran svojim odločitvam in poudaril, da gre za načelno zavrnitev vseh postopkov, ki jih je Adams sprejel v času, ko je bil pod težo kazenskega pregona.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je skoraj leto dni po začetku svojega drugega mandata pod drobnogledom javnosti zaradi številnih neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih predvolilnih obljub. Analize kažejo, da Trumpu ni uspelo končati vojne v Ukrajini v 24 urah, kot je obljubljal, prav tako pa se njegova administracija sooča z očitki o politizaciji pravosodja. Medtem ko je Trump obljubil konec izrabe državnih institucij za pregon političnih nasprotnikov, njegovo ministrstvo nadaljuje postopke proti nekdanjim visokim uradnikom in kritikom, kot je James Comey. Dodatne napetosti povzroča ravnanje z umetniškim centrom John F. Kennedy v Washingtonu. Demokratski senator Sheldon Whitehouse je Trumpove zaveznike obtožil, da center izkoriščajo kot zasebni klub za predsednikove prijatelje. Brez odobritve kongresa naj bi na stavbo celo začeli nameščati Trumpovo ime nad Kennedyjevo. Hkrati se v New Yorku uveljavlja novi župan Zohran Mamdani, demokratični socialist in priseljenec, ki je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen upor proti Trumpovi politiki priseljevanja in retoriki, uperjeni proti manjšinam. Mamdani, ki zagovarja dostopna stanovanja in javni prevoz, je postal simbol novega levega političnega vala, ki neposredno izziva trenutno zvezno oblast.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot 112. župan New Yorka, prisego pa mu je podal Bernie Sanders. Na slovesnosti so nastopili Lucy Dacus in Punjabi izvajalec Babbulicious. Mamdani je že preklical odloke, izdane po obtožnici njegovega predhodnika, in poudaril svojo zavezanost progresivni agendi ter obljubil, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Podprl je pogumne politike za Wall Street in se odzval na kritike glede 'majhnih pričakovanj'. Inauguracijo je pozdravil tudi Sadiq Khan.

Donald Trump je po smrti Tatiane Schlossberg, vnukinje Caroline Kennedy, objavil kritične komentarje na svojem omrežju Truth Social. Konservativni komentatorji so negativno sprejeli načrte novega newyorškega župana Zohrana Mamdanija, ki naj bi združili mesto New York.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.

Donald Trump je po smrti vnukinje Caroline Kennedy, Tatjane Schlossberg, objavil sporno izjavo na Truth Social. Prav tako se je odzval na krizo cenovne dostopnosti, pri čemer je zanikal izkušnje Američanov, kar je sprožilo kritike. Zohran Mamdani, župan New Yorka, je bil tarča kritik desničarskih komentatorjev zaradi svojih načrtov za združevanje mesta.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, kar utemeljuje z domnevno previsokimi stroški obnove stavb centralne banke. Na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu je Powellovo delovanje označil za potratno, pri čemer je stroške obnove v višini štirih milijard dolarjev primerjal z lastnimi gradbenimi projekti v Beli hiši, kjer gradi novo plesno dvorano. Trumpova fiksacija na gradnjo in luksuzne materiale, vključno z osebnim nakupovanjem marmorja in oniksa, ostaja osrednji del njegovega javnega delovanja, čeprav kritiki opozarjajo na visoke stroške, ki bremenijo davkoplačevalce. Ob začetku leta 2026 se Trump spopada z upadajočo podporo med ključnimi demografskimi skupinami, predvsem v srednjem razredu in med latinskoameriškimi volivci, ki so kritični do njegove imigracijske in ekonomske politike. Kljub političnim pritiskom in vprašanjem o njegovem zdravstvenem stanju, ki so se pojavila po poročanju medijev o fizičnem pešanju, predsednik ohranja svoj značilen slog. To je ponazoril na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu, kjer je za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa in obljubil osebni podpis kupcu. Medtem ko predsednik poudarja gospodarsko uspešnost, borzni indeksi kažejo, da so ameriški trgi v letu 2025 zaostajali za svetovnim povprečjem, kar analitiki pripisujejo politični nestabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je navedel, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje so sledile poročilom o smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu, kar odraža Trumpovo pogosto prakso hitrega odzivanja na poročanje konservativnih medijev. Hkrati se Trumpova administracija sooča z ostrimi očitki preživelih žrtev Jeffreyja Epsteina zaradi neizpolnitve zakonskega roka za objavo vseh vladnih dokumentov, povezanih s tem primerom. Danielle Bensky, ena od preživelih, je javno kritizirala »površen« proces razkritja in opozorila na neustrezno prikrivanje osebnih podatkov ter manjkajoče informacije, ki bi morale biti dostopne javnosti do 19. decembra v skladu z zakonodajo o preglednosti. Ob začetku drugega leta mandata pa so v javnost prišle napovedi o uresničevanju preostalih ciljev spornega projekta Project 2025. Načrti za leto 2026 vključujejo drastične ukrepe, kot so odprava Urada za obveščevalne dejavnosti in analize, ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje ter uvedbo obveznega vojaškega testiranja za vse dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Administracija prav tako načrtuje strožje omejitve pri dostopu do splava in spremembe v zdravstvenem sistemu.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist in član organizacije NYC-DSA, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno nastopil štiriletni mandat župana New Yorka. Simbolna zaprisega je potekala ob polnoči v zgodovinski, danes opuščeni podzemni postaji pod mestno hišo na Manhattnu, kar je Mamdani označil za poklon delavskemu razredu in arhitekturni dediščini mesta. Mamdani je prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta, zaprisegel pa je na Koranu pred vrhovno tožilko zvezne države New York Letitio James. Njegov program temelji na ambicioznih socialnih reformah, ki vključujejo zamrznitev najemnin, brezplačen javni prevoz, vzpostavitev javnih trgovin z živili v vseh petih mestnih okrožjih ter zagotovitev dostopnih stanovanj in otroškega varstva. Njegov nastop mandata hkrati napoveduje obdobje ostrega političnega nasprotovanja administraciji Donalda Trumpa, kar je Mamdani poudaril že v svojem prvem nagovoru. Podporniki iz gibanja NYC-DSA ob tem opozarjajo, da izvolitev predstavlja le prvi korak v širšem projektu korenitih družbenih sprememb v mestu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi nočne objave na družbenem omrežju Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem, češ da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (angl. locked and loaded) za ukrepanje, v kolikor bi tamkajšnji režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu krepijo protivladni protesti, ki so že terjali smrtne žrtve. Obenem se Trumpova administracija sooča z ostrimi kritikami Danielle Bensky, žrtve pokojnega Jeffreyja Epsteina, ki predsedniku očita namerno zavlačevanje pri objavi vseh zakonsko predpisanih dokumentov o aferi Epstein. Benskyjeva je poudarila, da je postopno sproščanje datotek namesto spoštovanja roka, ki se je iztekel 19. decembra, povzročilo dodatno stisko žrtvam, ki iščejo pravico. Poleg zunanjepolitičnih napetosti in afer iz preteklosti se Trump pripravlja na drugo leto svojega mandata, ki ga bo po poročilih zaznamovala implementacija preostalih ciljev spornega konservativnega načrta Projekt 2025. Ta predvideva obsežno prestrukturiranje zvezne vlade, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Načrt vključuje tudi restriktivne ukrepe na področju izobraževanja in zdravstva, kar bo po napovedih analitikov še dodatno polariziralo ameriško politično prizorišče v letu 2026.

Mehiške oblasti so v petek uspešno izvedle repatriacijo posmrtnih ostankov šestih mehiških državljanov, ki so decembra lani izgubili življenje v tragični nesreči medicinskega letala v bližini Galvestona v Teksasu. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je potrdila, da so posmrtne ostanke žrtev, med katerimi je bil tudi dvoletni otrok, z letalom mehiške mornarice že prepeljali v domovino. Predsednica je ob tem napovedala, da bodo v spomin na preminule pripadnike mornarice organizirali uradno žalno slovesnost. Letalo mehiške vojne mornarice je v četrtek pristalo na mednarodnem letališču Scholes v Teksasu, kjer so stekli vsi potrebni postopki za prevzem trupel in usklajevanje z ameriškimi preiskovalci. Nesreča se je zgodila 22. decembra v zalivu Galveston, ko je strmoglavilo letalo, namenjeno izvajanju medicinskih prevozov. Mehiške oblasti v sodelovanju z ameriškimi organi nadaljujejo preiskavo incidenta, da bi ugotovile natančne vzroke za strmoglavljenje, ki je terjalo življenja vojaškega osebja in civilistov.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Tožilstvo v Tajpeju je v okviru petega vala preiskave proti kriminalni združbi Prince Group razkrilo nove lokacije za pranje denarja in nezakonite spletne igre na srečo v tihomorski državi Palau. Preiskovalci so ugotovili, da je skupina med pandemijo covida-19 v enem izmed letovišč v Palauu vzpostavila operativno središče za obdelavo nezakonitih finančnih transakcij. V operaciji, ki so jo vodili tajvanski preiskovalni uradi, so pridržali sedem oseb, med katerimi je tudi upokojeni častnik tajvanske nacionalne varnostne službe Shi Binfang. Slednji naj bi skupini zagotavljal prostore in logistično podporo za delovanje t. i. finančnih pralnic. Preiskava je razkrila, da je skupina za prevoz prepovedanih predmetov in denarja uporabljala tudi štiri luksuzne jahte, ki so bile zasidrane v pristanišču Keelung. Poleg sumov pranja denarja se skupina sooča z obtožbami organiziranega kriminala, goljufij in prirejanja nezakonitih iger na srečo. Upokojeni častnik Shi Binfang je bil po zaslišanju izpuščen proti plačilu varščine v višini 1,2 milijona tajvanskih dolarjev, medtem ko se preiskava nadaljuje v smeri iskanja morebitnih drugih vpletenih v to obsežno mednarodno mrežo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 2. januarja 2026, javnosti sporočil, da so zdravniki v Beli hiši podali novo oceno njegovega zdravja, po kateri je v »popolni kondiciji«. Trump je poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni pregled, ki ga je po lastnih besedah rešil brez težav oziroma »z odliko«. To je že tretji tovrstni test, ki ga je opravil med svojim mandatom, z objavo pa želi utišati kritike in dvome o svoji mentalni ter fizični sposobnosti za opravljanje funkcije. Najnovejše poročilo zdravnikov prihaja v času, ko so zdravstveno stanje predsednika pogosto tematizirali tako mediji kot njegovi politični nasprotniki. Trump je izpostavil, da rezultati potrjujejo njegovo vitalnost, kar se sklada z njegovimi prejšnjimi navedbami o izjemni srčni kondiciji. Kljub predsednikovemu optimizmu so njegovi nasprotniki na družbenih omrežjih in v določenih medijskih krogih njegove trditve o kognitivni brezhibnosti sprejeli s skepticizmom, vendar uradna zdravniška ekipa vztraja pri ugodni oceni njegovega zdravja.

Donald Trump je dejal, da so ga zdravniki razglasili za "popolnoma zdravega" in da je "odlično" opravil kognitivni test že tretjič zapored.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldan obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Projekt, ki obsega 8.360 kvadratnih metrov, ostaja kontroverzen, saj ga nekateri vidijo kot uničevanje zgodovinske podobe Bele hiše.

V Jemnu so se v zadnjih dneh močno zaostrili spopadi in zračni napadi, kar je neposredna posledica vse globljega razkola med ključnima zaveznicama v regiji, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Koalicija pod vodstvom Rijada je izvedla vrsto letalskih napadov na položaje separatističnih sil, ki jih vojaško in politično podpirajo ZAE. Ta premik pomeni pomembno destabilizacijo znotraj koalicije, ki je bila prvotno ustanovljena za boj proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana. Konfrontacija med zalivskima velesilama glede nadzora nad južnim Jemnom je postavila prihodnost države pod vprašaj. Separatistično gibanje, ki uživa podporo Abu Dabija, je v bliskovitem napredovanju zavzelo ključna ozemlja na jugu, kar je povzročilo razpad enotnega nastopa proti Hutijem. Razmere dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi, ki že več kot desetletje trpi zaradi državljanske vojne, medtem ko se zavezniške sile sedaj spopadajo med seboj namesto s skupnim sovražnikom.

Zohran Mamdani je uradno prevzel funkcijo župana New Yorka. Slovesnost je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Njegov prvi dan na položaju je vključeval vožnjo s podzemno železnico, prevzem novih pisarn in odzive, tudi kritične, iz Izraela. Inauguracija je ustvarila številne viralne trenutke na internetu. ABC je poročal o njegovi inavguraciji in 'ambicioznem progresivnem programu'.

Savdska Arabija je izvedla zračne napade na položaje sil, povezanih z Združenimi arabskimi emirati (ZAE), v provinci Hadramaut na jugu Jemna. Do napadov je prišlo med hudimi spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in ZAE.

Kim Jong-un je novo leto 2026 proslavil s soprogo in hčerko Ju-ae, s katerima si je ogledal razkošne glasbene in plesne nastope na stadionu Prvega maja v Pjongjangu. Ju-ae je prvič obiskala družinski mavzolej, kar po mnenju strokovnjakov krepi njen položaj kot potencialne naslednice očeta.

V Solunu je v starosti 70 let umrl Hristos Sarantopulos, vpliven poslovnež in dolgoletni predsednik Grško-italijanske gospodarske zbornice. Sarantopulos je zbornico vodil neprekinjeno 29 let, vse od njene ustanovitve, poleg tega pa je 22 let opravljal funkcijo častnega konzulata Italije v Solunu. Njegovo delovanje je pustilo neizbrisan pečat v gospodarskih odnosih med Grčijo in Italijo, saj je aktivno spodbujal bilateralno sodelovanje in investicije med državama. Poleg vodenja zbornice je bil Sarantopulos od leta 1997 nepogrešljiv član upravnega odbora Trgovinske in industrijske zbornice v Solunu (EVETh), kjer je zasedal tudi položaj drugega podpredsednika. Grški mediji poročajo, da se je v zadnjem obdobju spopadal z resnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile zanj usodne. Njegova smrt pomeni konec pomembnega obdobja za solunsko poslovno skupnost, v kateri je veljal za ključno figuro pri povezovanju mediteranskih trgov in krepitvi diplomatskih vezi skozi gospodarske pobude.

Po poročilih o šestih smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene podpreti protestnike, če bo iranska vlada uporabila silo. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana je ZDA ostro posvaril pred vmešavanjem. Iranski parlament je zagrozil z napadi na ameriške baze na Bližnjem vzhodu v primeru agresije ZDA.

Predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval Chen Chien-jena za 13. predsednika Academia Sinica. Chen se po koncu politične kariere vrača k raziskovalnemu delu. Poslanka Kuomintanga Wan Mei-ling je pozvala Chena, naj se izogne politiki in se osredotoči na akademsko strokovnost. Raziskovalci Academia Sinica so izrazili upanje, da bo Chen ohranil ravnovesje med naravoslovnimi in humanističnimi vedami ter spodbujal sodelovanje z drugimi institucijami.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Predsednik odbora za predpise iranske nogometne zveze, Abbas Mousavi, je opozoril, da bi lahko prvi vratar iranske reprezentance Alireza Beiranvand izpustil prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026. Razlog za to je odprt primer pred Mednarodnim razsodiščem za šport (CAS), ki bi lahko potrdilo kazen suspenza ravno v času pred začetkom turnirja. Mousavi je pojasnil, da obstaja možnost, da bo CAS odločitev sprejel tik pred prvenstvom, kar bi pomenilo takojšnjo prepoved igranja za ključnega člana iranske izbrane vrste. Čeprav obstaja tudi verjetnost, da bo razsodba izrečena šele po koncu tekmovanja, negotovost povzroča precejšnjo zaskrbljenost v iranskih športnih krogih. Beiranvand velja za enega najpomembnejših igralcev reprezentance, zato bi bila njegova odsotnost velik udarec za ekipo na največjem nogometnem odru.

Zaradi sneženja in poledice je prišlo do prometnih motenj in več deset nesreč, predvsem v osrednjem Hessnu. Delne omejitve so bile tudi v lokalnem prometu.

Trumpova administracija se je znašla pod plazom kritik zaradi zamrznitve sredstev za otroško varstvo in domnevnega uničevanja protikorupcijskih zakonov iz obdobja po aferi Watergate. Medtem je newyorški župan Zohran Mamdani povzročil ogorčenje konservativcev s svojimi načrti za mesto. Analitiki so opozorili, da bi se lahko Trumpova investicija v umetno inteligenco leta 2026 obrnila proti njemu. CNN je poročal, da je Trump osebno izbiral marmor za novo dvorano v Beli hiši, zgrajeno namesto vzhodnega krila. Vrhovno sodišče razpravlja o obsegu Trumpove moči nad neodvisnimi agencijami.

Savdska Arabija je v letu 2025 usmrtila 356 ljudi, kar predstavlja najvišje število izrečenih in izvršenih smrtnih kazni v kraljestvu v enem koledarskem letu. Podatki, ki jih je zbrala tiskovna agencija AFP, kažejo na občuten porast v primerjavi s prejšnjimi leti, kar analitiki pripisujejo predvsem stopnjevanju vladnega boja proti prepovedanim drogam. Številni obsojenci, ki so bili usmrčeni v letošnjem letu, so bili vpleteni v dolgotrajne sodne postopke zaradi kaznivih dejanj, povezanih z razpečevanjem narkotikov. Oblasti v Rijadu so kljub mednarodnim kritikam in prizadevanjem za prenovo javne podobe države nadaljevale z ostro kaznovalno politiko. Večji del usmrtitev je bil neposredno povezan s t. i. vojno proti drogam, kjer so bili obsojenci šele pred kratkim pravnomočno obsojeni po večletnih procesih. To drastično povečanje števila usmrtitev sproža nove razprave o stanju človekovih pravic v državi, ki si sicer pod vodstvom prestolonaslednika prizadeva za gospodarsko in turistično odprtost.

Obsežna preiskava, ki temelji na razkritju zaupnih dokumentov, je razgalila brutalno delovanje ruskega vojaškega aparata do lastnih pripadnikov. Dokumenti razkrivajo, da ruska vojska izvaja usmrtitve brez predhodnih sodnih postopkov nad vojnimi obvezniki, ki zavračajo ukaze ali poskušajo zapustiti bojišče. Poročilo vključuje pretresljiva pričevanja in dokaze o sistematičnem mučenju tistih, ki ne izpolnjujejo vojaških pričakovanj, kar služi kot sredstvo za vzdrževanje discipline s pomočjo terorja. Preiskava časnika New York Times poleg usmrtitev izpostavlja tudi prisilno vračanje hudo bolnih in ranjenih vojakov na fronto. Po navedbah v dokumentih so na bojišča poslali celo vojake na invalidskih vozičkih ter tiste z amputiranimi okončinami. Takšna praksa kaže na kritično pomanjkanje žive sile in popolno neupoštevanje mednarodnih humanitarnih standardov s strani ruskega vojaškega vodstva, ki lastne vojake uporablja kot potrošno blago v vojaški agresiji.

Ameriška vlada je po intenzivnih diplomatskih pogajanjih in lobiranju italijanske industrije močno znižala napovedane protidampinške dajatve na uvoz testenin iz Italije. Prvotni predlog administracije predsednika Donalda Trumpa je predvideval carine v višini do 92 odstotkov, kar bi v kombinaciji z obstoječimi dajatvami ceno izdelkov za ameriške potrošnike praktično podvojilo. ZDA so trinajst italijanskih proizvajalcev, med katerimi so priznane znamke Barilla, La Molisana in Garofalo, obtožile prodaje izdelkov po nepošteno nizkih cenah. Po navedbah italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je ameriško ministrstvo za trgovino nove stopnje carin določilo v razponu med 2 in 14 odstotki. Posebno ugodno obravnavo je prejela družba La Molisana, za katero bo carina znašala le 2,26 odstotka, medtem ko bo za podjetje Garofalo stopnja 13,98-odstotna. Končna odločitev o uveljavitvi teh ukrepov bo uradno objavljena v začetku marca. Proizvajalci so ves čas postopka zavračali očitke o dampingu, odločitev o znižanju pa so pozdravili tako predstavniki industrije kot ameriški potrošniki.

Indijski odbor za kriket (BCCI) se je odzval na naraščajoče politične napetosti in javne kritike, ki so se pojavile po podpisu pogodbe z bangladeškim igralcem Mustafizurjem Rahmanom za ekipo Kolkata Knight Riders (KKR). Rahman je postal najdražji bangladeški igralec v zgodovini lige IPL, potem ko ga je ekipa v lasti bollywoodskega zvezdnika Shaha Rukha Khana kupila za približno milijon evrov. Nakup je sprožil ostre odzive verskih voditeljev in opozicijske stranke Kongres, ki trdijo, da sodelovanje z bangladeškimi športniki žali čustva hindujcev zaradi domnevnega preganjanja hindujske manjšine v Bangladešu. BCCI je v uradni izjavi poudaril, da odločitve o sodelovanju posameznih igralcev niso v njihovi neposredni pristojnosti, temveč so odvisne od klubov in vladne politike glede vizumov. Kritiki, med katerimi izstopa duhovni vodja Devkinandan Thakur, so Khana označili za izdajalca in pozvali k bojkotu igralcev iz sosednje države. Politična stranka Kongres je ob tem zahtevala pojasnila zvezne vlade, saj meni, da bi morala država prevzeti odgovornost za športne odnose z Bangladešem v luči trenutnih humanitarnih razmer.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v gorskem letovišču Crans-Montana, ki je v novoletni noči zahteval približno 40 življenj, identificirale 113 od 119 poškodovanih oseb. Med identificiranimi žrtvami prevladujejo evropski državljani, vključno z 71 Švicarji, 14 Francozi in 11 Italijani, medtem ko ruskih državljanov po navedbah lokalne policije ni bilo med poškodovanimi. Načelnik policije kantona Valais, Frédéric Gisler, je pojasnil, da šest oseb še vedno ostaja neidentificiranih, Italija pa je sporočila, da pogrešajo še šest svojih državljanov. Zaradi hudih opeklin so približno 50 poškodovancev že premestili v specializirane centre za zdravljenje opeklin po Švici, v kratkem pa načrtujejo tudi premeščanja v druge evropske države, ki so ponudile pomoč. Poljska je že izrazila pripravljenost za sprejem ranjenih. Požar, ki je izbruhnil v baru Le Constellation, je bil še posebej tragičen, ker so številni obiskovalci, med katerimi je bilo veliko mladoletnikov, ostali ujeti v kletnih prostorih objekta, kar je onemogočilo hitro evakuacijo in povzročilo visoko število žrtev.

Brazilska zvezna policija (PF) je v petek izdala uradno odredbo, s katero je Eduardu Bolsonaru, sinu nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, naložila takojšnjo vrnitev v Brazilijo. Eduardo Bolsonaro, ki se od marca lanskega leta nahaja v Združenih državah Amerike, mora ponovno prevzeti svoje dolžnosti kot uradnik oziroma zapisnikar v zvezni policiji. Organi so ga opozorili, da se bo v primeru neizpolnitve ukaza soočil z administrativnimi in disciplinskimi sankcijami. Eduardo Bolsonaro je odhod v tujino utemeljil s trditvami o domnevnem političnem in pravnem pregonu v domovini. Njegova vrnitev je odrejena v času, ko se pravni pritisk na družino Bolsonaro stopnjuje, saj so proti njegovemu očetu in ožjim sodelavcem sproženi postopki zaradi domnevnega poskusa državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj. Odločitev policije predstavlja dodatno zaostritev odnosov med brazilskimi pravosodnimi organi in družino nekdanjega predsednika.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 2. januarja, odločno zavrnil vse pogostejša ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in zatrdil, da je v odlični formi. V odzivu na medijska poročanja o modricah na njegovih rokah in domnevnem uživanju aspirina je Trump poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni test. Skoraj osemdesetletni predsednik, ki velja za najstarejšega izvoljenega voditelja v zgodovini Združenih držav Amerike, je kritike označil za neutemeljene. Razprave o njegovi fizični in mentalni pripravljenosti so se v zadnjih tednih okrepile, potem ko so nekateri ameriški mediji izpostavili vidne hematome na predsednikovih dlaneh. Trump je v izjavah za javnost pojasnil podrobnosti o svojem zdravju in skušal pomiriti volivce glede svoje sposobnosti za opravljanje funkcije. Njegovo zagotovilo o brezhibnem rezultatu kognitivnega preizkusa je ključni del strategije s katero se spopada z javnimi dvomi o svoji starosti.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel v kraju Horli v regiji Herson, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval najmanj 27 življenj. Napad se je zgodil v novoletni noči, ko naj bi brezpilotniki, napolnjeni z gorivom in eksplozivom, povzročili obsežen požar. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in od Združenih narodov zahtevala uradno obsodbo ukrajinskih sil. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je poudaril, da organizacija ne more neodvisno preveriti podrobnosti napada zaradi pomanjkanja dostopa do omenjenega območja, vendar je opozoril, da so napadi na civiliste in civilno infrastrukturo po mednarodnem pravu nesprejemljivi. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je pozval k hitri in neodvisni preiskavi dogodka, saj poročila o žrtvah med civilisti, vključno z otroki, vzbujajo resne pomisleke glede spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Ruski predstavnik v Ženevi Genadij Gatilov je medtem ostro kritiziral Kijev in pozval k takojšnjemu ukrepanju mednarodne skupnosti.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Zohran Mamdani je svoj prvi polni dan kot župan New Yorka začel z rutinsko vožnjo s podzemno železnico in se preselil v novo pisarno. Njegova inavguracija je ustvarila številne viralne trenutke na spletu. Inauguracija je potekala v dveh delih, pri čemer je drugi del vključeval javni dogodek popoldne. Po inavguraciji so se pojavili tudi prvi odzivi iz Izraela.

Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal dejal, da je 'popolnoma zdrav' in da jemlje večji dnevni odmerek aspirina, kot mu priporočajo zdravniki, ker verjame, da aspirin redči kri. Kardiolog dr. Jonathan Reiner je Trumpovo zdravljenje z aspirinom označil za nesmiselno, zdravnik Jeremy Faust pa je dejal, da je količina aspirina, ki jo jemlje Trump, podobna odmerku, ki bi ga dali zelo tveganim pacientom.

Washington je z novim letom dvignil minimalno plačo na 17,13 dolarja na uro, kar je več od 16,66 dolarja v letu 2025. S tem se je pridružil številnim drugim zveznim državam, ki so zvišale minimalno plačo v letu 2026. V Pennsylvaniji minimalna plača ostaja nespremenjena pri 7,25 dolarja na uro že 17 let, kar je več kot dvakrat manj od minimalne plače v New Jerseyju.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kasneje pa je sporočila, da so bile omejitve na letališču v Čeboksariju odpravljene. Agencija je nato sporočila, da so bile odpravljene tudi omejitve na letališčih v Kazanu in Nižnekamsku, s čimer je bila ponovno vzpostavljena polna operativnost.

Grški statistični urad (ELSTAT) je poročal o znatnem znižanju stopnje brezposelnosti, ki je novembra 2025 dosegla 8,2 odstotka. To predstavlja opazen upad v primerjavi z novembrom 2024, ko je bila stopnja brezposelnosti revidirana navzgor na 9,7 odstotka, hkrati pa gre za znižanje glede na oktober 2025, ko je znašala 8,6 odstotka. Po uradnih podatkih je bilo novembra 2025 registriranih 395.436 brezposelnih oseb, kar je 62.458 manj kot v enakem obdobju leto prej oziroma 13,6-odstoten upad na letni ravni. Trend zmanjševanja brezposelnosti se je nadaljeval tudi na mesečni ravni, saj se je število iskalcev zaposlitve v primerjavi z oktobrom zmanjšalo za 13.900 oseb. Podatki kažejo na postopno stabilizacijo grškega trga dela, ki se je v preteklem desetletju spopadal z izjemno visokimi stopnjami brezposelnosti. Pozitivni premiki so odraz širšega gospodarskega okrevanja države in uspešnosti strukturnih reform, ki jih je Grčija uvedla v zadnjih letih za spodbujanje zaposlovanja v zasebnem sektorju.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina. Dejanje, ki je bilo interpretirano kot Trumpovo nezadovoljstvo z ruskim voditeljem, se je zgodilo v času, ko nekdanji visoki uradniki obveščevalne agencije CIA opozarjajo na Putinovo manipulacijo ameriškega predsednika. Rob Dannenberg, nekdanji vodja operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja izpostave v Moskvi, je v intervjuju poudaril, da Putin zaradi svoje preteklosti v KGB-ju mojstrsko izkorišča Trumpov ego in nečimrnost. Dannenberg je Trumpa označil za "neverjetno naivnega" v odnosu do ruskega kolega. Nasprotujoča si poročanja izpostavljajo globok razkorak med uradnimi dejanji administracije in kritičnimi analizami strokovnjakov. Medtem ko so nekateri mediji poročali o Trumpovem domnevnem popuščanju pri načrtovanju mirovnega dogovora za Ukrajino, je deljenje kritičnega uvodnika nakazalo morebitno ohladitev odnosov. Kljub temu kritiki opozarjajo, da gre za načrtno igro obeh voditeljev, ki skušata vplivati na javno mnenje pred nadaljnjimi diplomatskimi pogovori. Vprašanje Putinovega vpliva na ameriško politiko tako ostaja v središču javnih razprav ob začetku leta 2026.

Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.

Donald Trump je na svoji platformi Truth Social zapisal, da so ga zdravniki Bele hiše ocenili kot "popolnoma zdravega". Razkril je, da jemlje večjo dozo aspirina, da bi si zagotovil "lepo, tanko kri", kar pa je sprožilo zaskrbljenost medicinskih strokovnjakov. Ti opozarjajo, da se je Trump za to odločil sam, kar predstavlja težavo. Poudarili so tudi možnost, da se zdravniki bojijo demence pri Trumpu.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.

Prebivalci območja Gaze so prehod v leto 2026 zaznamovali brez praznovanj, temveč z globoko izčrpanostjo, žalovanjem in krhkim upanjem na konec dolgoletne humanitarne katastrofe. Za tisoče Palestincev, ki prebivajo v taboriščih za razseljene osebe in med ruševinami uničenih sosesk, vsakdan ostaja neizprosen boj za preživetje. Velik del tamkajšnje infrastrukture je popolnoma uničen, prebivalstvo pa se spopada s kroničnim pomanjkanjem električne energije, pitne vode in osnovnih življenjskih potrebščin. Po mesecih nenehnih spopadov in opustošenja prebivalci Gaze leto 2025 opisujejo kot neskončno nočno moro, začetek novega leta pa zanje predstavlja predvsem negotovost. Kljub uničenju je med ljudmi čutiti odločnost, da bi se razmere končno umirile. Mednarodne organizacije še naprej opozarjajo na kritično stanje na terenu, kjer je zaradi uničenih bivališč in pomanjkanja resursov prizadeta celotna populacija, možnosti za hitro obnovo pa ostajajo majhne.

Britanski premier Keir Starmer se je na začetku leta 2026 znašel v nezavidljivem političnem položaju, saj se njegova vlada sooča z ostrimi kritikami zaradi operativne neučinkovitosti in kontroverzne izpustitve britansko-egiptovskega aktivista Alae Abda el-Fattaha. Nekdanji vodja strategije v Downing Streetu, Paul Ovenden, je v javnosti razkril, da se državni aparat pod Starmerjevim vodstvom preveč posveča obrobnim vprašanjem, namesto da bi reševal ključne nacionalne izzive. Ovenden je primer el-Fattaha označil za simbol izgubljene energije, kar je v javnosti in znotraj Laburistične stranke sprožilo val nezadovoljstva. Dodatne težave za vlado so povzročile razkritve o preteklih objavah izpuščenega aktivista na družbenih omrežjih, ki vsebujejo antisemitska in protibritanska stališča ter pozive k nasilju. Kritiki vladi očitajo pomanjkljiv nadzor pri podeljevanju državljanstva in izvajanju diplomatskih pritiskov. Starmer, ki poskuša ohraniti enotnost v stranki, je v novoletni poslanici poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljeni poti, vendar ankete in notranji viri kažejo na vse večji razkol med vodstvom in poslanci, ki so nezadovoljni z delovanjem njegovega kabineta. Položaj premierja ostaja negotov, saj se pritiski stopnjujejo tako s strani opozicije kot lastnih strateških svetovalcev.

Zohran Mamdani, predstavnik levega krila ameriških demokratov in prvi muslimanski župan New Yorka, je v četrtek uradno prevzel vodenje največjega ameriškega mesta. Mamdani je zaprisegel v zgodnjih jutranjih urah, kasneje pa je na stopnicah mestne hiše sledila javna slovesnost, kjer je zmagovalec novembrskih volitev poudaril svojo zavezanost k izvajanju radikalnih socialnih reform. Njegov program vključuje univerzalno varstvo otrok, zamrznitev najemnin in brezplačen javni prevoz, s čimer želi New York narediti dostopnejši za delavski razred. Novi župan, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je v svojem nagovoru neposredno napadel vpliv milijarderjev in oligarhov na demokracijo ter napovedal, da bo vladal izključno v interesu prebivalcev mesta. Njegova izvolitev z več kot milijonom glasov predstavlja pomemben mejnik za ameriško levico, hkrati pa napoveduje pogosto zaostrovanje odnosov s predsednikom Donaldom Trumpom. Medtem ko so tisoči privržencev proslavljali novo vodstvo mesta, so republikanski kritiki, vključno z Laro Trump, slovesnost označili za turobno in jo ideološko povezali s komunizmom.

Ob začetku novega koledarskega leta so voditelji in vidni politiki v Papui Novi Gvineji ter Južni Koreji poudarili nujnost nacionalne stabilnosti, gospodarske rasti in socialne kohezije. V Papui Novi Gvineji je veteran sir Puka Temu opozoril na vse večje pritiske, s katerimi se spopadajo tamkajšnje družine zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, visoke stopnje kriminala in omejenih možnosti za zaposlitev. Temu je izpostavil, da se gospodinjstva vse bolj zanašajo na širše sorodstvene mreže, saj osnovne državne storitve pogosto ne dosežejo prebivalstva, hkrati pa je pozval vlado k nujnim investicijam v kmetijstvo in predelovalno industrijo. Sočasno je predsednik avtonomne regije Bougainville Ishmael Toroama potrdil zavezanost k osamosvojitvi od Papue Nove Gvineje in poudaril, da politični napredek zahteva močne gospodarske temelje, vključno z oživljanjem rudnika Panguna in vzpostavitvijo lastne rafinerije zlata. Na drugi strani je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung izpostavil narodno enotnost kot kritično nalogo za prihodnji razvoj države. Lee je v svojem nagovoru poudaril, da skrajna politična razhajanja in delitve v družbi zavirajo napredek, ter pozval k sodelovanju med vlado, gospodarstvom in sindikati za dosego skupne blaginje.

Zohran Mamdani je uradno prevzel vodenje New Yorka kot prvi župan muslimanske veroizpovedi v zgodovini tega mesta. Na slovesnosti, ki je potekala 1. januarja 2026, je Mamdani zaprisegel pred senatorjem Berniejem Sandersom, pri čemer je namesto tradicionalnega Svetega pisma uporabil Koran. Njegov prevzem mandata označuje zgodovinski premik v politični krajini največjega ameriškega velemesta, saj je bil izvoljen kot predstavnik demokratičnih socialistov. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli, pri čemer se bo osredotočil na krepitev javnega sektorja in odpravljanje odvisnosti od zasebnih korporacij. Poudaril je, da si bo prizadeval za obnovitev zaupanja v vlado, ki je bilo po njegovem mnenju zaradi dolgoletne apatije in neuspehov prejšnjih uprav močno načeto. Njegova izbira verskega besedila in politična usmeritev sta sprožili burne odzive, zlasti med konservativnimi kritiki, ki dvomijo o njegovi viziji upravljanja mesta.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 2. januarja uvedla začasne omejitve na letališčih v Kazanu in Čeboksariju, kar je onemogočilo sprejem in odpravo vseh zrakoplovov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je v sporočilu prek aplikacije Telegram potrdil, da so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o konkretnih grožnjah ni podal. Ta poteza je neposredno nadaljevanje varnostnih ukrepov, ki so jih ruske oblasti začele izvajati po večjem valu incidentov dan prej, ko so bila podvržena podobnim zaprtjem številna druga letališča po vsej državi. Omejitve v republiki Tatarstan in Čuvašiji so povzročile nove zamude v ruskem zračnem prometu, ki se v zadnjem obdobju pogosto sooča s prekinitvami zaradi varnostnih razlogov, povezanih z delovanjem zračne obrambe in dejavnostmi brezpilotnih letalnikov.

V več iranskih mestih so peti zaporedni dan potekali množični protesti zaradi gospodarskega zloma, ki so se sprevrgli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in lokalnih virov je bilo ubitih najmanj šest ljudi, med njimi tudi član varnostnih sil, ko so se demonstranti spopadli s policijo v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, ko so trgovci zaradi rekordno nizke vrednosti riala zaprli svoje trgovine, nato pa so se razširili na univerzitetne kampuse in provincialna središča. Zaradi krize je odstopil guverner centralne banke Mohammad Reza Farzin, medtem ko inflacija v državi presega 40 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na zaostritev razmer odgovoril z novo grožnjo in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Trumpove izjave zavrnil in poudaril, da so iranske sile v stanju visoke pripravljenosti, vsako vojaško dejanje pa bo zahtevalo visoko ceno. Do zaostritve prihaja v času, ko so ZDA in Izrael že junija izvedli napade na iranske jedrske objekte, kar dodatno destabilizira varnostne razmere v celotni regiji.

Tajvanske organizacije gluhih so izrazile oster protest proti opozicijskima strankama Kuomintang (KMT) in Tajvanski ljudski stranki (TPP), ki sta v parlamentu blokirali osrednji državni proračun. Zaradi zamrznitve sredstev v višini 50 milijonov tajvanskih dolarjev, namenjenih Uradu za komuniciranje z javnostjo pri vladi, so se prekinile storitve tolmačenja v znakovni jezik na uradnih vladnih tiskovnih konferencah. To je neposredno omejilo dostop gluhih oseb do ključnih informacij o novih politikah in varnostnih opozorilih, kar predstavlja kršitev njihove pravice do enakopravne obveščenosti. Medtem ko se politični boj v parlamentu stopnjuje, tehnološki sektor poskuša zapolniti vrzeli z inovacijami. Univerza za znanost in tehnologijo v Taipeiju je razvila virtualnega ambasadorja za znakovni jezik, imenovanega 'Xiao Lu', ki uporablja umetno inteligenco za komunikacijo na javnih mestih, kot so postaje podzemne železnice in športni stadioni. Kljub tehnološkemu napredku pa predstavniki invalidskih organizacij poudarjajo, da digitalni pripomočki ne morejo v celoti nadomestiti profesionalnih tolmačev v živo, zlasti pri kompleksnih političnih vprašanjih. Pozivajo k takojšnjemu sprejetju proračuna, ki bi zagotovil stabilno financiranje strokovnega tolmačenja.

Nekdanji sloviti branilec Barcelone in brazilske reprezentance Dani Alves je postal solastnik portugalskega nogometnega kluba Sao Joao de Ver, ki nastopa v tretji diviziji. Klub, ki trenutno velja za eno najslabših ekip v svoji ligi, je uradno potrdil prihod brazilskega zvezdnika v svojo lastniško strukturo. Po navedbah nekaterih medijev, vključno z ESPN, pa se 42-letni Alves ne namerava ustaviti le pri vodenju, temveč naj bi načrtoval tudi vrnitev na zelenice kot aktiven igralec s pogodbo do junija 2026. Alvesova vrnitev v nogometni svet prihaja po dolgem obdobju pravnih težav. Januarja 2023 je bil aretiran zaradi obtožb o posilstvu, februarja 2024 pa obsojen na štiri leta in pol zapora. Vendar pa je marca 2025 pritožbeni oddelek vrhovnega sodišča v Kataloniji njegovo sodbo razveljavil, kar mu je omogočilo vrnitev v javno življenje. Njegov zadnji profesionalni klub je bil mehiški Pumas, ki je z njim prekinil pogodbo takoj po aretaciji v začetku leta 2023. Vodstvo kluba Sao Joao de Ver je ob objavi sodelovanja izpostavilo, da se zgodovina enega najtrofejnejših igralcev na svetu zdaj združuje z njihovo vizijo pretvarjanja potenciala v veličino.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov so ruske in gruzijske oblasti popolnoma zaprle mejni prehod Zgornji Lars, ki predstavlja edino kopensko povezavo med državama. Več sto osebnih in tovornih vozil je v petek, 2. januarja, obtičalo v večkilometrskih kolonah na obeh straneh meje. Po poročanju lokalnih virov in medijev je promet čez prelaz Križ onemogočen za vse vrste vozil, saj snežni plugi kljub neprekinjenemu delu ne uspejo sproti očistiti cestišča. Na območju vlada kritična situacija, saj so številni potniki in turisti ujeti v mrazu brez informacij o tem, kdaj bo promet ponovno sproščen. Mejni prehod Zgornji Lars je ključna prometna žila, ki je zaradi svoje nadmorske višine in zahtevnega terena pogosto tarča neizprosnih vremenskih razmer. Intervencijske službe so na terenu, vendar močno sneženje in veter še naprej otežujeta kakršno koli varno prehajanje meje.

Rusko ministrstvo za obrambo je v petek sporočilo, da so enote zračne obrambe med 9. in 13. uro po lokalnem času nevtralizirale pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah uradne Moskve je šlo za drone letalskega tipa, ki so jih prestregli nad tremi ruskimi regijami. Gre za nadaljevanje okrepljenih ukrajinskih zračnih operacij na ruskem ozemlju, s katerimi Kijev odgovarja na dolgotrajno rusko agresijo. Operacija je trajala približno štiri ure, pri čemer so ruske sile uporabile dežurna sredstva protizračne obrambe. Čeprav ministrstvo ni podrobneje opredelilo vseh lokacij, so tovrstni incidenti postali del vsakdana v obmejnih in osrednjih ruskih regijah. Današnji dogodek sledi vzorcu iz preteklega tedna, ko je bila intenzivnost napadov z droni še višja, kar kaže na vzdrževanje pritiska na rusko vojaško infrastrukturo in zaledje.

Mesto Križevci na Hrvaškem je napovedalo uvedbo nove socialne mere, po kateri bodo babice in dedki od leta 2026 prejemali 250 evrov mesečnega nadomestila za varstvo svojih predšolskih vnukov. Kot je v petek sporočila mestna uprava, je cilj ukrepa razbremenitev staršev in priznavanje pomembne vloge starih staršev pri vzgoji otrok, ki še niso vključeni v institucionalno varstvo. Župan Križevcev Tomislav Katanović je za tiskovno agencijo Hina pojasnil, da so se za ta korak odločili po zgledu mesta Samobor, ki je podoben sistem že uveljavilo. Za izvajanje tega ukrepa so v mestnem proračunu predvideli približno 180.000 evrov. Ukrep se osredotoča na zagotavljanje varstva v domačem okolju, hkrati pa predstavlja finančno pomoč starejši generaciji. Križevci so tako postali drugo hrvaško mesto, ki je formaliziralo tako imenovani »babica-dedek servis« kot del svoje demografske in socialne politike.

Portugalski javni dolg se je novembra zmanjšal za 1,9 milijarde evrov in se ustalil pri približno 281,4 milijarde evrov, so pokazali najnovejši podatki Portugalske centralne banke (Banco de Portugal). To opazno znižanje je predvsem posledica odplačila kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, kar nakazuje na aktivno upravljanje z državnimi obveznostmi. Po uradnih navedbah centralne banke so k znižanju skupnega zneska na natančno 281.382,57 milijona evrov prispevali predvsem premiki v portfelju kratkoročnih finančnih instrumentov. Znižanje dolga prihaja po obdobju vztrajne rasti v preteklem delu leta, kar kaže na preobrat v trendu zadolževanja države. Podatki odražajo stabilizacijo javnih financ in zmanjšanje skupne zadolženosti države na mednarodnih finančnih trgih. Institucije poudarjajo, da je bila dinamika zmanjševanja dolga v novembru ena najizrazitejših v zadnjem koledarskem letu, kar krepi zaupanje v portugalsko fiskalno politiko.

Skupne rezerve turške centralne banke (TCMB) so se v tednu do 26. decembra 2025 povečale za 1,56 milijarde dolarjev in dosegle 193,87 milijarde dolarjev. S tem so se rezerve ponovno približale rekordni vrednosti 198,4 milijarde dolarjev, ki je bila zabeležena oktobra istega leta. Povečanje skupne vrednosti je predvsem posledica znatne rasti zlatih rezerv, medtem ko so se bruto devizne rezerve v obravnavanem obdobju dejansko nekoliko zmanjšale. Trend rasti rezerv se nadaljuje že več mesecev, kar kaže na prizadevanja Turčije za stabilizacijo domačega finančnega trga in krepitev zunanje likvidnosti. Po podatkih centralne banke se je dinamika rasti kljub občasnim nihanjem v deviznih deležih ohranila skozi celotno drugo polovico leta, pri čemer je zlato igralo ključno vlogo pri ohranjanju visoke ravni skupnega premoženja. Institucija s tem krepilnim trendom vstopa v leto 2026 z močnejšim položajem na mednarodnih trgih.

Predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Stefančuk se je ostro odzval na novoletni nagovor podpredsednika češkega poslanskega doma Tomia Okamure. Stefančuk je njegove izjave glede pomoči Ukrajini označil za primer neizobraženosti, manipulacij in cinizma. Po mnenju ukrajinskega uradnika Okamurove trditve ne škodujejo le ugledu Ukrajine, temveč predvsem Češki republiki in njenim državljanom. Stefančuk je poudaril, da takšne populistične izjave izkrivljajo realnost mednarodne pomoči in obrambe evropskih vrednot. Ukrajinska stran je poudarila, da so tovrstni retorični napadi v nasprotju z uradno politiko Prage, ki ostaja ena ključnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Odziv vrhovne rade odraža naraščajočo občutljivost Kijeva na naraščanje populističnih razpoloženj v evropskih državah, ki bi lahko ogrozila stabilnost vojaške in finančne podpore.

Elon Musk, izvršni direktor družbe Tesla in lastnik platforme X, je v seriji objav izrazil ostro kritiko na račun ameriške Demokratske stranke v luči prihajajočih vmesnih volitev v Združenih državah Amerike. Musk je opozoril, da bi zmaga tako imenovane radikalne levice povzročila nepopravljivo škodo državi. Po njegovih navedbah bi takšen politični razplet vodil v nenadzorovano odpiranje meja za nezakonite migracije in povečanje števila volilnih prevar, kar bi po njegovem mnenju uničilo temelje ameriške družbe. Poleg opozoril so se v javnosti pojavila ugibanja o Muskovem finančnem podpiranju Republikanske stranke. Čeprav se milijarder spopada z očitki o politični pristranskosti, sam poudarja, da so njegovi nameni usmerjeni v ohranitev stabilnosti države. Musk trdi, da bi nadaljnja prevlada demokratov pomenila konec Združenih držav Amerike, kakršne poznamo danes. Njegove izjave so v ameriškem političnem prostoru sprožile val razprav o vplivu tehnoloških mogotcev na volilni proces.

Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.

Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo (KMIS) je objavil izsledke javnomnenjske raziskave, ki kažejo na močan porast pripravljenosti ukrajinskega prebivalstva na ozemeljske kompromise v zameno za mir. Delež vprašanih, ki bi bili pripravljeni prepustiti del ozemlja za končanje konflikta, se je s približno 10 odstotkov v letu 2022 povzpel na 33 odstotkov ob koncu leta 2025. Raziskava, ki so jo izvedli med 26. novembrom in 29. decembrom 2025 na območjih pod nadzorom Kijeva, razkriva postopno spremembo v javnem mnenju po dolgotrajnih spopadih. Hkrati se je močno zmanjšal delež tistih, ki odločno zavračajo kakršno koli odstopanje ozemlja. Leta 2022 je brezkompromisno držo zavzemalo 82 odstotkov državljanov, do konca leta 2025 pa je ta številka padla na 53 odstotkov. Anketiranci so izrazili tudi rekordno nizko stopnjo zaupanja v vlado predsednika Volodimirja Zelenskega. Omenjeni premiki v razpoloženju javnosti sovpadajo z nekaterimi poročili tujih medijev, kot je The New York Times, o morebitni večji prožnosti ukrajinskih predstavnikov pri pogajanjih z ameriškimi delegacijami v tujini. Raziskava je zajela 1001 polnoletno osebo s statistično napako do 4,1 odstotka.

Najnovejša analiza nemškega trga dela je razkrila, da posamezniki z indijskimi koreninami v Nemčiji zaslužijo bistveno več kot druge skupine tujih delavcev. Po statističnih podatkih so Indijci prehiteli tako domače nemške delavce kot tudi druge visoko kvalificirane tujce po višini povprečne bruto plače. Raziskava kaže, da je ta trend posledica specifične demografske strukture indijskih priseljencev, ki v državo prihajajo predvsem kot visoko izobraženi strokovnjaki. Analitiki navajajo več ključnih razlogov za takšne rezultate. Indijski državljani so v veliki meri zaposleni v sektorjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti v informacijski tehnologiji, programiranju in inženirstvu. Poleg tega večina indijskih delavcev v Nemčijo pride prek sistema modre karte EU, ki zahteva določeno stopnjo izobrazbe in minimalni prag plače, kar avtomatično dviguje njihovo povprečje v primerjavi s skupinami, ki vključujejo večje število nizko kvalificirane delovne sile.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da morebiten mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino na Zahodu ne bo sprejet z enoglasnim odobravanjem. Po njegovih besedah so mirovna pogajanja pogosto povezana s težkimi kompromisi, na katere nekateri zavezniki morda niso pripravljeni. Stubb je poudaril kompleksnost situacije in opozoril, da bodo določeni deli dogovora za nekatere zahodne države težko sprejemljivi. Izjave finskega predsednika prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o končanju konflikta. Čeprav Stubb ni neposredno navedel, katere države ali politične skupine bi bile proti sporazumu, je jasno nakazal, da pot do trajnega miru vključuje popuščanja, ki bi lahko razdelila enotnost Zahoda. Njegov nagovor odraža realističen pogled na geopolitične napetosti in izzive, s katerimi se soočajo diplomati pri iskanju rešitve, ki bi zadovoljila vse vpletene strani.

Romunske letalske sile so v petek izvedle nujno medicinsko evakuacijo pacienta s hudimi opeklinami, ki so ga z vojaškim letalom prepeljali iz mesta Craiova v specializirano bolnišnico v Belgiji. Po poročanju uradnih virov je bila odločitev za transport v tujino sprejeta zaradi resnosti poškodb, ki zahtevajo specifično oskrbo, ki jo nudijo belgijske klinike. Gre za usklajeno akcijo med romunskim obrambnim ministrstvom in zdravstvenimi organi, ki jo je podprl tudi državni sekretar Raed Arafat. Ob vrnitvi v domovino bo isto vojaško letalo repatriiralo dva romunska državljana, ki sta uspešno zaključila proces rehabilitacije v bruseljskih bolnišnicah po predhodnem zdravljenju opeklin. Ta operacija poudarja pomen mednarodnega sodelovanja na področju nujne medicinske pomoči znotraj Evropske unije, kjer države članice z razvitimi opeklinarskimi centri nudijo pomoč pacientom iz držav z omejenimi specifičnimi kapacitetami. Pacient iz Craiove je v Belgijo prispel v stabilnem, a kritičnem stanju pod stalnim nadzorom vojaške medicinske ekipe.

Guverner jemenske province Hadramut, ki uživa podporo Savdske Arabije, je napovedal začetek operacije za mirno prevzetje vojaških baz in strateških točk, ki jih trenutno nadzorujejo sile Južnega prehodnega sveta (STC). Cilj akcije je ponovna vzpostavitev nadzora nad ključnimi infrastrukturnimi objekti v provinci po nedavnem napredovanju separatističnih sil. Guverner je v izjavi poudaril, da operacija ne predstavlja napovedi vojne ali poskusa zaostrovanja napetosti v regiji, temveč prizadevanje za stabilizacijo razmer. Napetosti med silami, ki jih podpira Savdska Arabija, in separatisti, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, odražajo širšo razdrobljenost jemenske države. Provinca Hadramut je zaradi svoje velikosti in naravnih virov ključna za politično stabilnost države, guvernerjeva poteza pa velja za poskus omejevanja vpliva STC, ki si prizadeva za neodvisnost južnega Jemna. Operacija naj bi potekala brez neposrednih spopadov, čeprav ostaja tveganje za morebitna trenja na terenu visoko.

Mestni odbor Demokratske stranke (DS) v Beogradu je v javni izjavi opozoril na kritično finančno stanje javnega podjetja Beograjska arena, ki je leto 2025 končalo z izgubo v višini skoraj 64 milijonov srbskih dinarjev. Po navedbah stranke je takšen poslovni rezultat neposredna posledica koruptivnega upravljanja in nestrokovnega vodenja objekta, ki velja za eno ključnih prizorišč v srbski prestolnici. Poleg finančnega primanjkljaja v DS izpostavljajo tudi resne težave pri poravnavanju tekočih obveznosti podjetja. Poročilo navaja, da so računi za električno energijo, ogrevanje in odvoz odpadkov plačani neredno, kar ogroža nemoteno delovanje infrastrukture. Opozicija trdi, da gre za sistemsko izčrpavanje javnih sredstev, ki zahteva takojšnjo odgovornost vodstva in revizijo poslovanja.

Policisti na mejnem prehodu Ranče v Črni gori so med redno kontrolo vozila BMW beograjskih registrskih oznak pridržali 43-letnega državljana Srbije. Pri pregledu osebe in vozila so organi pregona odkrili več zavitkov bele praškaste snovi. Laboratorijska analiza je kasneje potrdila, da gre za kokain v skupni teži več kot 22 gramov, ki je bil očitno namenjen nadaljnji prodaji. Po navodilih državnega tožilca so osumljenca testirali na prisotnost prepovedanih substanc, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je vozilo upravljal pod vplivom kokaina. Poleg prepovedanih drog so policisti osumljencu, ki sta ga v vozilu spremljali dve sopotnici, zasegli tudi mobilni telefon, potni list in vozniško dovoljenje. Višje državno tožilstvo v Bijelem Polju je zoper srbskega državljana odredilo pridržanje zaradi suma neupravičene proizvodnje, hrambe in prometa s prepovedanimi drogami.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne ameriške podpore protestnikom v Iranu. Sekretar sveta Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve države povzročilo kaos v celotni regiji in resno ogrozilo ameriške interese. Laridžani je v svojem odzivu neposredno nagovoril ameriškega predsednika in poudaril, naj Trump pazi na svoje vojake, če bi se odločil za vojaško posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da so ZDA pripravljene nuditi pomoč iranskim protestnikom, ki se v vse večjem številu zbirajo v različnih mestih zaradi gospodarskih težav v državi. Iranska stran te napovedi interpretira kot neposredno grožnjo suverenosti in napoved destabilizacije regije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med državama, ki se je v preteklosti že večkrat nevarno približal neposrednemu vojaškemu spopadu, zlasti v povezavi z iranskim jedrskim programom.

Nemška zvezna dežela Hessen je napovedala, da bo vsaj do leta 2026 nadaljevala z organizacijo in podporo spominskih slovesnosti za osebe, ki so bile po drugi svetovni vojni pregnane s svojih domov. Po uradnih podatkih se je v Hessen po koncu vojne zateklo približno milijon pregnancev, kar je močno oblikovalo povojno demografsko in družbeno podobo te dežele. Med tistimi, katerih družine so izkusile tovrstno usodo, je tudi sedanji hessenski notranji minister, kar poudarja osebno in politično težo te tematike v regiji. Nadaljevanje teh aktivnosti je del širšega prizadevanja deželnih oblasti za ohranjanje zgodovinskega spomina in prenašanje izkušenj na mlajše generacije. Program vključuje različne kulturne dogodke, izobraževalne projekte in uradne komemoracije, ki osvetljujejo izzive integracije in izgube domovine. Oblasti poudarjajo, da spomin na milijon ljudi, ki so si v Hessnu na novo zgradili življenja, ostaja ključen element deželne identitete tudi v prihodnje.

Iranski svet ministrov je na podlagi nedavnega odloka, sprejetega 22. decembra 2024, uradno sprostil pravila za uvoz blaga v državo. Po novih predpisih uvoznikom za izvedbo transakcij ne bo več treba pridobiti neposredne dodelitve deviznih sredstev s strani iranske centralne banke. Gre za pomembno spremembo v zunanjetrgovinski politiki države, ki naj bi olajšala dobavo ključnih surovin in izdelkov v času zaostrenih gospodarskih razmer. Nova uredba omogoča uvoznikom uporabo lastnih deviznih virov ali drugih alternativnih načinov financiranja, s čimer se država poskuša izogniti dolgotrajnim birokratskim postopkom pri centralni banki. Ta poteza kaže na prizadevanja teheranske vlade, da bi spodbudila gospodarsko aktivnost in zmanjšala pritisk na državne devizne rezerve, hkrati pa zagotovila nemoten pretok blaga na domači trg.

Poslanka kitajske nacionalistične stranke Kuomintang (KMT) Xie Yi-feng in njen brat, predsednik deželnega sveta Changhua Xie Dian-lin, sta se udeležila uradne podelitve zastave košarkarski ekipi srednje šole Chenggong pred njihovim nastopom v četrtfinalu lige HBL. Čeprav sta sorodnika sedela drug ob drugem, po poročanju očividcev nista vzpostavila nobene komunikacije, kar je v tajvanski javnosti sprožilo ugibanja o njunem političnem razhodu. Xie Dian-lin je dogodek zapustil predčasno, s čimer je svojo sestro pustil samo na prizorišču. Napetosti med sorodniki izhajajo iz njunih različnih političnih ambicij in preteklih odločitev, ki so vplivale na enotnost stranke KMT v regiji. Xie Yi-feng je nedavno javno napovedala svojo kandidaturo za položaj guvernerke okraja Changhua, kar je dodatno izostrilo pozornost javnosti na njun odnos. Bratovo hlapno vedenje in hiter odhod z javnega dogodka nakazujeta na globoka nesoglasja znotraj vplivne politične družine, kar bi lahko vplivalo na prihajajočo volilno kampanjo.

V severnomakedonski prestolnici Skopje je davi umrl dveletni otrok, ki je bil hudo ranjen s strelnim orožjem med praznovanjem novega leta. Tragični dogodek se je zgodil v novoletni noči, ko je otroka zadel zašel naboj. Kljub prizadevanjem zdravnikov v kliničnem centru v Skopju je deklica podlegla poškodbam glave. Državno tožilstvo v Skopju je že odredilo obdukcijo, da bi natančno pojasnili vse okoliščine in vzroke smrti. Preiskava o izvoru strela še vedno poteka, saj oblasti poskušajo ugotoviti, kdo je v naselju Čair sprožil usoden strel. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Makfaks policija zbira dokaze, s katerimi bi identificirali storilca. Incident je del širšega vala nasilja, ki je zaznamoval letošnji prehod v novo leto v Severni Makedoniji, kjer so zabeležili več primerov uporabe strelnega orožja in fizičnih obračunov na javnih mestih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Črnogorska mejna policija je na mejnem prehodu Zupci–Sitnica, ki povezuje Črno goro in Bosno in Hercegovino, aretirala 63-letnega ruskega državljana S. B. Osumljenec je ob mejni kontroli policistu izročil potne liste šestih sopotnikov in svoj potni list, v katerem je bil gotovinski znesek, namenjen podkupovanju uradne osebe. Po navedbah uprave policije so proti ruskemu državljanu že podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davanja podkupnine. Preiskava je razkrila, da je osumljenec z vozilom znamke Ford poljskih registrskih oznak opravljal nezakonit prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu. O ugotovitvah so obvestili pristojnega prometnega inšpektorja, ki bo uvedel nadaljnje postopke. Policisti so osumljenca po nalogu tožilca pridržali in ga v zakonsko določenem roku privedli na zaslišanje k pristojnemu tožilstvu v Herceg Novem. Incident potrjuje prizadevanja črnogorskih organov pri zatiranju korupcije na mejnih prehodih.

Mandatar za sestavo nove češke vlade in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je v pogovoru za regionalni časopis Deník potrdil, da je pripravljen ponuditi ministrsko priložnost Filipu Turku, poslancu in častnemu predsedniku stranke Motoristi sebi. Babiš je poudaril, da bo Turek dobil priložnost za delo v vladi, vendar bo moral v primeru morebitnih napak ali dejanj, ki bi škodovala ugledu kabineta, položaj nemudoma zapustiti. Ta izjava prihaja v času intenzivnih koalicijskih pogajanj, kjer se Babiš trudi oblikovati stabilno vladno večino. Politična usoda Filipa Turka ostaja negotova tudi zaradi nasprotovanja češkega predsednika Petra Pavla. Slednji je v preteklih dneh izrazil zadržke do imenovanja Turka na ministrski položaj, kar napoveduje zahtevna usklajevanja med predsednikom republike in mandatarjem. Babiš se bo s Pavlom o sestavi ministrske ekipe podrobneje pogovarjal prihodnji teden, ko bo jasno, ali bo predsednik pripravljen popustiti pri svojih zahtevah glede kadrovske zasedbe nove vlade.

Ruslan Stefančuk, predsednik ukrajinskega parlamenta, se je v petek ostro odzval na novoletni nagovor predsednika češkega poslanskega doma Tomia Okamure. Stefančuk je Okamurove besede, v katerih je slednji izrazil nasprotovanje nadaljnji pomoči Ukrajini, označil za nazoren primer neizobraženosti, manipulacije in cinizma. V svojem odzivu je Stefančuk poudaril prepričanje, da bo češka javnost takšna stališča obsodila, zgodovina pa bo po njegovem mnenju pokazala, ali je Okamura deloval kot »koristni idiot« ali kot agent ruske obveščevalne službe FSB. Zaradi spornega govora, v katerem je Okamura med drugim trdil, da Evropska unija vodi svet v tretjo svetovno vojno, so se nanj usuli plazovi kritik tudi znotraj Češke republike. Vodstvo vladajoče stranke ODS je vlado pozvalo, naj se od predsednika parlamenta jasno distancira, obenem pa so napovedali podporo njegovi razrešitvi s položaja predsednika spodnjega doma. Napetosti med Okamuro in ukrajinsko stranjo so se stopnjevale že od njegove izvolitve dalje, ko je s svojimi dejanji in retoriko nakazal radikalen odklon od dotedanje češke zunanje politike glede podpore napadeni državi.

V bližini severne obale Gambije se je v noči na četrtek prevrnil prenatrpan čoln, ki je prevažal približno 200 migrantov na poti proti Evropi. Gambijske oblasti so potrdile smrt najmanj sedmih oseb, katerih trupla so že izvlekli iz Atlantskega oceana. Reševalne ekipe so uspele rešiti 96 ljudi, medtem ko več deset migrantov še vedno pogrešajo, zato se iskalna akcija nadaljuje. Nesreča se je zgodila v bližini vasi Jang, ko je plovilo klonilo pod težo potnikov in težkimi razmerami na morju. Lokalne oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno višje, saj je bilo na krovu več kot dvakrat več ljudi, kot so jih doslej uspeli rešiti ali najti mrtvih. Ta tragični dogodek ponovno osvetljuje nevarnosti atlantske migracijske poti, ki jo afriški migranti pogosto uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Gambijsko obrambno ministrstvo koordinira iskanje preživelih, vendar so možnosti za najdbo novih preživelih vsako uro manjše.

Opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) sta v tajvanskem parlamentu združili moči in ustavili sprejetje državnega proračuna za leto 2026. Ta politična blokada neposredno ogroža 126 razvojnih projektov v mestu Tainan, vključno s ključno protipoplavno zaščito v vrednosti 1,7 milijarde tajvanskih dolarjev. Lokalni urad za ohranjanje voda je opozoril, da bi zamude pri financiranju lahko ustavile nujna dela, ki se trenutno izvajajo v sušnem obdobju, da bi preprečili ponovitev lanske katastrofe. Lanskega julija je tajfun Danas povzročil rekordne plime ob obali Tainana, ki so bile ocenjene kot 500-letni dogodek. Ker se mesto še vedno spopada s finančno vrzeljo v višini 17 milijard tajvanskih dolarjev za popolno sanacijo vodne infrastrukture, uradniki poudarjajo, da je zvezno financiranje ključno za varnost prebivalcev. Politični zastoj v prestolnici Tajpej tako neposredno vpliva na lokalno odpornost proti naravnim nesrečam, saj so infrastrukturni načrti postali talec medstrankarskih sporov glede proračunske porabe.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran začel streljati na mirne protestnike ali jih ubijati. Trump je poudarila, da so ameriške sile v celoti pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na poročila o naraščajočih napetostih in smrtnih žrtvah med demonstracijami v regiji. Izjava prihaja v času povečane nestabilnosti, kjer so protesti v nekaterih mestih že terjali življenja. Trumpova retorika odraža njegovo preteklo zunanjo politiko pritiska na Teheran, hkrati pa vnaša dodatno negotovost v že tako zaostrene odnose med državama. Njegove navedbe o pripravljenosti na vojaško ali drugo obliko posredovanja so namenjene neposrednemu odvračanju iranskih varnostnih sil od uporabe smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu, ki izraža svoje nezadovoljstvo z režimom.

Slovenska javnost in mednarodna skupnost sta bili priči odločnemu odzivu Teherana na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve, Esmaeil Baghai, je poudaril, da iransko ljudstvo ne bo dovolilo nikakršnega tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Po njegovih besedah so Iranci sposobni sami reševati svoje težave prek medsebojnega dialoga in sodelovanja, brez zunanjih pritiskov. Odziv ministrstva je neposredna posledica Trumpovih javnih komentarjev, ki jih je Teheran označil za vmešavanje v suverenost države. Baghai je v svoji izjavi jasno zavrnil kakršne koli grožnje ali poskuse vplivanja na iransko notranjo politiko. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se dodatno ohladili po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, saj njegova administracija napoveduje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska na islamsko republiko.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO) je z začetkom leta 2026 uvedla nove, višje cene cigaret in tobaka za kajenje. Upravni odbor institucije je sprejel odločitev o določitvi minimalne in specifične trošarine za letošnje leto, kar je neposredno vplivalo na maloprodajne cene na trgu. Minimalna trošarina na tisoč kosov cigaret po novem znaša 188,50 KM, kar predstavlja povišanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je ta znašala 179 KM. To povišanje pomeni, da minimalna trošarina na zavojček z 20 cigaretami zdaj znaša 3,77 KM, medtem ko je prej znašala 3,58 KM. Gre za nadaljevanje politike usklajevanja trošarin, ki jo Bosna in Hercegovina izvaja z namenom približevanja evropskim standardom in povečanja proračunskih prihodkov. Potrošniki se bodo na prodajnih mestih srečali z novimi ceniki, ki odražajo te davčne spremembe. Analitiki pričakujejo, da bodo višje cene vplivale na zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov, hkrati pa opozarjajo na nevarnost povečanja obsega črnega trga v regiji.

V bolnišnici na polotoku Krim je za posledicami poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med napadom ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Rusko ministrstvo za zdravje je 2. januarja 2025 potrdilo smrt žrtve, hkrati pa navedlo, da v bolnišnicah ostaja še 14 oseb, ki so bile poškodovane v istem napadu. Med hospitaliziranimi je po uradnih podatkih tudi pet otrok. Napad na naselje Horli se je zgodil v kontekstu dolgotrajnih spopadov na južni fronti, kjer ukrajinske sile izvajajo povračilne operacije na zasedenih območjih. Ruske oblasti so sporočile, da ranjenci prejemajo vso potrebno zdravstveno oskrbo, vendar podrobnosti o naravi njihovih poškodb niso v celoti razkrite. Dogodek poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo v spornih regijah, ki so pod ruskim nadzorom.

Albanske oblasti so uspešno zaključile operacijo "Shadows", s katero so razjasnile okoliščine umora 67-letnega moškega v Skadru. Žrtev, identificirana kot Hysni Ymeri, je umrla zaradi eksplozije daljinsko vodene naprave, ki je bila nastavljena na omarico za električne števce. Generalni direktor državne policije Ilir Proda je javno pohvalil preiskovalne strukture lokalne policijske uprave in njihovo tesno sodelovanje s tožilstvom, kar je vodilo do aretacije štirih osumljencev. Po besedah Prode so takšni rezultati ključni za odvračanje kriminalnih dejavnosti v državi. Preiskava je temeljila na intenzivnem operativnem delu in zavarovanih materialnih dokazih, ki so omogočili rekonstrukcijo dinamike napada. Policija je poudarila, da je bila akcija izvedena profesionalno in z visoko stopnjo koordinacije med različnimi varnostnimi organi. Dogodek je v lokalni skupnosti povzročil precej vznemirjenja, vendar so hitri aretacijski postopki prispevali k ponovni vzpostavitvi občutka varnosti. Osumljenci bodo zdaj stopili pred sodišče, kjer se bodo zagovarjali zaradi uboja in nezakonitega posesti eksplozivnih sredstev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru skoraj celoten čas posvetil vojni z Rusko federacijo in vztrajanju države v konfliktu. Po poročanju ameriškega medija The Hill je bil govor močno usmerjen v mobilizacijo nacionalnega duha in poudarjanje odpora proti ruski agresiji. Zelenski je v nastopu podrobno opisal izzive, s katerimi se država spopada na fronti, ter poudaril odločenost za nadaljevanje boja do končne zmage. Analitiki so opazili očitno razliko med nastopoma obeh predsednikov, saj je bil govor ruskega predsednika Vladimirja Putina bistveno krajši in osredotočen predvsem na temo nacionalne enotnosti. Medtem ko se je ukrajinski voditelj osredotočil na neposredne posledice vojne in vojaško prihodnost, je ruski kolega ubral bolj splošen ton. Poročanje tujih medijev poudarja, da takšna vsebina nagovora odraža trenutno visoko stopnjo napetosti in popolno osredotočenost ukrajinskega vrha na obrambo države.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike predalo dešifrirane podatke o letu ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi načrtoval napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih oblasti naj bi navigacijski podatki, pridobljeni iz sestreljenega drona, potrjevali, da je bil cilj napada predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran je ob tem napovedala razkritje celotnega programa poleta ameriškim uradnikom, da bi podprla svoje trditve o ukrajinski odgovornosti za incident. Nasprotno pa ameriška Osrednja obveščevalna agencija (CIA) na podlagi lastnih analiz ugotavlja, da Ukrajina v tem tednu ni poskušala izvesti napada na ruskega predsednika ali katero koli izmed njegovih rezidenc. Kot poročata časnika New York Times in Wall Street Journal, ameriški uradniki zavračajo ruske navedbe o vpletenosti Kijeva v domnevni poskus atentata. Razhajanja med ugotovitvami obveščevalnih služb obeh velesil dodatno zaostrujejo napetosti v času trajajočega konflikta, saj Moskva podatke uporablja kot dokaz za stopnjevanje sovražnosti s strani Ukrajine.

Združene države Amerike so Iranu zagrozile z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjih smrtnih žrtev med demonstranti, ki se po vsej državi spopadajo z varnostnimi silami. Protivladni protesti, ki so se začeli pred petimi dnevi zaradi visokih življenjskih stroškov, visoke inflacije in gospodarskega zastoja, so se v četrtek sprevrgli v smrtonosno nasilje, v katerem je na zahodu države po uradnih podatkih umrlo najmanj šest ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb, napetosti pa se stopnjujejo tudi v ruralnih provincah. Ameriška administracija je ostro obsodila ravnanje iranskih oblasti in poudarila, da bo mednarodna skupnost pozorno spremljala odziv režima na zahteve državljanov po ekonomskih in političnih reformah. Iran se sooča z najmnožičnejšimi protesti v zadnjih letih, ki so posledica devalvacije nacionalne valute in splošnega nezadovoljstva prebivalstva z gospodarsko politiko države. Stopnjevanje nasilja med protestniki in varnostnimi silami, med katerimi so tudi pripadniki revolucionarne garde, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Japonski cesar Naruhito in cesarica Masako sta po tradicionalnem običaju ob začetku novega leta pozdravila več tisoč državljanov, ki so se zbrali v Vzhodnem parku cesarske palače v Tokiu. Dogodek, ki je potekal v običajno zaprtem delu palačnega kompleksa, je privabil množico ljudi, ki so prišli izrazit spoštovanje monarhu in njegovi družini. Ob cesarskem paru se je javnosti predstavila tudi njuna hči, princesa Aiko, ki v javnosti uživa izjemno priljubljenost. Prisotnost princese Aiko na uradnih dolžnostih je ponovno spodbudila javne razprave o morebitni spremembi japonske zakonodaje o dedovanju prestola. Trenutna pravila namreč določajo, da se lahko na krizantemin prestol povzpnejo le moški potomci, kar princesi Aiko onemogoča nasledstvo po očetu. Naraščajoča priljubljenost mlade princese med Japonci sproža številne pozive k reformi zakona o cesarski družini, ki bi omogočil dedovanje tudi ženskam, vendar so konservativni krogi v državi tovrstnim spremembam še vedno nenaklonjeni.

Vodstvo stranke PSOE v španski avtonomni skupnosti Ekstremadura je odločno zavrnilo obtožbe o trpinčenju na delovnem mestu, ki so bile uperjene proti vladnemu delegatu Joseju Luisu Quintani. Quintana, ki trenutno vodi začasni organ stranke po odstopu Miguela Ángela Gallarda, se je spopadel z očitki občinske svetnice iz kraja Logrosán. Slednja trdi, da je bila zaradi pritiskov Quintane odpuščena s svojega delovnega mesta na sedežu stranke. Stranka je navedbe označila za popolnoma neutemeljene in napovedala, da bo zadevo predala sodišču. Jose Luis Quintana je prav tako zanikal vse obtožbe in zagrozil s pravnimi postopki proti vsem, ki bi širili po njegovem mnenju lažne informacije. Incident se je začel, ko je svetnica preko notranjih kanalov stranke v Ferrazu sprožila prijavo, kar je sprožilo val razprav na družbenih omrežjih. Vodstvo PSOE v regiji poudarja, da gre za poskus blatenja ugleda visokega funkcionarja, medtem ko obtožena stran vztraja pri svoji različici dogodkov, ki so privedli do prekinitve delovnega razmerja.

Indijska vladna stranka Bharatiya Janata (BJP) je v petek ostro kritizirala voditelja opozicije Rahula Gandhija in ga obtožila podpore "antindijskemu lobiju" v tujini. Povod za napad je bilo pismo osmih ameriških kongresnikov, ki so indijsko vlado pozvali k zagotovitvi pravičnega sojenja in možnosti varščine za zaprtega aktivista Umarja Khalida. Khalid je v priporu že od leta 2020 zaradi obtožb, povezanih z nemiri v New Delhiju, ameriški podpisniki pa so izrazili resno zaskrbljenost zaradi dolgotrajnega pridržanja brez sojenja. Predstavniki stranke BJP so pismo neposredno povezali z Gandhijevimi srečanji z ameriškimi politiki med njegovimi obiski v tujini. Posebej so izpostavili srečanje s kongresnico Janice Schakowsky leta 2024, ki je ena od podpisnic omenjenega pisma. Po mnenju vladne stranke Gandhi prek takšnih stikov spodbuja globalne kampanje pritiska na Indijo in spodkopava nacionalno suverenost ter pravosodni sistem. Kongresna stranka se na obtožbe še ni odzvala, so pa napetosti med vlado in opozicijo glede vpletanja tujih akterjev v notranje zadeve države v zadnjem obdobju vse močnejše.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru uradno ponudil dialog Združenim državam Amerike. Izrazil je pripravljenost na srečanje "kjerkoli in kadarkoli", če so se ameriški predstavniki pripravljeni vključiti v resne in konstruktivne pogovore. Maduro je kot prednostna področja morebitnega sodelovanja izpostavil boj proti trgovini z drogami, vprašanja migracij ter energetski sektor, pri čemer je poudaril, da je Venezuela pripravljena oskrbovati trg z nafto. Predsednik je v intervjuju s španskim novinarjem Ignaciom Ramonetom potrdil, da so bili stiki z ameriškimi uradniki že vzpostavljeni. Madurova ponudba prihaja v času, ko si Venezuela prizadeva za omilitev mednarodnih sankcij in izboljšanje gospodarskih odnosov z Zahodom. Kljub preteklim napetostim venezuelska vlada zdaj poudarja pragmatičen pristop k reševanju sporov, ki bi lahko vodil do stabilizacije regije in novih energetskih dogovorov.

Iran je napovedal oster odgovor na morebitne napade, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl morebitne izraelske udare, če Teheran zavrne nov jedrski sporazum. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril na nepremišljene grožnje ZDA. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi izjavami. Iranski ambasador pri ZN je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil grožnje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Zohran Mamdani je kot prvi muslimanski župan v zgodovini New Yorka takoj po zaprisegi začel z obsežnimi spremembami mestne politike. Že prvi dan svojega mandata je preklical vrsto izvršnih dekretov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili neposredno usmerjeni v podporo Izraelu. Mamdani, ki je vodenje ameriške metropole prevzel po zmagi na volitvah, je s to potezo jasno nakazal spremembo smeri mestne administracije glede zunanjepolitičnih vprašanj in njihovega vpliva na lokalno skupnost. Novi župan je v okviru svojih prvih uradnih dejanj napovedal prevetritev vseh spornih odločitev prejšnje uprave, ki so po njegovem mnenju neupravičeno favorizirale tuje interese na račun prebivalcev New Yorka. Čeprav so Adamsa v času njegovega vodenja mesta močno podpirale različne prosiraelske skupine, se je Mamdani odločil za takojšnjo razveljavitev teh ukrepov, kar je v javnosti in političnih krogih sprožilo burne odzive. S temi ukrepi je Mamdani uresničil eno izmed svojih ključnih predvolilnih obljub o preoblikovanju mestne politike.

Ameriška igralka in nekdanja posebna odposlanka Združenih narodov Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na meji med Egiptom in območjem Gaze. Hollywoodska zvezdnica se je mudila na egiptovski strani prehoda, njen obisk pa je bil namenjen izrazu podpore prebivalcem palestinske enklave, ki so jo prizadela dvoletna vojna in uničujoče razmere. Obisk se je odvil v času povečanih napetosti in diplomatskih nesoglasij med Egiptom in Izraelom glede nadzora in načina delovanja omenjenega mejnega prehoda. Joliejeva, ki je znana po svojem dolgoletnem humanitarnem delovanju, je s svojo prisotnostjo ponovno opozorila na kritične razmere v Gazi. Egiptovska televizija Al Qahera News in tiskovna agencija AFP sta poročali, da je igralka s tem dejanjem želela neposredno podpreti civiliste, ki so ujeti sredi konfliktov. Njen obisk ima v mednarodni skupnosti precejšnjo simbolno težo, saj se je zgodil na enem najpomembnejših logističnih vozlišč za dostavo humanitarne pomoči.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Iranski predsednik parlamenta, Mohamad-Bager Galibaf, je ponovil grožnje o napadih na ameriške vojaške baze in sile na Bližnjem vzhodu, če bi ZDA napadle Iran. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana, Ali Šamhani, je prav tako ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Policija bo na peti tekmi serije Ashes v Sydneyju, ki se je začela v nedeljo, patruljirala s puškami. To je redek pojav na športnih dogodkih v Avstraliji, a je del poostrenih varnostnih ukrepov po streljanju na Bondi Beachu.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Ameriški predsednik Donald Trump je začetek leta 2026 zaznamoval z vrsto spornih trditev o svojem odličnem kognitivnem zdravju, medtem ko so v javnost pricurljala poročila o njegovem vidnem pešanju in nezdravih življenjskih navadah. Trump je na omrežju Truth Social zatrdil, da je ponovno opravil kognitivni test s 100-odstotnim rezultatom, vendar so analitiki in zdravstveni strokovnjaki izpostavili vidne modrice na njegovih rokah in težave z ohranjanjem budnosti na sestankih. Bela hiša je bruhanje krvi in uporabo aspirina poskušala opravičiti s pogostim rokovanjem, kar pa je v javnosti sprožilo dodatne dvome o njegovi sposobnosti za vodenje države. Na političnem področju se Trumpova administracija spopada z naraščajočim odporom znotraj lastnih vrst in mednarodnimi napetostmi. Republikanski poslanec Don Bacon je predsednika ostro kritiziral zaradi oslabitve postaje Voice of America, kar naj bi škodovalo ameriškim interesom v Iranu. Hkrati se je Trump zapletel v bizarne spore z zvezdniki, kot je George Clooney, in se soočil z očitki nekdanjega svetovalca Steva Bannona, da uporablja zunanjo politiko po vzoru Hillary Clinton. Medtem ko se zvesti podporniki pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, analitiki opozarjajo na upadanje prodaje knjig o Trumpu in splošno utrujenost javnosti od njegovega sloga vladanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s spopadanjem z resnimi vprašanji o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, kar je sprožilo val kritik in ugibanj o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Po poročanju časnika Wall Street Journal naj bi 79-letni predsednik kazal znake staranja, vključno z dremežem na uradnih dogodkih in težavami s spominom. Trump je te navedbe ostro zavrnil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je trdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni pregled, čeprav so analitiki opozorili na nedoslednosti v njegovih izjavah o naravi opravljenih zdravstvenih testov. Na političnem področju se administracija spopada z upadanjem podpore znotraj lastnih vrst in pripravami na zahtevne vmesne volitve. Republikanski poslanec Don Bacon je javno opozoril, da bi morali biti zakonodajalci manj ustrežljivi do predsednika in bolj odločno uveljavljati svoja ustavna pooblastila. Hkrati Trumpova prizadevanja za zbiranje sredstev prek odbora MAGA Inc. sprožajo skrbi, da bo to izčrpalo sredstva za kongresne kandidate. Napetosti so se zaostrile tudi na mednarodnem prizorišču, kjer je Steve Bannon kritiziral Trumpove grožnje Iranu in jih primerjal s politiko Hillary Clinton, medtem ko odnosi z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney, ostajajo zaostreni zaradi predsednikovih osebnih napadov.

Ameriški igralec George Clooney je v intervjuju za revijo Variety napovedal, da zapušča Združene države Amerike in se z družino seli v Evropo, potem ko so mu podelili francosko državljanstvo. Clooney je ob tem izrazil ostro kritiko nad trenutnim stanjem v ameriški družbi in medijih pod administracijo Donalda Trumpa. Posebej je izpostavil dogajanje na televizijski mreži CBS News, kjer novo urednico Bari Weiss obtožuje načrtnega uničevanja verodostojnosti medija, zlasti zaradi domnevne cenzure prispevkov o deportacijah v Salvador. Igralec je poudaril, da njegova primarna zvestoba pripada domovini, vendar ga močno skrbi, kako se državljani informirajo v času, ko tisk ne deluje več neodvisno. Kritike so letele tudi na neodločnost medijskih hiš pri spopadanju s tožbami Donalda Trumpa, kar naj bi po njegovem mnenju privedlo do trenutne krize. Medtem ko nekateri konservativni mediji Clooneyju očitajo pristranskost in uporabo levičarskih mitov, se Hollywood kot celota spopada z novimi pritiski Trumpove administracije, ki poskuša posegati v filmsko produkcijo in studijske posle, vključno z nenavadnimi zahtevami za oživitev filmskih franšiz, kot je Rush Hour.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

Predsednik ZdruŹenih drŹav Amerike Donald Trump je ostro opozoril iranski reŹim, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, ĉe bo prišlo do nadaljnjega ubijanja protestnikov. Po poroĉanju tujih tiskovnih agenc so protivladni protesti v Iranu, ki so se zaĉeli zaradi visoke inflacije in gospodarskih teŹav, prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. V zadnjih dneh je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, med njimi tudi en pripadnik varnostnih sil, medtem ko so oblasti aretirale veĉ deset udeleŹencev maršev. Trump je prek socialnih omreŹij sporoĉil, da so ZDA yoboroŹene in pripravljene na odzivy, s ĉimer je stopnjeval pritisk na Teheran v ĉasu notranje politiĉne nestabilnosti v drŹavi. Protesti so se razširili po celotnem Iranu, zlasti v zahodnih provincah, kjer je napetost med prebivalstvom in reŹimom ajatol najvišja. Razmere so se zaostrile po tem, ko so se protesti proti gospodarski krizi prelevili v splošno nasprotovanje politiĉnemu vrhu drŹave.

Grške oblasti so s seznamov študentov odstranile več kot 300.000 neaktivnih oseb, s čimer so uradno število študentov v državi skoraj razpolovile. Ukrep sledi nedavno sprejeti zakonodaji, ki je odpravila desetletja staro prakso dopuščanja podaljšanega vpisa, ki je študentom omogočala teoretično neskončno trajanje študija. Po podatkih ministrstva za izobraževanje so iz evidenc izbrisali 308.605 študentov, ki so bili na štiriletne dodiplomske programe državnih univerz vpisani pred letom 2017. Ministrica za izobraževanje Sofia Zacharaki je ob tem poudarila, da študentski status v nobeni sodobni evropski univerzi ne velja dosmrtno, in izpostavila željo po večji vrednosti diplom. Čeprav se je približno 35.000 oseb že ponovno prijavilo za vpis v letu 2025, nasprotniki reforme iz akademskih krogov opozarjajo, da ukrep ne upošteva posledic hude finančne krize, ki je v preteklem desetletju močno vplivala na študijski proces. Trenutno aktivna študentska populacija v Grčiji šteje nekaj več kot 350.000 študentov na 25 javnih visokošolskih zavodih.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Po koncu novoletnih praznikov so na mejnem prehodu Bajakovo med Srbijo in Hrvaško nastali izjemni zastoji, ki so potnike zadržali po več ur. Čeprav so gneče v tem obdobju zaradi vrnitve dopustnikov v države Evropske unije običajne, so bili tokratni zastoji po navedbah prič in medijev neobičajno dolgi. Glavni razlog za upočasnjen promet je uvedba in testiranje novega sistema vstopa in izstopa (EES), ki zahteva podrobnejšo obdelavo podatkov potnikov iz tretjih držav. Sistem, ki ga uvaja Evropska unija, zahteva skeniranje potnih listin in odvzem biometričnih podatkov, kar je na Bajakovu povzročilo tisočmetrske kolone, vidne celo na aplikaciji Google Maps. Potniki, ki to pot redno uporabljajo že več kot desetletje, so poročali o popolnem zastoju prometa, kakršnega v preteklosti niso zabeležili. Hrvaški obmejni organi so se ob tem spopadali s povečanim obsegom dela, medtem ko so se vozniki pritoževali nad slabo organizacijo in dolgotrajnim čakanjem na vstop v schengensko območje.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Mostafa Pourmohammadi, sekretar Združenja borbene duhovščine in nekdanji minister za obveščevalne dejavnosti, je ostro zavrnil morebitno podporo Donalda Trumpa protestom v Iranu. V svoji izjavi na družbenem omrežju X je poudaril, da Trump, ki je ameriške protestnike označeval z žaljivimi izrazi, nima legitimnosti za podpiranje iranskih državljanov. Pourmohammadi je izpostavil domnevno dvoličnost nekdanjega ameriškega predsednika, ki je domače kritike imenoval za živali in plačane upornike. Iranski politik je dodal, da so notranje zadeve katere koli države izključna domena njenih državljanov in ne tujih politikov, ki jih je označil za neuravnovešene zločince. Izjava prihaja v času zaostrenih odnosov in poudarja stališče iranskih oblasti, da so tuja vmešavanja v notranje nemire v Iranu nesprejemljiva. Pourmohammadi s tem utrjuje retoriko o zunanji suverenosti in zavrača zahodni vpliv na iransko civilno družbo.

Oleg Ivaščenko, dosedanji vodja Službe za zunanje obveščevanje Ukrajine, je po srečanju s predsednikom Zelenskim uradno postal novi vodja Glavnega obveščevalnega urada (GUR) ukrajinskega obrambnega ministrstva. Kiril Budanov je potrdil, da je sprejel ponudbo Volodimirja Zelenskega za prevzem vodstva njegovega urada. Politični analitik Skačko meni, da bo ta rošada podpirala Zelenskijevo politiko terorja.

V središču Londona so z 2. januarjem začela veljati nova pravila glede plačila cestnin za vstop v območje z omejenim prometom. Župan Sadiq Khan je uvedel prvo povišanje dajatve po letu 2020, pri čemer se je standardni dnevni znesek za vozila z motorji na notranje zgorevanje zvišal s 15 na 18 britanskih funtov. Največjo spremembo pa občutijo lastniki električnih vozil, ki so bili doslej v okviru sheme popustov za čista vozila v celoti oproščeni plačila, odslej pa morajo dajatev poravnavati tudi oni. Po navedbah agencije Transport for London (TfL) so spremembe nujne za obvladovanje naraščajočih prometnih zastojev v prestolnici. Podatki kažejo, da se je število registriranih električnih vozil v Londonu od leta 2019 povečalo za skoraj šestkrat, z 20.000 na več kot 116.000, kar po ocenah predstavlja skoraj petino vseh vozil v coni. Da bi ublažili finančni pritisk na lastnike e-vozil, so mestne oblasti uvedle 25-odstotni popust za tiste, ki so registrirani v sistemu samodejnega plačevanja (Auto Pay). Tisti, ki dajatve ne poravnajo pravočasno, tvegajo povišane globe, ki so se z dosrejšnjih 17,50 funta zvišale na 21 funtov.

Svetovalec in pomočnik iranskega vrhovnega voditelja sta ostro kritizirala nedavne izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede podpore nemirom v Iranu. Iranski predstavniki so poudarili, da si Združene države Amerike že od leta 1953 prizadevajo za destabilizacijo države in povzročanje nemirov. Po njihovih besedah Washington izkorišča notranje razmere za doseganje lastnih političnih ciljev, kar so označili za nadaljevanje desetletja dolge sovražne politike. Ob tem so iranski uradniki izpostavili, da prebivalci Irana jasno ločijo med upravičenimi protesti zaradi gospodarskih težav ter življenjskega standarda in zunaj vodjenimi provokacijami. Poudarili so, da iransko ljudstvo v ključnih trenutkih ravna zavestno in odgovorno, s čimer preprečuje uspeh tujih načrtov za destabilizacijo režima. Takšne izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Teheranom in Washingtonom, pri čemer Iran vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli tujo podporo protestnim gibanjem.

Podpredsednica srbske Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je v svoji zadnji izjavi ostro ocenila trenutno zunanjepolitično usmeritev Srbije. Po njenih besedah država vztraja pri politiki izolacije od preostale celine, medtem ko druge države kandidatke za članstvo v Evropski uniji beležijo viden napredek pri približevanju povezavi. Tepićeva je poudarila, da se Srbija namesto napredka vedno bolj oddaljuje od evropskih standardov in integracijskih procesov. Političarka je obenem izrazila optimizem glede prihodnosti in napovedala, da bo leto 2026 prelomno za državo. Označila ga je za leto sprememb, ki jih po njenem mnenju ne bo več mogoče ustaviti. Izjava odraža globoka notranjepolitična neskladja v Srbiji glede vprašanja evropskih integracij in kritiko trenutne oblasti pod vodstvom Srbske napredne stranke, ki ji opozicija očita zavestno upočasnjevanje reformnih procesov.

Turški minister za zakladništvo in finance Mehmet Şimşek je sporočil, da je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v turški predelovalni industriji decembra 2025 dosegel najvišjo raven v tem letu. Vrednost indeksa se je povzpela na 48,9 točke, kar po ministrovih besedah nakazuje na postopno okrevanje v predelovalnem sektorju države. Čeprav vrednost pod 50 točk še vedno tehnično pomeni krčenje sektorja, trend rasti v zadnjem mesecu leta vzbuja optimizem pri turških oblasteh. Minister Şimşek je v svoji oceni izpostavil, da se razmere v industriji izboljšujejo kljub širšim gospodarskim izzivom. Poudaril je, da so decembrski podatki najboljši kazalnik dejavnosti v celotnem letu 2025, kar bi lahko služilo kot osnova za stabilnejšo gospodarsko rast v prihodnjem letu. Turška vlada si prizadeva za stabilizacijo gospodarstva s fiskalnimi ukrepi, pri čemer so podatki PMI ključni za spremljanje realnega stanja v proizvodnji in naročilih.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson je bilo na silvestrovo v napadu z ukrajinskimi droni ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Kijev je obtožbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške in energetske objekte v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je ukrajinska stran Rusijo obtožila, da je na silvestrovo proti Ukrajini izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Dogajanje sovpada s povečanimi napetostmi v času, ko potekajo intenzivna diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ocenil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno usklajen, a opozoril, da ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi le podaljšali konflikt. Hkrati je prišlo do zamenjave v vrhu ukrajinske administracije; Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, kar nakazuje na večji poudarek na varnostnih vprašanjih in obrambni strategiji. Medtem ko Moskva in Kijev izmenjujeta obtožbe o terorizmu, so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile ruske navedbe o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci v Valdaju. Ameriška stran trdi, da ni dokazov o neposrednem napadu na predsedniško posest, temveč da so bili cilji ukrajinskih sil vojaški objekti v isti regiji. Kljub temu je Kremelj ameriški strani uradno predal domnevne dokaze, vključno z navigacijskimi enotami sestreljenih dronov, s čimer želi vplivati na stališče Washingtona.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi hiperinflacije in gospodarske krize, ki so po zadnjih podatkih zahtevali že šest smrtnih žrtev. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske sile, kot je to po njegovih besedah običajno, začele pobijati demonstrante. Odziv Irana je bil hiter in opozorilen; Ali Larijani, svetovalec vrhovnega voditelja, je Donalda Trumpa pozval k previdnosti glede njegovih vojakov. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje destabiliziralo regijo in neposredno škodovalo interesom ZDA na Bližnjem vzhodu. Medtem so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb zaradi domnevnega kršenja javnega reda, protestno gibanje pa se je s tržnic, kjer trgovci zapirajo trgovine zaradi nevzdržnih cen, razširilo na univerze in v večja mesta po vsej državi.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati v Iranu, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je svoje opozorilo objavil na socialnem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da Washington ne bo stal ob strani, medtem ko iranske oblasti streljajo na lastno ljudstvo. Po besedah njegovih svetovalcev so ZDA pripravljene nuditi neposredno pomoč civilistom, ki se spopadajo z represijo teokratskega režima. Ta zaostritev retorike predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, ki pod Trumpovim vodstvom postaja vse bolj nepredvidljiva in intervencionistična. Napovedi o pomoči protestnikom prihajajo v času, ko se Washington že spopada s številnimi diplomatskimi napetostmi po svetu, vključno z Rusijo in Turčijo. Trumpova administracija s tem sporoča, da vprašanje človekovih pravic v strateško pomembnih regijah, kot je Bližnji vzhod, ostaja visoko na prednostni listi, čeprav kritiki opozarjajo na nevarnost novega oboroženega spopada.

V požaru v Crans-Montani je bila identificirana prva žrtev, 16-letni italijanski igralec golfa, ki je živel v Dubaju. Med pogrešanimi je tudi 15-letna Grkinja, ki živi v Švici. Od 119 poškodovanih so jih 113 identificirali, 80 je v kritičnem stanju. Večina poškodovanih je iz Italije, Francije in Poljske. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je obiskal prizorišče tragedije in zahteval preiskavo odgovornosti za požar.

Črnogorska uprava policije in tamkajšnja avtomoto zveza (AMSCG) sta zaradi poslabšanja vremenskih razmer izdali opozorilo za vse voznike. Obilno sneženje, megla in poledica so povzročili otežene razmere na številnih cestnih odsekih po državi, zlasti na severu in v višjih predelih. Pristojne službe opozarjajo na zmanjšano vidljivost ter povečano nevarnost zastojev, odronov in prometnih nesreč. Podjetje Monteput je že začelo s čiščenjem snega na magistralni cesti med Podgorico in predorom Sozina, vendar ostajajo kolovozi mokri in spolzki. Policija je voznike ponovno opomnila na obvezno uporabo zimske opreme. Do 1. aprila 2026 so zimske pnevmatike z minimalno globino profila 4 milimetre obvezne na vseh cestah, kjer je to označeno s prometno signalizacijo, ne glede na trenutne razmere. Na ostalih odsekih je zimska oprema nujna v primeru sneženja, ledu ali poledice. Zaradi rekonstrukcijskih del na določenih regionalnih poteh, kot sta Bar-Kamenički most in Čevo-Riđani, ostajajo v veljavi občasne popolne zapore prometa, ki pa so bile med prazniki začasno prekinjene. Voznikom svetujejo, naj hitrost prilagodijo stanju na vozišču in dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je obiskal ministrstvo za kmetijstvo, kjer je izpostavil nujnost neprekinjenega izvajanja državnih storitev in ohranjanja zastavljenih programov. Med delovnim obiskom je pregledal aktualno stanje na področju oskrbe z osnovnimi dobrinami ter analiziral strateške načrte kmetijskega sektorja. Pezeškian je poudaril, da sta upravna kohezija in doslednost pri izvajanju vladnih politik ključna dejavnika za stabilnost države. Predsednik je v svojem nagovoru uradnikom pojasnil, da se pot služenja državljanom ne sme ustaviti kljub morebitnim političnim ali organizacijskim izzivom. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in spremljanju zalog nujnih življenjskih potrebščin, kar ostaja prioriteta njegove administracije v trenutnih gospodarskih razmerah. Obisk predstavlja del širših prizadevanj za konsolidacijo vodenja v ključnih državnih institucijah.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na kavarno in hotel v okupirani regiji Herson naraslo na 27. Svetlana Petrenko, tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega komiteja, je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, Moskva pa za napad neposredno obtožuje Kijev. Ukrajinske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobne incidente označevale za posledice delovanja ruskih sil ali legitimne vojaške cilje. Hkrati so se pojavile informacije o zapleteni operaciji ukrajinske obveščevalne službe, ki je domnevno preslepila Kremelj glede usode Denisa Kapustina, ruskega ubežnika, ki se bori na strani Ukrajine. Po dostopnih podatkih je Rusija plačala 500.000 ameriških dolarjev za njegovo usmrtitev, nato pa decembra lani proslavljala njegovo domnevno smrt v napadu z dronom. Izkazalo se je, da je bila smrt zrežirana, da bi izpostavili ranljivost ruskih obveščevalnih struktur in finančno oškodovali Kremelj. V luči teh dogodkov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novo funkcijo imenoval nekdanjega vodjo obveščevalne službe, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje hibridnega vojskovanja.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v odzivu na novoletni nagovor finskega predsednika Alexandra Stubba izjavil, da so se odnosi med Rusijo in Finsko trajno spremenili. Medvedjev je v svojem zapisu na družbenem omrežju X poudaril, da bo Finska morala plačati za svojo politiko, ki jo je označil za "gnusno rusofobijo". Ruski politik je trdil, da posledice teh odločitev že čutijo finski državljani, medtem ko politično vodstvo v Helsinkih nadaljuje s trenutno usmeritvijo. Odnosi med sosednjima državama so se drastično poslabšali po finski odločitvi za vstop v zvezo Nato, kar Moskva interpretira kot sovražno dejanje. Medvedjev je izrazil upanje, da Rusija ne bo ponovila zgodovinskih napak v odnosih s svojo severno sosedo, ter dodal, da so pretekla desetletja sodelovanja nepovratno končana. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti na rusko-finski meji in po objavi ruskih seznamov "neprijaznih vlad", na katerih se je znašla tudi Finska.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je poslal pismo solidarnosti indijskemu aktivistu Umarju Khalidu, ki je v zaporu brez sojenja že več kot pet let. Mamdani, ki je nedavno zaprisegel kot prvi muslimanski župan mesta New York, je v ročno napisanem sporočilu poudaril, da Khalid v svojem boju ni pozabljen. To dejanje je sprožilo oster odziv indijske organizacije Vishva Hindu Parishad (VHP), ki je župana obtožila podpore kriminalcem in žalitve Korana, saj Khalidove dejavnosti interpretirajo kot poskus delitve Indije. Poleg župana se je na indijsko vlado obrnilo tudi osem članov ameriškega kongresa, ki zahtevajo pošteno in pravočasno sojenje za zaprtega aktivista. Khalid je bil pridržan na podlagi strogega zakona o preprečevanju nezakonitih dejavnosti (UAPA) v povezavi z nemiri v New Delhiju leta 2020. Mednarodni pritisk ameriških politikov poudarja naraščajočo zaskrbljenost glede stanja človekovih pravic in pravosodnih postopkov v Indiji, kar povzroča diplomatska trenja med Washingtonom in New Delhijem.

Kirilo Budanov, dosedanji šef vojaške obveščevalne službe, je bil imenovan za vodjo kabineta ukrajinskega predsednika Zelenskega. Budanov velja za arhitekta uspešnih tajnih operacij proti ciljem v Rusiji in je eden najvplivnejših vojaških osebnosti v Ukrajini.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 doživelo izrazito nazadovanje, ki ga zaznamujejo globoka recesija, krčenje zasebnega sektorja in povečevanje javnega dolga. Po navedbah ekonomskih analitikov je vlada kanclerja Friedricha Merza v osmih mesecih mandata sprejela odločitve, ki niso uspele zaustaviti negativnih trendov, temveč so državo pahnile v obdobje materialnega pomanjkanja in konca iluzije o splošni blaginji. Podatki kažejo, da se je zasebni sektor ob upoštevanju realne rasti bruto domačega proizvoda v višini 0,2 odstotka in neto novega zadolževanja nad štirimi odstotki dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Kritiki vladi očitajo parlamentarno neaktivnost in ideološko pogojene odločitve, ki so močno oslabile nemško industrijsko bazo. Medtem ko se javni dolg povečuje, se zasebni sektor, ki predstavlja hrbtenico nemškega gospodarstva, sooča z resnimi težavami pri ohranjanju rasti. Trenutne razmere v Berlinu opisujejo kot konec obdobja gospodarske rasti, pri čemer se napovedi za prihodnje leto prav tako nagibajo k nadaljnjemu upadu, če ne bo prišlo do korenitih strukturnih sprememb v ekonomski politiki države.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno postal 112. župan mesta New York. S tem se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman, prvi Američan južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki se politično opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel pred ameriškim senatorjem Berniejem Sandersom. Slovesnosti ob mestni hiši so se udeležili številni vidni politiki, med njimi tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, kar poudarja močno podporo levega krila demokratske stranke novemu županu. Štiriintridesetletni nekdanji poslanec zvezne države New York je funkcijo prevzel z ambiciozno vizijo za prihodnost mesta, pri čemer se je že takoj po zaprisegi odzval na aktualna vprašanja na novinarski konferenci. Njegov vzpon na čelo metropole velja za pomemben mejnik v ameriški lokalni politiki, saj združuje aktivistične korenine s strateškim vodenjem enega najpomembnejših gospodarskih in kulturnih središč na svetu. Njegov mandat se začenja v obdobju, ko se mesto spopada s številnimi socialnimi in infrastrukturnimi izzivi, ki jih namerava reševati s poudarkom na socialni pravičnosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je vladi v dopolnitev vrnil tri ključne zakonske dekrete, ki zadevajo reformo nacionalnega zdravstvenega sistema. Dokumenti, ki jih je vlada potrdila oktobra, obravnavajo nova pravila za zaposlovanje zunanjih zdravnikov (t. i. 'tarefeiros'), vzpostavitev regionalnih urgentnih služb ter prenovo sistema za upravljanje čakalnih seznamov. Predsednik je ob vrnitvi izrazil potrebo po izboljšavah in dodatnih pojasnilih glede predlaganih ukrepov. Portugalska vlada je v odzivu potrdila prejem predsednikovih pripomb in navedla, da gre za komunikacijo z namenom izpopolnitve zakonodajnih besedil. Ukrep predsednika predstavlja začasno oviro za uveljavitev zdravstvene reforme, ki je bila načrtovana za reševanje kadrovskih stisk in dolgih čakalnih dob v javnem zdravstvu. Vlada bo morala sedaj besedila popraviti ali podati dodatna vsebinska utemeljitve, preden jih predsednik ponovno dobi v podpis.

Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani. Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.

Donald Trump je v intervjuju pojasnil svoje zdravstvene težave in zanikal ugibanja o svojem fizičnem stanju. Priznal je, da uporablja ličila za prikrivanje modric.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in socialist, je uradno prevzel dolžnost 112. župana New Yorka, s slovesno zaprisego na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Pri tem ga je spremljala Letitia James, demokratska državna tožilka New Yorka. Mamdani je v kampanji izrazil močno nasprotovanje Donaldu Trumpu in obljubil liberalni program.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 zaprisegel kot novi župan New Yorka. Slovesnost je potekala na stopnicah mestne hiše. Kot prvi muslimanski župan mesta je prisegel na Koran in obljubil boj proti draginji. Prireditve so se udeležili Bernie Sanders, Alexandria Ocasio-Cortez in druge osebnosti ameriške levice. Župan je po izvolitvi sprejel ukrepe proti Izraelu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prek družbenega omrežja X sporočil, da je za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem ključnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil zaradi odmevne korupcijske afere znotraj vlade. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z močnim zunanjim pritiskom glede morebitnih mirovnih pogajanj in notranjo politično nestabilnostjo. Zamenjava v vrhu predsednikove administracije velja za strateško potezo, saj Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem varnostnem aparatu. Jermakova razrešitev, ki je sledila protikorupcijskim preiskavam v njegovem stanovanju, je v zadnjih tednih močno oslabila položaj Zelenskega. Z imenovanjem prekaljenega obveščevalca predsednik poskuša povrniti zaupanje javnosti in mednarodnih partnerjev v stabilnost države, hkrati pa utrditi nadzor nad odločevalskimi procesi v času trajajoče ruske agresije in negotovosti glede prihodnje ameriške podpore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za iskanje rešitev.

Rusija in Ukrajina sta si po praznovanju novega leta izmenjali ostre obtožbe zaradi napadov na civilne cilje. Moskva trdi, da so ukrajinske sile z brezpilotnimi letalniki napadle hotel in kavarno v vasi Horli v zasedeni regiji Herson, kjer so civilisti praznovali vstop v novo leto. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je število žrtev naraslo na 27, med ubitimi pa je tudi otrok. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za nameren napad na civilno prebivalstvo. Istočasno se pojavljajo nasprotujoča si poročila o domnevnih ukrajinskih operacijah znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko so nekateri viri poročali o domnevnem poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, so ameriški obveščevalni uradniki in agencija CIA te trditve zavrnili. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala ruskega voditelja, temveč vojaške objekte v širši regiji. Dogajanje kaže na stopnjevanje povračilnih ukrepov med državama, ki vse pogosteje vključujejo uporabo dronov dolgega dosega za napade na cilje daleč od prve bojne linije.

V ruskem-zasedenem delu ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega incidenta, ko so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih ruskega zunanjega ministrstva in lokalnih oblasti je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Rusija je dejanje označila za teroristični napad na civilno prebivalstvo, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja. Napad je povzročil prekinitev pogovorov o premirju, saj Moskva Kijevu očita namerno ciljanje civilnih ciljev. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita napade z droni globoko v sovražnikovo ozemlje, kar ustvarja dinamiko povračilnih ukrepov "oko za oko". Medtem ko ruski viri poudarjajo civilne žrtve, ameriški obveščevalni krogi, vključno s Cio, zanikajo ruske trditve o sočasnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco Vladimirja Putina, češ da Kijev cilja predvsem vojaško infrastrukturo. Tragični dogodek v Hersonu ostaja eden najbolj smrtonosnih napadov na civiliste v zadnjem obdobju vojne.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu Hersonske regije pod ruskim nadzorom ubila najmanj 27 ljudi med novoletno zabavo. Preiskovalni odbor preiskuje napad kot teroristično dejanje. Ukrajina je medtem poročala o uspešnih napadih na ruske zračne baze globoko v Rusiji in zadela rusko rafinerijo Ilski.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Savdska Arabija je izvedla sedem zračnih napadov na položaje Južnega tranzicijskega sveta (STC) v provinci Hadramaut v Jemnu, pri čemer je bilo ubitih sedem borcev STC. Do spopadov je prišlo med silami, zvestimi guvernerju, ki ga podpira Savdska Arabija, in separatističnim STC, ki ga podpirajo Združeni arabski emirati.

V Avstriji se je število brezposelnih oseb ob koncu leta 2025 ponovno povečalo. Po podatkih avstrijskega ministrstva za delo in socialne zadeve je bilo decembra brez zaposlitve ali v postopku usposabljanja pri servisu AMS skupno 434.572 ljudi, kar predstavlja 2,0-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Stopnja brezposelnosti se je tako povzpela na 8,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot decembra 2024. Kljub splošnemu negativnemu trendu so na ministrstvu izpostavili, da se je število zaposlenih oseb decembra vendarle nekoliko povečalo, in sicer za približno 4.000 mest. Posebej zaskrbljujoč je podatek o dolgotrajno brezposelnih, katerih število je naraslo za 12,8 odstotka na 102.491 oseb. Hkrati se je število prostih delovnih mest v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 16,2 odstotka, kar kaže na ohlajanje povpraševanja po delovni sili. Čeprav se razmere na trgu dela še naprej zaostrujejo, vladni predstavniki menijo, da so že vidni prvi znaki za morebitno postopno okrevanje gospodarstva v letu 2026. Aktualno povečanje decembra sledi večmesečnemu trendu rasti števila brezposelnih, ki se neprekinjeno stopnjuje že več kot dve leti in pol.

Izraelska vojska je danes izvedla serijo močnih zračnih napadov na različne predele južnega in vzhodnega Libanona, kar po poročanju lokalnih medijev predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja. Po navedbah libanonskih virov so izraelska brezpilotna letala in bojna letala napadla naselje Ajta al Šab ter višavje Al Luajza, pri čemer so poročali o silovitem bombardiranju strateških položajev. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo, podatki o morebitnih žrtvah pa še niso v celoti potrjeni. Operacija se je odvila v kontekstu stopnjevanja napetosti, saj Izrael kljub veljavnemu dogovoru o prenehanju sovražnosti nadaljuje z vojaškimi aktivnostmi na libanonskem ozemlju. Izraelska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni proti ciljem, ki ogrožajo njihovo varnost, medtem ko libanonska stran te dejanja označuje za neposredno agresijo in kršenje mednarodnih sporazumov. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj se incidenti v obmejnem pasu vrstijo že več tednov.

Novi komentarji kritično ocenjujejo predlog CSU za ponovno uvedbo jedrske energije, pri čemer poudarjajo, da gre za 'glasbo prihodnosti', ki služi kot odvračanje pozornosti od nujnih izzivov energetskega prehoda. Članki navajajo, da je pomembnejše osredotočiti se na obstoječe obnovljive vire energije, namesto na tehnologije, ki v prihodnjih desetletjih morda še ne bodo pripravljene za uporabo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanow na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je bil zaradi obsežnega korupcijskega škandala in hišnih preiskav konec novembra prisiljen odstopiti. Jermak je do svoje odstavitve veljal za drugega najmočnejšega moža v državi, zato ta kadrovska poteza pomeni pomembno prerazporeditev moči v ukrajinskem političnem vrhu. Imenovanje Budanova na čelo predsedniškega urada prihaja v času, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in notranjimi pritiski po reformah v boju proti korupciji. Kot nekdanji obveščevalec prinaša Budanov v urad vojaško-strateški pristop, kar odraža prednostne naloge Kijeva v trenutnih razmerah. Analitiki pričakujejo, da bo ta menjava vplivala na nadaljnjo koordinacijo med vojaškim in političnim vodstvom države.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v petek, 2. januarja, odredilo uporabo vojaškega letala za pomoč žrtvam uničujočega požara v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana. Po besedah obrambnega ministra Raduja Miruțăja bo letalo prepeljalo šest hudo opečenih mladih oseb iz Lausanna v specializirane bolnišnice v Parizu. Odločitev o humanitarni pomoči je bila sprejeta na podlagi sklepa romunskega nacionalnega odbora za izredne razmere (CNSU). Romunija s tem dejanjem zagotavlja ključno logistično podporo pri prevozu kritično poškodovanih oseb, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo v tujini. Gre za usklajeno akcijo mednarodne pomoči, s katero želi romunska vlada razbremeniti švicarske zdravstvene zmogljivosti in omogočiti najhitrejši možen dostop do specializiranega zdravljenja opeklin v francoski prestolnici.

V ameriški Demokratski stranki se je ob koncu leta 2025 in v začetku leta 2026 močno povečala zaskrbljenost glede integritete prihajajočih vmesnih volitev. Predsednik Donald Trump naj bi po navedbah kritikov aktivno izvajal pritiske za preoblikovanje volilnih okrajev po državi, s čimer želi utrditi republikansko večino v predstavniškem domu. Njegova administracija naj bi se obenem osredotočala na demokratske politike, aktiviste in donatorje, kar opozicija označuje za nezaslišano zlorabo izvršne oblasti in poskus manipulacije volilnega procesa. Dodatno tveganje za uspeh demokratov predstavlja vzpon stranke Working Families Party, ki načrtuje kandidature v 18 zveznih državah do leta 2028. Strategi Demokratske stranke opozarjajo, da bi takšen razkol na progresivnem polu lahko služil le republikancem, podobno kot se je to zgodilo leta 2000 s kandidaturo Ralpha Naderja. Medtem ko Trumpova administracija v nekatera mesta pošilja vojaške enote kljub nasprotovanju lokalnih oblasti, se znotraj demokratskih vrst krepijo pozivi k večji enotnosti za preprečitev morebitnega volilnega poraza leta 2026.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. Putin je v razmeroma kratkem govoru ruske vojakov označil za junake, vendar se je v nasprotju s pričakovanji izognil podrobnostim o mirovnih pogajanjih, ki jih podpirajo Združene države Amerike oziroma administracija Donalda Trumpa. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje enotnosti in projekcijo vojaške odločnosti, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. Na drugi strani je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru podal bistveno drugačno oceno stanja in zatrdil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub Putinovi nepopustljivi retoriki in nadaljevanju mobilizacije, Zelenski stavi na diplomatski preboj. Nasprotujoča si tona obeh voditeljev kaže na globok razkorak med Moskvo, ki vztraja pri vojaških ciljih in nadzoru nad Donbasom, ter Kijevom, ki se ob mednarodnem posredovanju pripravlja na morebitno končanje sovražnosti.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Druga administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa vstopa v leto 2026 s stopnjevanjem napetosti z zvezno banko Federal Reserve (Fed) in ambicioznim načrtom za korenito preoblikovanje zvezne vlade. Predsednik Trump je kljub desetletni tradiciji neodvisnosti monetarne politike javno in vztrajno kritiziral predsednika Feda Jeroma Powella, ki ga je sam imenoval leta 2018. Spori se ne nanašajo le na obrestne mere, temveč tudi na financiranje prenove stavb centralne banke, pri čemer je Powell v senatu zavrnil Trumpove trditve o pretiranem razkošju kot neresnične. Hkrati poročila organizacije Heritage Foundation razkrivajo, da bodo številni cilji kontroverznega Projekta 2025 postali resničnost v prihodnjem letu. Načrti vključujejo ukinitev Urada za obveščevalne dejavnosti in analize, ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje ter uvedbo novih zahtev v šolstvu, vključno z obveznim vojaškim testiranjem učencev. Politika predsednika Trumpa pa naleti na odpor tudi v praksi; nedavno je z vetom preprečil širitev ozemlja plemena Miccosukee, ker slednji niso podprli njegovih načrtov za pridrževalni center v Evergladesu. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upadanje podpore med srednjim razredom, saj se država sooča s krizo dostopnosti in nihanjem trgovinske politike. Čeprav Trump trdi, da je gospodarstvo v razcvetu, analize MSCI USA indeksa kažejo na zaostanek ameriškega delniškega trga za svetovnim povprečjem. Kritiki opozarjajo, da bodo številni ukrepi, ki jih administracija predstavlja kot družini prijazne, dolgoročno koristili le gospodinjstvom z visokimi dohodki, medtem ko revnejši sloji ostajajo zapostavljeni.

Mestna občina Sofija je vstopila v sklepno fazo celovite obnove podhoda pri železniški postaji Podujane, kjer trenutno potekajo zaključna dela na umetniških poslikavah. Projekt, ki ga je napovedal župan Vasil Terziev, je usmerjen v preobrazbo zanemarjenih mestnih prostorov v varne in kulturno bogate površine. Prenova podhoda vključuje obsežne stenske poslikave, ki so jih ustvarili številni priznani ulični umetniki, med njimi Yucca, Kostur in Jermain. Vsebina umetniških del je posvečena češkima gradbenikoma, bratoma Georgiju in Bogdanu Prošku, ki sta imela ključno vlogo pri urbanem razvoju bolgarske prestolnice. Brata Prošek sta v Sofiji pustila neizbrisen pečat, saj sta sodelovala pri projektiranju in gradnji pomembnih objektov, kot so Levji most, Orlov most, prva mestna tiskarna, pivovarna in celo stavba nacionalnega parlamenta. Z vključitvijo njune dediščine v sodobno ulično umetnost želi občina poudariti mestno identiteto in zgodovinski spomin. Župan Terziev je ob tem poudaril, da prenova ni zgolj tehnično vzdrževanje, temveč strateško partnerstvo z okrožnimi upravami za izboljšanje funkcionalnosti mestnih prehodov. Podhod, ki je bil leta zapuščen in temačen, bo po novem služil kot osvetljen in vsebinsko zasnovan javni prostor.

Uprava pomorskega pristanišča v albanskem mestu Vlora je zaradi poslabšanja hidrometeoroloških razmer in napovedanega močnega vetra sprejela ukrep o začasni prepovedi plovbe. Omejitev velja za manjša plovila in ribiške ladje, ki jim je izplutje onemogočeno za obdobje petih dni, natančneje od 2. do 7. januarja. Odločitev je bila sprejeta z namenom zagotavljanja varnosti na morju, saj pričakovani visoki valovi in sunki vetra predstavljajo tveganje za manjša plovila. Lokalne oblasti pozorno spremljajo vremensko napoved in poudarjajo, da so tovrstne preventive nujne za preprečevanje nesreč v obalnem pasu. Ukrep vpliva predvsem na lokalno ribiško industrijo in rekreacijsko plovbo, medtem ko večja plovila ostajajo pod posebnim nadzorom. Gre za ponavljajočo se težavo v tem delu Jadranskega in Jonskega morja, kjer zimski cikloni pogosto ohromijo pomorski promet.

Republikanska stranka se ob začetku leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinski volilni porazi in strmoglavljenje javnomnenjske podpore predsedniku Donaldu Trumpu. Na nedavnih lokalnih volitvah v Iowi so demokrati slavili z izjemno 43-odstotno razliko, kar je preprečilo republikansko absolutno večino v državnem senatu. Podobne trende beležijo tudi v New Jerseyju, Virginiji in celo v Miamiju, kjer so demokrati dobili župana prvič po treh desetletjih. Analitiki te rezultate pripisujejo predvsem nezadovoljstvu volivcev zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in energetske politike Trumpove administracije, saj so se stroški energije v nekaterih delih države povišali za četrtino. Predsednik Trump je novo leto začel z ostrimi napadi na demokrate, ki jih je označil za »goljufe in tatiče«, hkrati pa je sprožil kontroverzne poteze v prestolnici, vključno s prevzemom nadzora nad Kennedyjevim centrom in prekinitvijo pogodb za mestna igrišča za golf. Znotraj republikanskih vrst narašča zaskrbljenost, saj rekordno število poslancev napoveduje umik iz politike pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Poleg tega se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi neuspešnih poskusov prerisovanja volilnih okrajev v državah, kot sta Ohio in Indiana, kjer so celo nekateri republikanski zakonodajalci zavrnili njegove načrte, ki so jih označili za politično norost.

V iranskem mestu Mašhad so v petek, 2. januarja 2026, izvedli obsežno in kompleksno kombinirano vajo za primer potresa z naslovom »Odporni v senci sonca«. Pri vaji so sodelovali vsi izvršni organi province Razavi Horasan, njen namen pa je bil preveriti pripravljenost odzivnih enot in koordinacijo med različnimi službami za nujno pomoč v primeru naravne katastrofe. Na dogodku je bil prisoten tudi Hosein Sadedinija, predsednik iranske nacionalne organizacije za obvladovanje nesreč. Gre za enajsto tovrstno vajo v tekočem iranskem letu 1404, kar kaže na sistemsko prizadevanje države za izboljšanje civilne zaščite na območjih z visoko potresno ogroženostjo. Mašhad, ki velja za pomembno versko in gospodarsko središče, leži na seizmično aktivnem območju, zato so takšne simulacije ključne za zmanjšanje morebitnih žrtev in materialne škode ob dejanskih sunkih. Vaja je vključevala različne scenarije reševanja, evakuacije in nujne oskrbe prebivalstva.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Asocijacija nezavisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 ocenila, da se je položaj medijev v Srbiji po več kriterijih drastično poslabšal. Čeprav so bile medijske svoboščine v državi že v preteklosti na zaskrbljujoči ravni, je leto 2025 prineslo dodatne pritiske, ki so za medijske delavce pomenili izjemno stresno obdobje. Poročilo izpostavlja pet ključnih dogodkov, ki so zaznamovali srbsko medijsko sceno v preteklem letu in prispevali k negativnemu trendu. Strokovnjaki iz združenja ANEM opozarjajo, da trenutno ni nobenih jasnih pokazateljev, ki bi nakazovali na izboljšanje stanja v bližnji prihodnosti. Medijski delavci se spopadajo z vse težjimi delovnimi pogoji, medtem ko sistemske rešitve za zaščito neodvisnega novinarstva ostajajo neučinkovite. Analiza poudarja, da je leto 2025 postalo ena najtežjih let za svobodo govora v regiji, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na celoten demokratični proces v državi.

Mestna občina Kaohsiung je napovedala kadrovsko spremembo v svojem vrhu, saj se dosedanji direktor urada za vodno gospodarstvo Cai Changzhan seli na novo delovno mesto v okviru ministrstva za notranje zadeve. Njegov prestop na položaj svetovalca na ministrstvu bo uradno stopil v veljavo v ponedeljek, 5. januarja. Do imenovanja novega vodje bo urad kot vršilec dolžnosti vodil sedanji namestnik direktorja Cai Yixun. Župan Kaohsiunga Chen Qimai se je Cai Changzhanu javno zahvalil za njegov prispevek k izgradnji protipoplavne zaščite in upravljanju vodnih virov v mestu, ki je v zadnjih letih pod njegovim vodstvom doseglo pomemben napredek pri modernizaciji infrastrukture.

Nemško zvezno deželo Bavarsko je zajelo močno sneženje, ki ga spremljajo sunki vetra, kar je povzročilo nevarne razmere v cestnem prometu. Zaradi nizkih temperatur so ceste poledenela, kar od voznika zahteva posebno previdnost. Meteorologi napovedujejo, da se bo zimsko vreme z nizkimi temperaturami in padavinami nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Lokalne oblasti opozarjajo na nevarnost poledice, predvsem v višje ležečih predelih in na izpostavljenih cestnih odsekih. Intervencijske službe so v stanju pripravljenosti, saj sunki vetra v kombinaciji s snegom zmanjšujejo vidljivost in povečujejo tveganje za zdrse vozil. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne vremenske razmere in prilagodijo hitrost vožnje stanju na vozišču.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem intervjuju za postajo VTV javno izrazil pripravljenost na vzpostavitev dialoga z Združenimi državami Amerike. Njegov predlog se osredotoča predvsem na sodelovanje pri zatiranju trgovine z drogami in vprašanja, povezana z energetiko oziroma naftno industrijo. Gre za pomemben diplomatski signal, saj sta državi že dlje časa v zaostrenih odnosih, ki vključujejo številne gospodarske sankcije. Napoved dialoga prihaja v času, ko se Venezuela spopada z močnimi pritiski na svoje gospodarstvo, Združene države Amerike pa iščejo stabilnost na svetovnih energetskih trgih. Madurova izjava nakazuje morebitno odtajanje odnosov med Caracasom in Washingtonom, čeprav konkretni datumi ali pogoji za uradna srečanja še niso bili določeni. Dogajanje bo imelo širše posledice za latinskoameriško regijo in globalno oskrbo z nafto.

Neznani storilci so med božično-novoletnimi prazniki razbili okensko steklo na uradu politične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v bavarskem mestu Hof. Po navedbah lokalnih organov pregona je bilo dejanje domnevno storjeno z metom kamna. Kriminalistična policija je že sprožila preiskavo incidenta in trenutno išče morebitne očividce, ki bi lahko podali koristne informacije o dogodku. Napad se je zgodil v času med prazniki, ko so bili prostori stranke prazni. Policija prosi javnost za pomoč pri identifikaciji storilcev, saj za zdaj še ni jasnih indicev o motivu, čeprav v podobnih primerih pogosto sumijo na politično motivirano dejanje. Materialna škoda na objektu je bila potrjena, poškodovanih pa v incidentu ni bilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Združene države Amerike so zavrnile izdajo vstopnega vizuma iranskemu reprezentantu v namiznem tenisu Amirhoseinu Hodajiju, kar mu je preprečilo nastop v ameriški profesionalni ligi. Hodaji, ki je v svoji karieri osvojil medalje na azijskih igrah v Hangžuju in igrah islamske solidarnosti, je postal žrtev novih ameriških vizumskih omejitev, ki so usmerjene proti državljanom določenih držav. Zaradi te odločitve je športnik izgubil priložnost za nadaljevanje kariere v ZDA. Iranski športnik se je s težavami pri pridobivanju dokumentacije srečal kljub svojemu statusu vrhunskega mednarodnega tekmovalca. Ameriške oblasti so svojo odločitev utemeljile s sklicevanjem na novo zakonodajo, ki omejuje vstop osebam iz držav, ki so na seznamu tistih s posebnim varnostnim statusom. To dejanje ponovno izpostavlja vpliv političnih odnosov med Teheranom in Washingtonom na področje mednarodnega športa in mobilnost vrhunskih športnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnih izjavah podprl protestno gibanje v Iranu, kar so teheranske oblasti označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati v primeru nasilnega zatrtja demonstracij, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko Washington vztraja pri svoji politiki pritiska na islamsko republiko. Iranska stran se je na besede ameriškega predsednika odzvala z oštro obsodbo in poudarila, da Washington s svojo retoriko spodbuja nemire in nestabilnost v regiji. Po navedbah iranskih uradnikov gre za poskus destabilizacije države po neuspehu prejšnjih ameriških vojaških in diplomatskih pritiskov. Trumpova napoved o morebitnem posredovanju za zaščito protestnikov predstavlja neposreden izziv iranskemu varnostnemu aparatu in suverenosti države, kar povečuje tveganje za nov krog konfrontacij na Bližnjem vzhodu.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Ministrstvo za notranje zadeve Severne Makedonije je poročalo o obsežnih dejavnostih na področju prometne varnosti v decembru 2025. V tem obdobju so policisti po celotni državi izvedli redne kontrole, ki so privedle do izdaje 19.750 plačilnih nalogov zaradi različnih kršitev cestnoprometnih predpisov. Izvajanje nadzora je bilo del širše strategije za izboljšanje varnosti na makedonskih cestah, kjer so organi pregona v vseh sektorjih notranjih zadev poostreno spremljali udeležence v prometu. Poleg denarnih kazni so policisti v skladu s členom 297-a kazenskega zakonika pridržali 132 oseb zaradi brezobzirne vožnje. Ta člen obravnava najhujše kršitve, ki neposredno ogrožajo življenja soudeležencev. Organi so poudarili, da so takšni ukrepi nujni za zmanjšanje števila nesreč in zagotavljanje reda. Policijske dejavnosti so potekale od 1. do 31. decembra 2025 in so zajemale vse ključne cestne povezave v državi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v zadnjem tednu prevzele nadzor nad devetimi naselij v Ukrajini. Operacije so potekale na več delih fronte, pri čemer so ruske sile po lastnih navedbah zasedle pet naselij v samooklicani Donecki ljudski republiki, tri v Zaporoški oblasti in eno v Harkovski oblasti. Med izpostavljenimi kraji so Dimitrov, Rodinsko, Artemovka in Volno, ki jih je zavzela skupina enot Center, ter Boguslavka v Harkovski oblasti, ki jo je zasedla skupina Zahod. Poročilo navaja, da so ruske enote ob napredovanju povzročile znatne izgube ukrajinski vojski v tehniki in moštvu. Skupina enot Vzhod je po ruskih navedbah zavzela strateško pomembno naselje Guljajpolje, medtem ko sta bili v Zaporoški oblasti zasedeni še naselji Stepnogorsk in Lukjanovsko. Ruska stran trdi, da so v tem obdobju izvedli tudi več masovnih napadov z visokotehnološkim orožjem na ukrajinske vojaške objekte in infrastrukturo, s čimer so dodatno oslabili obrambne zmogljivosti nasprotnika.

Poslanka stranke Kuomintang (KMT) Yang Qiongying je v začetku novega leta močno okrepila svoje dejavnosti za pridobitev strankarske nominacije za županjo mesta Taichung. Na prvi delovni dan leta 2026 je Yangova svojo kampanjo simbolično začela na ulici Victory v okrožju Tanzi, s čimer je pokazala jasno namero za zmago na prihajajočih lokalnih volitvah. Njen dan se je začel z udeležbo na nujni seji poslanske skupine v Tajpeju, nato pa se je nemudoma vrnila v Taichung, kjer je obiskala lokalne tržnice in nagovarjala volivce. Znotraj stranke KMT se bije napet boj za nominacijo, saj je poleg Yangove močan kandidat tudi podpredsednik zakonodajnega dvora Jiang Qichen. Medtem ko stranka še ni uradno določila mehanizma za izbor kandidata, Yangova poudarja, da bo spoštovala strankarska pravila, a hkrati ostaja dejavna na terenu. Na strani opozicijske Demokratske progresivne stranke (DPP) je svojo prisotnost že utrdila poslanka He Xinchun, ki je odprla svojo mestno pisarno, kar dodatno stopnjuje politični pritisk v drugem največjem tajvanskem mestu.

Mestne oblasti v Moskvi so s 2. januarjem 2026 uvedle nove tarife za javni prevoz, ki vključujejo povišanje cen vozovnic za podzemno železnico, mestno železnico (MCC in MCD) ter kopenski in rečni promet. Kot so sporočili s tiskovne službe moskovskega oddelka za promet, je bila indeksacija cen nujna zaradi naraščajočih stroškov goriva in električne energije ter splošne inflacije. Kljub povišanju oblasti poudarjajo, da prilagoditev cen ostaja pod ravnijo inflacije. Poleg javnega prevoza so se spremenile tudi cene za uporabo Moskovskega hitrega diametra (MSD) in tarife za parkiranje na določenih ulicah v središču mesta. Odločitev o povišanju sledi predhodnim napovedim iz novembra 2025, ko je bila javnost obveščena o načrtovanih spremembah. Mestna uprava utemeljuje ukrepe s potrebo po vzdrževanju infrastrukture in kompenzacijo povečanih operativnih stroškov, medtem ko nekateri ugodnejši načini plačila, kot je biometrično plačevanje, ohranjajo določene cenovne ugodnosti.