Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je vladi v dopolnitev vrnil tri ključne zakonske dekrete, ki zadevajo reformo nacionalnega zdravstvenega sistema. Dokumenti, ki jih je vlada potrdila oktobra, obravnavajo nova pravila za zaposlovanje zunanjih zdravnikov (t. i. 'tarefeiros'), vzpostavitev regionalnih urgentnih služb ter prenovo sistema za upravljanje čakalnih seznamov. Predsednik je ob vrnitvi izrazil potrebo po izboljšavah in dodatnih pojasnilih glede predlaganih ukrepov. Portugalska vlada je v odzivu potrdila prejem predsednikovih pripomb in navedla, da gre za komunikacijo z namenom izpopolnitve zakonodajnih besedil. Ukrep predsednika predstavlja začasno oviro za uveljavitev zdravstvene reforme, ki je bila načrtovana za reševanje kadrovskih stisk in dolgih čakalnih dob v javnem zdravstvu. Vlada bo morala sedaj besedila popraviti ali podati dodatna vsebinska utemeljitve, preden jih predsednik ponovno dobi v podpis.

Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani. Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.

Donald Trump je v intervjuju pojasnil svoje zdravstvene težave in zanikal ugibanja o svojem fizičnem stanju. Priznal je, da uporablja ličila za prikrivanje modric.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in socialist, je uradno prevzel dolžnost 112. župana New Yorka, s slovesno zaprisego na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu. Pri tem ga je spremljala Letitia James, demokratska državna tožilka New Yorka. Mamdani je v kampanji izrazil močno nasprotovanje Donaldu Trumpu in obljubil liberalni program.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 zaprisegel kot novi župan New Yorka. Slovesnost je potekala na stopnicah mestne hiše. Kot prvi muslimanski župan mesta je prisegel na Koran in obljubil boj proti draginji. Prireditve so se udeležili Bernie Sanders, Alexandria Ocasio-Cortez in druge osebnosti ameriške levice. Župan je po izvolitvi sprejel ukrepe proti Izraelu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prek družbenega omrežja X sporočil, da je za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem ključnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil zaradi odmevne korupcijske afere znotraj vlade. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z močnim zunanjim pritiskom glede morebitnih mirovnih pogajanj in notranjo politično nestabilnostjo. Zamenjava v vrhu predsednikove administracije velja za strateško potezo, saj Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem varnostnem aparatu. Jermakova razrešitev, ki je sledila protikorupcijskim preiskavam v njegovem stanovanju, je v zadnjih tednih močno oslabila položaj Zelenskega. Z imenovanjem prekaljenega obveščevalca predsednik poskuša povrniti zaupanje javnosti in mednarodnih partnerjev v stabilnost države, hkrati pa utrditi nadzor nad odločevalskimi procesi v času trajajoče ruske agresije in negotovosti glede prihodnje ameriške podpore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za iskanje rešitev.

Rusija in Ukrajina sta si po praznovanju novega leta izmenjali ostre obtožbe zaradi napadov na civilne cilje. Moskva trdi, da so ukrajinske sile z brezpilotnimi letalniki napadle hotel in kavarno v vasi Horli v zasedeni regiji Herson, kjer so civilisti praznovali vstop v novo leto. Po zadnjih podatkih ruskih oblasti je število žrtev naraslo na 27, med ubitimi pa je tudi otrok. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za nameren napad na civilno prebivalstvo. Istočasno se pojavljajo nasprotujoča si poročila o domnevnih ukrajinskih operacijah znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko so nekateri viri poročali o domnevnem poskusu napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, so ameriški obveščevalni uradniki in agencija CIA te trditve zavrnili. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala ruskega voditelja, temveč vojaške objekte v širši regiji. Dogajanje kaže na stopnjevanje povračilnih ukrepov med državama, ki vse pogosteje vključujejo uporabo dronov dolgega dosega za napade na cilje daleč od prve bojne linije.

V ruskem-zasedenem delu ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega incidenta, ko so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih ruskega zunanjega ministrstva in lokalnih oblasti je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Rusija je dejanje označila za teroristični napad na civilno prebivalstvo, medtem ko se napetosti med državama stopnjujejo kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja. Napad je povzročil prekinitev pogovorov o premirju, saj Moskva Kijevu očita namerno ciljanje civilnih ciljev. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita napade z droni globoko v sovražnikovo ozemlje, kar ustvarja dinamiko povračilnih ukrepov "oko za oko". Medtem ko ruski viri poudarjajo civilne žrtve, ameriški obveščevalni krogi, vključno s Cio, zanikajo ruske trditve o sočasnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco Vladimirja Putina, češ da Kijev cilja predvsem vojaško infrastrukturo. Tragični dogodek v Hersonu ostaja eden najbolj smrtonosnih napadov na civiliste v zadnjem obdobju vojne.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu Hersonske regije pod ruskim nadzorom ubila najmanj 27 ljudi med novoletno zabavo. Preiskovalni odbor preiskuje napad kot teroristično dejanje. Ukrajina je medtem poročala o uspešnih napadih na ruske zračne baze globoko v Rusiji in zadela rusko rafinerijo Ilski.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

Savdska Arabija je izvedla sedem zračnih napadov na položaje Južnega tranzicijskega sveta (STC) v provinci Hadramaut v Jemnu, pri čemer je bilo ubitih sedem borcev STC. Do spopadov je prišlo med silami, zvestimi guvernerju, ki ga podpira Savdska Arabija, in separatističnim STC, ki ga podpirajo Združeni arabski emirati.

V Avstriji se je število brezposelnih oseb ob koncu leta 2025 ponovno povečalo. Po podatkih avstrijskega ministrstva za delo in socialne zadeve je bilo decembra brez zaposlitve ali v postopku usposabljanja pri servisu AMS skupno 434.572 ljudi, kar predstavlja 2,0-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Stopnja brezposelnosti se je tako povzpela na 8,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot decembra 2024. Kljub splošnemu negativnemu trendu so na ministrstvu izpostavili, da se je število zaposlenih oseb decembra vendarle nekoliko povečalo, in sicer za približno 4.000 mest. Posebej zaskrbljujoč je podatek o dolgotrajno brezposelnih, katerih število je naraslo za 12,8 odstotka na 102.491 oseb. Hkrati se je število prostih delovnih mest v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 16,2 odstotka, kar kaže na ohlajanje povpraševanja po delovni sili. Čeprav se razmere na trgu dela še naprej zaostrujejo, vladni predstavniki menijo, da so že vidni prvi znaki za morebitno postopno okrevanje gospodarstva v letu 2026. Aktualno povečanje decembra sledi večmesečnemu trendu rasti števila brezposelnih, ki se neprekinjeno stopnjuje že več kot dve leti in pol.

Izraelska vojska je danes izvedla serijo močnih zračnih napadov na različne predele južnega in vzhodnega Libanona, kar po poročanju lokalnih medijev predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja. Po navedbah libanonskih virov so izraelska brezpilotna letala in bojna letala napadla naselje Ajta al Šab ter višavje Al Luajza, pri čemer so poročali o silovitem bombardiranju strateških položajev. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo, podatki o morebitnih žrtvah pa še niso v celoti potrjeni. Operacija se je odvila v kontekstu stopnjevanja napetosti, saj Izrael kljub veljavnemu dogovoru o prenehanju sovražnosti nadaljuje z vojaškimi aktivnostmi na libanonskem ozemlju. Izraelska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni proti ciljem, ki ogrožajo njihovo varnost, medtem ko libanonska stran te dejanja označuje za neposredno agresijo in kršenje mednarodnih sporazumov. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj se incidenti v obmejnem pasu vrstijo že več tednov.

Novi komentarji kritično ocenjujejo predlog CSU za ponovno uvedbo jedrske energije, pri čemer poudarjajo, da gre za 'glasbo prihodnosti', ki služi kot odvračanje pozornosti od nujnih izzivov energetskega prehoda. Članki navajajo, da je pomembnejše osredotočiti se na obstoječe obnovljive vire energije, namesto na tehnologije, ki v prihodnjih desetletjih morda še ne bodo pripravljene za uporabo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (HUR). Budanow na položaju zamenjuje Andrija Jermaka, ki je bil zaradi obsežnega korupcijskega škandala in hišnih preiskav konec novembra prisiljen odstopiti. Jermak je do svoje odstavitve veljal za drugega najmočnejšega moža v državi, zato ta kadrovska poteza pomeni pomembno prerazporeditev moči v ukrajinskem političnem vrhu. Imenovanje Budanova na čelo predsedniškega urada prihaja v času, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in notranjimi pritiski po reformah v boju proti korupciji. Kot nekdanji obveščevalec prinaša Budanov v urad vojaško-strateški pristop, kar odraža prednostne naloge Kijeva v trenutnih razmerah. Analitiki pričakujejo, da bo ta menjava vplivala na nadaljnjo koordinacijo med vojaškim in političnim vodstvom države.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v petek, 2. januarja, odredilo uporabo vojaškega letala za pomoč žrtvam uničujočega požara v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana. Po besedah obrambnega ministra Raduja Miruțăja bo letalo prepeljalo šest hudo opečenih mladih oseb iz Lausanna v specializirane bolnišnice v Parizu. Odločitev o humanitarni pomoči je bila sprejeta na podlagi sklepa romunskega nacionalnega odbora za izredne razmere (CNSU). Romunija s tem dejanjem zagotavlja ključno logistično podporo pri prevozu kritično poškodovanih oseb, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo v tujini. Gre za usklajeno akcijo mednarodne pomoči, s katero želi romunska vlada razbremeniti švicarske zdravstvene zmogljivosti in omogočiti najhitrejši možen dostop do specializiranega zdravljenja opeklin v francoski prestolnici.

V ameriški Demokratski stranki se je ob koncu leta 2025 in v začetku leta 2026 močno povečala zaskrbljenost glede integritete prihajajočih vmesnih volitev. Predsednik Donald Trump naj bi po navedbah kritikov aktivno izvajal pritiske za preoblikovanje volilnih okrajev po državi, s čimer želi utrditi republikansko večino v predstavniškem domu. Njegova administracija naj bi se obenem osredotočala na demokratske politike, aktiviste in donatorje, kar opozicija označuje za nezaslišano zlorabo izvršne oblasti in poskus manipulacije volilnega procesa. Dodatno tveganje za uspeh demokratov predstavlja vzpon stranke Working Families Party, ki načrtuje kandidature v 18 zveznih državah do leta 2028. Strategi Demokratske stranke opozarjajo, da bi takšen razkol na progresivnem polu lahko služil le republikancem, podobno kot se je to zgodilo leta 2000 s kandidaturo Ralpha Naderja. Medtem ko Trumpova administracija v nekatera mesta pošilja vojaške enote kljub nasprotovanju lokalnih oblasti, se znotraj demokratskih vrst krepijo pozivi k večji enotnosti za preprečitev morebitnega volilnega poraza leta 2026.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. Putin je v razmeroma kratkem govoru ruske vojakov označil za junake, vendar se je v nasprotju s pričakovanji izognil podrobnostim o mirovnih pogajanjih, ki jih podpirajo Združene države Amerike oziroma administracija Donalda Trumpa. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje enotnosti in projekcijo vojaške odločnosti, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. Na drugi strani je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru podal bistveno drugačno oceno stanja in zatrdil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub Putinovi nepopustljivi retoriki in nadaljevanju mobilizacije, Zelenski stavi na diplomatski preboj. Nasprotujoča si tona obeh voditeljev kaže na globok razkorak med Moskvo, ki vztraja pri vojaških ciljih in nadzoru nad Donbasom, ter Kijevom, ki se ob mednarodnem posredovanju pripravlja na morebitno končanje sovražnosti.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Druga administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa vstopa v leto 2026 s stopnjevanjem napetosti z zvezno banko Federal Reserve (Fed) in ambicioznim načrtom za korenito preoblikovanje zvezne vlade. Predsednik Trump je kljub desetletni tradiciji neodvisnosti monetarne politike javno in vztrajno kritiziral predsednika Feda Jeroma Powella, ki ga je sam imenoval leta 2018. Spori se ne nanašajo le na obrestne mere, temveč tudi na financiranje prenove stavb centralne banke, pri čemer je Powell v senatu zavrnil Trumpove trditve o pretiranem razkošju kot neresnične. Hkrati poročila organizacije Heritage Foundation razkrivajo, da bodo številni cilji kontroverznega Projekta 2025 postali resničnost v prihodnjem letu. Načrti vključujejo ukinitev Urada za obveščevalne dejavnosti in analize, ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje ter uvedbo novih zahtev v šolstvu, vključno z obveznim vojaškim testiranjem učencev. Politika predsednika Trumpa pa naleti na odpor tudi v praksi; nedavno je z vetom preprečil širitev ozemlja plemena Miccosukee, ker slednji niso podprli njegovih načrtov za pridrževalni center v Evergladesu. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upadanje podpore med srednjim razredom, saj se država sooča s krizo dostopnosti in nihanjem trgovinske politike. Čeprav Trump trdi, da je gospodarstvo v razcvetu, analize MSCI USA indeksa kažejo na zaostanek ameriškega delniškega trga za svetovnim povprečjem. Kritiki opozarjajo, da bodo številni ukrepi, ki jih administracija predstavlja kot družini prijazne, dolgoročno koristili le gospodinjstvom z visokimi dohodki, medtem ko revnejši sloji ostajajo zapostavljeni.

Mestna občina Sofija je vstopila v sklepno fazo celovite obnove podhoda pri železniški postaji Podujane, kjer trenutno potekajo zaključna dela na umetniških poslikavah. Projekt, ki ga je napovedal župan Vasil Terziev, je usmerjen v preobrazbo zanemarjenih mestnih prostorov v varne in kulturno bogate površine. Prenova podhoda vključuje obsežne stenske poslikave, ki so jih ustvarili številni priznani ulični umetniki, med njimi Yucca, Kostur in Jermain. Vsebina umetniških del je posvečena češkima gradbenikoma, bratoma Georgiju in Bogdanu Prošku, ki sta imela ključno vlogo pri urbanem razvoju bolgarske prestolnice. Brata Prošek sta v Sofiji pustila neizbrisen pečat, saj sta sodelovala pri projektiranju in gradnji pomembnih objektov, kot so Levji most, Orlov most, prva mestna tiskarna, pivovarna in celo stavba nacionalnega parlamenta. Z vključitvijo njune dediščine v sodobno ulično umetnost želi občina poudariti mestno identiteto in zgodovinski spomin. Župan Terziev je ob tem poudaril, da prenova ni zgolj tehnično vzdrževanje, temveč strateško partnerstvo z okrožnimi upravami za izboljšanje funkcionalnosti mestnih prehodov. Podhod, ki je bil leta zapuščen in temačen, bo po novem služil kot osvetljen in vsebinsko zasnovan javni prostor.

Uprava pomorskega pristanišča v albanskem mestu Vlora je zaradi poslabšanja hidrometeoroloških razmer in napovedanega močnega vetra sprejela ukrep o začasni prepovedi plovbe. Omejitev velja za manjša plovila in ribiške ladje, ki jim je izplutje onemogočeno za obdobje petih dni, natančneje od 2. do 7. januarja. Odločitev je bila sprejeta z namenom zagotavljanja varnosti na morju, saj pričakovani visoki valovi in sunki vetra predstavljajo tveganje za manjša plovila. Lokalne oblasti pozorno spremljajo vremensko napoved in poudarjajo, da so tovrstne preventive nujne za preprečevanje nesreč v obalnem pasu. Ukrep vpliva predvsem na lokalno ribiško industrijo in rekreacijsko plovbo, medtem ko večja plovila ostajajo pod posebnim nadzorom. Gre za ponavljajočo se težavo v tem delu Jadranskega in Jonskega morja, kjer zimski cikloni pogosto ohromijo pomorski promet.

Republikanska stranka se ob začetku leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinski volilni porazi in strmoglavljenje javnomnenjske podpore predsedniku Donaldu Trumpu. Na nedavnih lokalnih volitvah v Iowi so demokrati slavili z izjemno 43-odstotno razliko, kar je preprečilo republikansko absolutno večino v državnem senatu. Podobne trende beležijo tudi v New Jerseyju, Virginiji in celo v Miamiju, kjer so demokrati dobili župana prvič po treh desetletjih. Analitiki te rezultate pripisujejo predvsem nezadovoljstvu volivcev zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in energetske politike Trumpove administracije, saj so se stroški energije v nekaterih delih države povišali za četrtino. Predsednik Trump je novo leto začel z ostrimi napadi na demokrate, ki jih je označil za »goljufe in tatiče«, hkrati pa je sprožil kontroverzne poteze v prestolnici, vključno s prevzemom nadzora nad Kennedyjevim centrom in prekinitvijo pogodb za mestna igrišča za golf. Znotraj republikanskih vrst narašča zaskrbljenost, saj rekordno število poslancev napoveduje umik iz politike pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Poleg tega se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi neuspešnih poskusov prerisovanja volilnih okrajev v državah, kot sta Ohio in Indiana, kjer so celo nekateri republikanski zakonodajalci zavrnili njegove načrte, ki so jih označili za politično norost.

V iranskem mestu Mašhad so v petek, 2. januarja 2026, izvedli obsežno in kompleksno kombinirano vajo za primer potresa z naslovom »Odporni v senci sonca«. Pri vaji so sodelovali vsi izvršni organi province Razavi Horasan, njen namen pa je bil preveriti pripravljenost odzivnih enot in koordinacijo med različnimi službami za nujno pomoč v primeru naravne katastrofe. Na dogodku je bil prisoten tudi Hosein Sadedinija, predsednik iranske nacionalne organizacije za obvladovanje nesreč. Gre za enajsto tovrstno vajo v tekočem iranskem letu 1404, kar kaže na sistemsko prizadevanje države za izboljšanje civilne zaščite na območjih z visoko potresno ogroženostjo. Mašhad, ki velja za pomembno versko in gospodarsko središče, leži na seizmično aktivnem območju, zato so takšne simulacije ključne za zmanjšanje morebitnih žrtev in materialne škode ob dejanskih sunkih. Vaja je vključevala različne scenarije reševanja, evakuacije in nujne oskrbe prebivalstva.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Asocijacija nezavisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 ocenila, da se je položaj medijev v Srbiji po več kriterijih drastično poslabšal. Čeprav so bile medijske svoboščine v državi že v preteklosti na zaskrbljujoči ravni, je leto 2025 prineslo dodatne pritiske, ki so za medijske delavce pomenili izjemno stresno obdobje. Poročilo izpostavlja pet ključnih dogodkov, ki so zaznamovali srbsko medijsko sceno v preteklem letu in prispevali k negativnemu trendu. Strokovnjaki iz združenja ANEM opozarjajo, da trenutno ni nobenih jasnih pokazateljev, ki bi nakazovali na izboljšanje stanja v bližnji prihodnosti. Medijski delavci se spopadajo z vse težjimi delovnimi pogoji, medtem ko sistemske rešitve za zaščito neodvisnega novinarstva ostajajo neučinkovite. Analiza poudarja, da je leto 2025 postalo ena najtežjih let za svobodo govora v regiji, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na celoten demokratični proces v državi.

Mestna občina Kaohsiung je napovedala kadrovsko spremembo v svojem vrhu, saj se dosedanji direktor urada za vodno gospodarstvo Cai Changzhan seli na novo delovno mesto v okviru ministrstva za notranje zadeve. Njegov prestop na položaj svetovalca na ministrstvu bo uradno stopil v veljavo v ponedeljek, 5. januarja. Do imenovanja novega vodje bo urad kot vršilec dolžnosti vodil sedanji namestnik direktorja Cai Yixun. Župan Kaohsiunga Chen Qimai se je Cai Changzhanu javno zahvalil za njegov prispevek k izgradnji protipoplavne zaščite in upravljanju vodnih virov v mestu, ki je v zadnjih letih pod njegovim vodstvom doseglo pomemben napredek pri modernizaciji infrastrukture.

Nemško zvezno deželo Bavarsko je zajelo močno sneženje, ki ga spremljajo sunki vetra, kar je povzročilo nevarne razmere v cestnem prometu. Zaradi nizkih temperatur so ceste poledenela, kar od voznika zahteva posebno previdnost. Meteorologi napovedujejo, da se bo zimsko vreme z nizkimi temperaturami in padavinami nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Lokalne oblasti opozarjajo na nevarnost poledice, predvsem v višje ležečih predelih in na izpostavljenih cestnih odsekih. Intervencijske službe so v stanju pripravljenosti, saj sunki vetra v kombinaciji s snegom zmanjšujejo vidljivost in povečujejo tveganje za zdrse vozil. Potnikom svetujejo, naj spremljajo aktualne vremenske razmere in prilagodijo hitrost vožnje stanju na vozišču.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem intervjuju za postajo VTV javno izrazil pripravljenost na vzpostavitev dialoga z Združenimi državami Amerike. Njegov predlog se osredotoča predvsem na sodelovanje pri zatiranju trgovine z drogami in vprašanja, povezana z energetiko oziroma naftno industrijo. Gre za pomemben diplomatski signal, saj sta državi že dlje časa v zaostrenih odnosih, ki vključujejo številne gospodarske sankcije. Napoved dialoga prihaja v času, ko se Venezuela spopada z močnimi pritiski na svoje gospodarstvo, Združene države Amerike pa iščejo stabilnost na svetovnih energetskih trgih. Madurova izjava nakazuje morebitno odtajanje odnosov med Caracasom in Washingtonom, čeprav konkretni datumi ali pogoji za uradna srečanja še niso bili določeni. Dogajanje bo imelo širše posledice za latinskoameriško regijo in globalno oskrbo z nafto.

Neznani storilci so med božično-novoletnimi prazniki razbili okensko steklo na uradu politične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v bavarskem mestu Hof. Po navedbah lokalnih organov pregona je bilo dejanje domnevno storjeno z metom kamna. Kriminalistična policija je že sprožila preiskavo incidenta in trenutno išče morebitne očividce, ki bi lahko podali koristne informacije o dogodku. Napad se je zgodil v času med prazniki, ko so bili prostori stranke prazni. Policija prosi javnost za pomoč pri identifikaciji storilcev, saj za zdaj še ni jasnih indicev o motivu, čeprav v podobnih primerih pogosto sumijo na politično motivirano dejanje. Materialna škoda na objektu je bila potrjena, poškodovanih pa v incidentu ni bilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Združene države Amerike so zavrnile izdajo vstopnega vizuma iranskemu reprezentantu v namiznem tenisu Amirhoseinu Hodajiju, kar mu je preprečilo nastop v ameriški profesionalni ligi. Hodaji, ki je v svoji karieri osvojil medalje na azijskih igrah v Hangžuju in igrah islamske solidarnosti, je postal žrtev novih ameriških vizumskih omejitev, ki so usmerjene proti državljanom določenih držav. Zaradi te odločitve je športnik izgubil priložnost za nadaljevanje kariere v ZDA. Iranski športnik se je s težavami pri pridobivanju dokumentacije srečal kljub svojemu statusu vrhunskega mednarodnega tekmovalca. Ameriške oblasti so svojo odločitev utemeljile s sklicevanjem na novo zakonodajo, ki omejuje vstop osebam iz držav, ki so na seznamu tistih s posebnim varnostnim statusom. To dejanje ponovno izpostavlja vpliv političnih odnosov med Teheranom in Washingtonom na področje mednarodnega športa in mobilnost vrhunskih športnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnih izjavah podprl protestno gibanje v Iranu, kar so teheranske oblasti označile za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene ukrepati v primeru nasilnega zatrtja demonstracij, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Njegove izjave prihajajo v času, ko Washington vztraja pri svoji politiki pritiska na islamsko republiko. Iranska stran se je na besede ameriškega predsednika odzvala z oštro obsodbo in poudarila, da Washington s svojo retoriko spodbuja nemire in nestabilnost v regiji. Po navedbah iranskih uradnikov gre za poskus destabilizacije države po neuspehu prejšnjih ameriških vojaških in diplomatskih pritiskov. Trumpova napoved o morebitnem posredovanju za zaščito protestnikov predstavlja neposreden izziv iranskemu varnostnemu aparatu in suverenosti države, kar povečuje tveganje za nov krog konfrontacij na Bližnjem vzhodu.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Ministrstvo za notranje zadeve Severne Makedonije je poročalo o obsežnih dejavnostih na področju prometne varnosti v decembru 2025. V tem obdobju so policisti po celotni državi izvedli redne kontrole, ki so privedle do izdaje 19.750 plačilnih nalogov zaradi različnih kršitev cestnoprometnih predpisov. Izvajanje nadzora je bilo del širše strategije za izboljšanje varnosti na makedonskih cestah, kjer so organi pregona v vseh sektorjih notranjih zadev poostreno spremljali udeležence v prometu. Poleg denarnih kazni so policisti v skladu s členom 297-a kazenskega zakonika pridržali 132 oseb zaradi brezobzirne vožnje. Ta člen obravnava najhujše kršitve, ki neposredno ogrožajo življenja soudeležencev. Organi so poudarili, da so takšni ukrepi nujni za zmanjšanje števila nesreč in zagotavljanje reda. Policijske dejavnosti so potekale od 1. do 31. decembra 2025 in so zajemale vse ključne cestne povezave v državi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v zadnjem tednu prevzele nadzor nad devetimi naselij v Ukrajini. Operacije so potekale na več delih fronte, pri čemer so ruske sile po lastnih navedbah zasedle pet naselij v samooklicani Donecki ljudski republiki, tri v Zaporoški oblasti in eno v Harkovski oblasti. Med izpostavljenimi kraji so Dimitrov, Rodinsko, Artemovka in Volno, ki jih je zavzela skupina enot Center, ter Boguslavka v Harkovski oblasti, ki jo je zasedla skupina Zahod. Poročilo navaja, da so ruske enote ob napredovanju povzročile znatne izgube ukrajinski vojski v tehniki in moštvu. Skupina enot Vzhod je po ruskih navedbah zavzela strateško pomembno naselje Guljajpolje, medtem ko sta bili v Zaporoški oblasti zasedeni še naselji Stepnogorsk in Lukjanovsko. Ruska stran trdi, da so v tem obdobju izvedli tudi več masovnih napadov z visokotehnološkim orožjem na ukrajinske vojaške objekte in infrastrukturo, s čimer so dodatno oslabili obrambne zmogljivosti nasprotnika.

Poslanka stranke Kuomintang (KMT) Yang Qiongying je v začetku novega leta močno okrepila svoje dejavnosti za pridobitev strankarske nominacije za županjo mesta Taichung. Na prvi delovni dan leta 2026 je Yangova svojo kampanjo simbolično začela na ulici Victory v okrožju Tanzi, s čimer je pokazala jasno namero za zmago na prihajajočih lokalnih volitvah. Njen dan se je začel z udeležbo na nujni seji poslanske skupine v Tajpeju, nato pa se je nemudoma vrnila v Taichung, kjer je obiskala lokalne tržnice in nagovarjala volivce. Znotraj stranke KMT se bije napet boj za nominacijo, saj je poleg Yangove močan kandidat tudi podpredsednik zakonodajnega dvora Jiang Qichen. Medtem ko stranka še ni uradno določila mehanizma za izbor kandidata, Yangova poudarja, da bo spoštovala strankarska pravila, a hkrati ostaja dejavna na terenu. Na strani opozicijske Demokratske progresivne stranke (DPP) je svojo prisotnost že utrdila poslanka He Xinchun, ki je odprla svojo mestno pisarno, kar dodatno stopnjuje politični pritisk v drugem največjem tajvanskem mestu.

Mestne oblasti v Moskvi so s 2. januarjem 2026 uvedle nove tarife za javni prevoz, ki vključujejo povišanje cen vozovnic za podzemno železnico, mestno železnico (MCC in MCD) ter kopenski in rečni promet. Kot so sporočili s tiskovne službe moskovskega oddelka za promet, je bila indeksacija cen nujna zaradi naraščajočih stroškov goriva in električne energije ter splošne inflacije. Kljub povišanju oblasti poudarjajo, da prilagoditev cen ostaja pod ravnijo inflacije. Poleg javnega prevoza so se spremenile tudi cene za uporabo Moskovskega hitrega diametra (MSD) in tarife za parkiranje na določenih ulicah v središču mesta. Odločitev o povišanju sledi predhodnim napovedim iz novembra 2025, ko je bila javnost obveščena o načrtovanih spremembah. Mestna uprava utemeljuje ukrepe s potrebo po vzdrževanju infrastrukture in kompenzacijo povečanih operativnih stroškov, medtem ko nekateri ugodnejši načini plačila, kot je biometrično plačevanje, ohranjajo določene cenovne ugodnosti.

Vrhovni verski dostojanstveniki v Teheranu so med petkovimi molitvami poudarili, da mora biti reševanje gospodarskih težav prebivalstva prednostna naloga iranskega sistema. Začasni imam Mohammad Javad Haj Ali Akbari je izpostavil, da se država zaveda težkih življenjskih pogojev državljanov, zato od uradnikov pričakuje večjo preglednost pri oblikovanju politik in hitrejše izpolnjevanje danih obljub. Po njegovih besedah je nujno, da se odgovorni neposredno in odkrito odzivajo na potrebe javnosti. Iransko vodstvo meni, da zunanji sovražniki države načrtno izkoriščajo gospodarske stiske za spodbujanje varnostnih kriz in notranje nestabilnosti. S pozivi k večji učinkovitosti vlade želijo preprečiti, da bi se socialno nezadovoljstvo sprevrglo v širše proteste ali ogrozilo nacionalno varnost. Poudarek na transparentnosti in odgovornosti nakazuje na poskus pomiritve javnosti v času povečanih gospodarskih pritiskov.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Predsednik Narodnega gibanja Srbije (NPS) in poslanec Miroslav Aleksić je v svojem zadnjem javnem nastopu poudaril nujnost združevanja opozicijskih sil. Po njegovih besedah politični aparat trenutne srbske oblasti nima možnosti za uspeh, če se mu nasproti postavi enotna in močna skupna fronta. Aleksić je prepričan, da bi takšna povezava učinkovito nevtralizirala trenutno politično prevlado vladajočih struktur. Svoj poziv k združevanju temelji na oceni, da je trenutni politični sistem v Srbiji močno centraliziran, vendar hkrati ranljiv pred usklajenim delovanjem opozicije. Poudaril je, da mora biti cilj takšnega povezovanja korenita sprememba politične smeri države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se srbska opozicija spopada z vprašanji o načinu boja proti prevladi Srbske napredne stranke.

Indijsko ministrstvo za elektroniko in informacijsko tehnologijo (MeitY) je v petek uradno potrdilo 22 novih predlogov v okviru sheme za proizvodnjo elektronskih komponent (ECMS). Po navedbah ministrstva naložbe znašajo približno 41.863 milijard indijskih rupij (približno 4,6 milijarde evrov), pričakovana vrednost proizvodnje pa naj bi dosegla 258.152 milijard rupij. Med podjetji, ki so prejela odobritev, so med drugim Dixon, Samsung Display Noida, Foxconn (Yuzhan Technology India) in Hindalco Industries. Projekt bo po napovedih indijskega ministra za IT, Ashwinija Vaishnawa, ustvaril več kot 33.700 neposrednih delovnih mest. Ta korak predstavlja tretji sklop odobritev v okviru nacionalne strategije za krepitev domače proizvodnje polprevodnikov in elektronike. Skupaj z 24 predhodno odobrenimi projekti želi Indija zmanjšati odvisnost od uvoza in postati ključno vozlišče v globalni dobavni verigi elektronskih komponent.

Nekdanji svetovalec Pentagona Douglas Macgregor je v javni izjavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson lahko popolnoma onemogočil prihodnja mirovna pogajanja. Po njegovih besedah napad na kavarno in hotel, kjer so bili prisotni civilisti, predstavlja resno oviro za kakršne koli diplomatske rešitve konflikta v Ukrajini. Ruski viri poročajo, da so ukrajinske sile izvedle silovit udarec, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi, kar Macgregor označuje za dejanje, ki postavlja pod vprašaj smiselnost pogovorov o premirju. Incident se je zgodil v času, ko so mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer že tako pod velikim pritiskom, nove zaostritve pa po mnenju ameriškega analitika le še poglabljajo prepad med sprtima stranema. Macgregorjeve izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti in poudarjajo, da takšni dogodki neposredno vplivajo na politično voljo za iskanje kompromisa. Kljub temu da uradni Kijev dogodka ni podrobneje komentiral v smislu strateških posledic za pogajanja, so odzivi iz kroga nekdanjih ameriških vojaških svetovalcev jasen signal o naraščajoči pesimistični oceni možnosti za mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iransko vodstvo pred uporabo nasilja nad civilnimi protestniki, ki se že več dni zbirajo na ulicah iranskih mest. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati in priskočiti na pomoč prebivalstvu, če bodo iranske varnostne sile nadaljevale s streljanjem na mirne demonstrante. Po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij je v nemirih, ki jih poganjata visoka inflacija in gospodarska kriza, življenje izgubilo že najmanj šest ljudi. Nemiri v Iranu so se začeli kot upor malih trgovcev zaradi padca vrednosti nacionalne valute in nevzdržnih življenjskih stroškov, a so se hitro razširili po celotni državi. Iranska vlada se je na dogajanje odzvala s ponudbo za dialog s sindikati, vendar razmere ostajajo napete. Gospodarski pritisk v državi dodatno stopnjujejo zahodne sankcije in posledice preteklih zračnih napadov, ki sta jih junija lani izvedla Izrael in ZDA. Trump je svoje stališče potrdil tudi na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je ameriška vojska v stanju pripravljenosti.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Vodja indijske opozicijske stranke Kongres Rahul Gandhi je ostro kritiziral vlado zvezne države Madja Pradeš pod vodstvom stranke BJP zaradi tragedije z onesnaženo pitno vodo v mestu Indore. Incident je povzročil najmanj 11 smrtnih žrtev, več kot 150 ljudi pa je zaradi zastrupitve zbolelo. Laboratorijski testi so potrdili prisotnost nevarnih snovi v vodovodnem omrežju, kar je Gandhi označil za razdeljevanje strupa namesto vode. Politični odziv je še posebej buren, ker Indore velja za eno najčistejših mest v Indiji po uradnih vladnih merilih. Gandhi je v svojih izjavah neposredno napadel koncept t. i. vlade z dvojnim motorjem, ki ga zagovarja BJP, in izpostavil molk premierja Narendre Modija glede tragedije. Opozicija trdi, da gre za sistemsko odpoved nadzora nad javno infrastrukturo, ki je neposredno ogrozila življenja prebivalcev. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih onesnaženja, vendar se pritisk javnosti in političnih nasprotnikov na vladajočo koalicijo stopnjuje, saj število obolelih še vedno narašča.

Peking je objavil svoj prvi strateški dokument za Latinsko Ameriko in Karibe v zadnjem desetletju, s katerim želi Kitajska okrepiti svoj vpliv v regiji in prekiniti preostale diplomatske vezi med tamkajšnjimi državami in Tajvanom. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je ta poteza neposreden odgovor na prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za ponovno vzpostavitev prevlade Združenih držav Amerike na zahodni polobli. Peking v dokumentu obljublja znatne investicije in gospodarsko sodelovanje, kar kritiki označujejo za taktiko ustvarjanja nerealnih pričakovanj za dosego političnih ciljev. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo izpodrivanja ameriškega vpliva, hkrati pa za diplomatsko ofenzivo proti Tajvanu. Ker so številne države v Latinski Ameriki tradicionalno podpirale Tajpej, Peking zdaj z ekonomskimi spodbudami izvaja pritisk, da bi te države priznale politiko ene Kitajske. Napetost med Washingtonom in Pekingom se tako seli na novo geografsko področje, kjer se bosta velesili spopadali za strateško prevlado in nadzor nad ključnimi naravnimi viri regije.

Brandenburški notranji minister René Wilke iz vrst socialdemokratov (SPD) se je zavzel za vzpostavitev posebnih območij, kjer bi bila uporaba pirotehničnih sredstev na silvestrovo prepovedana. Njegov predlog prihaja v času, ko se v Nemčiji krepijo pritiski različnih interesnih skupin za strožjo regulacijo ali celo popolno prepoved novoletnega pokanja. Pobudo so močno podprli predvsem v sindikatu policistov, združenjih zdravnikov in organizacijah za zaščito živali. Zagovorniki omejitev izpostavljajo številne negativne posledice nekontrolirane uporabe pirotehnike, vključno s poškodbami ljudi, izjemnim stresom za živali ter onesnaževanjem okolja. Minister Wilke s predlogom o določenih conah brez pirotehnike išče kompromisno rešitev, ki bi omogočila večjo varnost v mestnih središčih in na območjih z večjo zgostitvijo prebivalstva, hkrati pa ne bi pomenila popolne prepovedi tradicije po celotni zvezni deželi. Razprave o tej tematiki so se v Nemčiji dodatno zaostrile po lanskih incidentih in napadih na interventne službe med praznovanji.

Zveza vseh indijskih združenj kmetov (FAIFA) je izrazila oster protest proti odločitvi indijskega finančnega ministrstva o uvedbi dodatnih trošarin na tobačne izdelke, ki so stopile v veljavo 1. februarja. Kmetje opozarjajo, da bo nova obdavčitev, ki znaša od 2050 do 8500 rupij na 1000 cigaretnih palic, močno znižala njihove prihodke in ogrozila preživetje pridelovalcev v zveznih državah Andhra Pradesh, Telangana, Karnataka in Gujarat. Predsednik organizacije Murali Babu je izpostavil, da povišanje trošarin neposredno krši predhodne vladne obljube o davčno nevtralni reformi, ki naj bi se izvajala v okviru uvedbe sistema GST 2.0. Po navedbah zveze bodo višje maloprodajne cene povzročile upad povpraševanja po zakonitih tobačnih izdelkih, kar bo spodbudilo nezakonito trgovino in tihotapljenje, domači pridelovalci pa bodo ostali s presežki neprodanih surovin. FAIFA zato poziva vlado k takojšnjemu preklicu odločitve in vzpostavitvi stabilnega davčnega okolja, ki bi zaščitilo delovna mesta v celotni vrednostni verigi.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Palestinsko vodstvo je uradno obsodilo domnevni napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tiskovne agencije TASS je palestinsko predstavništvo v Moskvi prek diplomatske note izrazilo solidarnost z Rusko federacijo in ostro obsodilo poskus zračnega napada. Odziv Palestine sledi nizu podobnih mednarodnih obsodb, ki so se zvrstile po incidentu v Novgorodski oblasti. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost v operacijo, se pritiski na mednarodnem parketu stopnjujejo. Rusko ministrstvo za obrambo vztraja pri trditvah o načrtovanem terorističnem dejanju, kar vpliva na retoriko zaveznic Moskve na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Palestinski vrh je v svoji izjavi poudaril pomen stabilnosti in podpore ruskemu vodstvu v trenutnih razmerah.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Ruska vojska je v letu 2025 razširila svoj nadzor nad dodatnimi 4336 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja, kar predstavlja približno 0,72 odstotka celotne površine države. Podatke je objavila uveljavljena ukrajinska analitična skupina DeepState, ki prek satelitskih posnetkov in terenskih poročil podrobno spremlja premike na fronti. Kljub intenzivnim spopadom in znatnim izgubam na obeh straneh, Rusija trenutno nadzoruje približno petino celotnega ukrajinskega ozemlja. Ukrajinski vojaški vrh ob teh podatkih poudarja izjemno visoko ceno ruskega napredovanja. Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil je bilo v letu 2025 ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov za dosego omenjenega manj kot odstotnega ozemljanskega prirastka. Ukrajinska stran te ruske vojaške operacije označuje tudi kot del širše informacijske vojne, s katero želi Kremelj ustvariti vtis neustavljivega napredka in se s tem izogniti vsebinskim mirovnim pogajanjem pod pogoji, ki bi vključevali ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Mesto Taitung na Tajvanu je v novo leto 2026 vstopilo z odmevnim koncertom pod vodstvom glasbene dive A-Mei, ki je po mnenju kritikov in javnosti postavil nove, izjemno visoke standarde za javne prireditve. Dogodek z naslovom "Vzhod! Odpelji me s seboj 2026" je v domači kraj privabil deset vrhunskih glasbenikov tajvanskega porekla, med katerimi je blestela tudi pevka A-Lin. Koncert je potekal brez tradicionalnih političnih nagovorov in dolgih voditeljskih vložkov, kar je omogočilo neprekinjeno glasbeno izkušnjo, ki so jo domači mediji označili za "učbeniški primer" uspešne organizacije. Posebno pozornost je vzbudilo sproščeno ravnanje lokalnih oblasti. Županja okrožja Taitung, Rao Qing-ling, je požela pohvale javnosti in celo političnih nasprotnikov, ker se ni izpostavljala v politične namene, temveč se je dogodku pridružila na odru zgolj za kratek čas, kjer se je s humorno gesto poklonila nastopajočim zvezdnicam. Analitiki poudarjajo, da je taitunški model praznovanja, ki v ospredje postavlja lokalno kulturo in kakovostno produkcijo namesto politične promocije, postal vzor za vse prihodnje večje prireditve na otoku. Uspeh dogodka potrjujejo tudi številke, saj je bilo obiskovalcev več kot 280.000, kar je za regijo rekorden dosežek.

Nekdanji tajvanski predsednik Chen Shui-bian je v četrtek napovedal začetek nove pogovorne oddaje z naslovom 'Predsednik govori z Mirrorjem', ki bo premierno predvajana 4. januarja na platformi YouTube. Chen, ki je bil leta 2008 obsojen zaradi korupcije in od leta 2015 koristi pogojni odpust iz zdravstvenih razlogov, namerava v oddaji obravnavati državna vprašanja in mednarodno politiko. Gre za prvi primer v zgodovini države, da bi nekdanji voditelj države prevzel vlogo voditelja redne informativne oddaje. Zaradi njegovega specifičnega pravnega statusa je zapor v Taichungu že izdal opozorilo, v katerem Chena opominjajo na spoštovanje 'pravila petih ne', ki med drugim omejuje njegovo udejstvovanje v politiki in javnih nastopih. Nacionalna komisija za komunikacije (NCC) je ob tem pojasnila, da spletne platforme ne spadajo pod isto regulacijo kot tradicionalni televizijski kanali, zato njihovo dovoljenje za oddajanje ni potrebno. Nadzor nad Chenovimi dejavnostmi tako ostaja v domeni pravosodnega ministrstva, ki bo spremljalo, ali vsebina oddaje krši pogoje njegovega zdravstvenega izpusta.

Iranski potrošniki so se le v minimalni meri odzvali na ponudbo uvoženega super bencina, saj je bila prodaja v primerjavi s celotno porabo goriva v državi skoraj nična. Glavni razlog za nizek interes so visoke in nestabilne cene, ki močno nihajo glede na menjalni tečaj tujih valut; liter goriva je v določenem obdobju stal 65.000 rialov, spet drugič pa narasel na 90.000 rialov. Dokler se tečaj valute ne bo stabiliziral, nadaljevanje prodaje po teh cenah po ocenah strokovnjakov ni smiselno. Kljub temu da gre za kakovostnejše uvoženo gorivo z višjim oktanskim številom, večina voznikov ni opazila bistvenih izboljšav pri delovanju motorjev. Izjemo predstavljajo le lastniki vozil z občutljivejšimi motorji, ki so zaznali manjšo razliko v zmogljivosti. Vlada je s to potezo poskušala razbremeniti domače rafinerije, vendar se je projekt zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja izkazal za neuspešnega. To se neposredno navezuje na dogodke iz decembra 2025, ko so cene ob začetku prodaje že presegle prvotne napovedi.

Predsednik portugalskega parlamenta José Pedro Aguiar-Branco je ostro kritiziral trenutno predsedniško kampanjo v državi in opozoril, da se je javna razprava prevesila v logiko splošnega suma do politikov. V svojem zapisu za časnik Expresso je poudaril, da kandidati s spodbujanjem trajnega nezaupanja spodkopavajo demokratični sistem. Aguiar-Branco je ob tem izrazil zaskrbljenost nad hitrostjo, s katero se je razprava oddaljila od vsebinskih vprašanj k spodkopavanju integritete političnih akterjev. Poleg opozoril o tonu razprave je Aguiar-Branco izpostavil, da nekateri kandidati v kampanji posegajo v izključne pristojnosti parlamenta, zlasti glede ustavnih sprememb. Kot predsednik zakonodajne veje oblasti je poudaril osrednjo vlogo skupščine v demokratičnem procesu in zavrnil idejo, da bi neizvoljeni strokovnjaki sankcionirali poslance. Po njegovem mnenju takšni predlogi neupravičeno omejujejo avtoriteto neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije izdal prvih pet izvršilnih ukazov, s katerimi je korenito spremenil politiko mesta do Izraela. Mamdani je preklical ukaze svojega predhodnika, ki so mestnim organom in institucijam prepovedovali bojkot ali umik kapitala iz Izraela ter z njim povezanih subjektov. S to potezo je župan odpravil omejitve, ki so preprečevale finančno in politično distanciranje mesta od izraelskih institucij. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v upravljanju največjega ameriškega mesta, saj so bili prejšnji ukazi zasnovani z namenom zaščite izraelskih gospodarskih interesov in preprečevanja gibanj za bojkot. Mamdani, ki je svojo kampanjo gradil na progresivnih izhodiščih, je s tem izpolnil eno svojih ključnih obljub. Nova uredba omogoča mestnim skladom in agencijam večjo avtonomijo pri odločanju o naložbah, kar bi lahko vodilo do dejanskega umika sredstev iz podjetij, povezanih z izraelsko politiko na bližnjevzhodnem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju zavrnil ugibanja o slabšanju svojega zdravstvenega stanja, kljub opaznim modricam na njegovih rokah. Trump je pojasnil, da so sledi posledica njegovega rednega uživanja aspirina, pri čemer je priznal, da dnevno zaužije 325 mg tega zdravila. Ta odmerek znatno presega običajna medicinska priporočila za preventivno redčenje krvi, vendar predsednik vztraja, da je takšna praksa nujna za njegovo dobro počutje. Kljub kritikam zdravstvenih strokovnjakov glede visokih odmerkov in pomanjkanja redne telesne aktivnosti Trump zatrjuje, da se počuti odlično. Vprašanja o njegovi kondiciji so se v javnosti ponovno pojavila po objavi več videoposnetkov z uradnih srečanj, na katerih je deloval utrujeno. Trumpova ekipa je te navedbe označila za neutemeljene, sam pa poudarja, da njegova srčna starost ostaja bistveno nižja od njegove biološke starosti, kar naj bi potrdili tudi pretekli zdravniški pregledi.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na provokacije predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je javno kritiziral odločitev igralca in njegove družine za pridobitev francoskega državljanstva. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social igralca in njegovo soprogo Amal označil za neuspešna politična napovedovalca ter hkrati izrazil kritiko do Francije, ki se po njegovih besedah sooča s povišano stopnjo kriminala zaradi domnevno napačne migracijske politike. Clooney, ki je francosko državljanstvo prejel po večletnem bivanju na jugu Francije, je v svojem odgovoru poudaril pomen strogih francoskih zakonov o varovanju zasebnosti. Ti naj bi njegovi družini omogočili mirnejše življenje stran od medijskega pritiska Hollywooda. 64-letni dobitnik oskarja, ki je sicer znan podpornik Demokratske stranke, je v svojem kratkem, a pomenljivem odzivu namignil tudi na prihajajoče volitve in politične razmere v domovini. Spor med predsednikom in igralcem odraža širša politična razhajanja v ameriški družbi, zlasti glede vprašanj migracij in mednarodnih odnosov.

Ruski vojaški izvidnik z bojnim imenom Šadr, ki prihaja iz regije Kurgan, je v treh mesecih službovanja na frontni črti v okviru ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini izgubil 17 kilogramov telesne teže. O njegovi telesni transformaciji je poročal lokalni kanal na platformi Telegram, ki spremlja dejavnosti vojakov iz mesta Šadrinsk. Navedbe o izgubi teže so bile predstavljene kot neposredna posledica zahtevnih razmer in fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje na bojišču. Izvidnik se je po navedbah virov v tem obdobju spopadal z nenehnimi pritiski vojaškega delovanja, kar je privedlo do znatne spremembe v njegovem fizičnem stanju. Poročilo ne navaja morebitnih poškodb ali bolezni, temveč izgubo teže pripisuje izključno intenzivnosti opravljanja bojnih nalog.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz vrst stranke NEOS je v okviru aktualnega reformnega partnerstva z zveznimi deželami in občinami napovedal uvedbo enotnih minimalnih standardov za otroške vrtce na ravni celotne države. Trenutno so ureditve glede velikosti skupin, razmerja med številom otrok in vzgojitelji ter zahtevane strokovne izobrazbe osebja v pristojnosti posameznih zveznih dežel, kar vodi do precejšnjih razlik v kakovosti predšolske vzgoje po državi. Z novim zveznim zakonom bi radi odpravili tako imenovan 'krpanka' sistem in vzpostavili jasne pogoje, ki bi veljali po vsej Avstriji. Po ministrovih besedah bi s tem ukrepom ne le izboljšali kakovost storitev za otroke, temveč tudi olajšali delovne pogoje za pedagoške delavce, ki se spopadajo z različnimi obremenitvami. Doslej so vsi poskusi poenotenja teh standardov propadli zaradi nasprotovanja nekaterih dežel, vendar Wiederkehr verjame, da je v trenutnem političnem vzdušju dogovor mogoč.

Visoki iranski predstavniki, vključno s sekretarjem Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem, so ostro obsodili nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjepolitičnega dogajanja v Iranu. Iranska stran je opozorila, da bo kakršno koli tuje vmešavanje v notranje zadeve države prineslo resne posledice za ameriške interese v regiji ter povzročilo dodatno destabilizacijo na Bližnjem vzhodu. Predsednik komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko v iranskem parlamentu je poudaril, da se bo država na zunanje grožnje odzvala enotno in povezano. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se stopnjevale po vrsti intervencionističnih izjav ameriškega vrha, ki jih Iran razume kot neposreden napad na svojo suverenost. Iranski varnostni organi so v izjavah za javnost izpostavili, da poskusi spodkopavanja stabilnosti ne bodo ostali brez odgovora, obenem pa so pozvali k spoštovanju mednarodnih norm o nevmešavanju. Situacija odraža dolgotrajen spor med državama, ki se še dodatno zaostruje zaradi nasprotujočih si interesov na področju regionalne varnosti in zunanje politike.

Minister za finance Siniša Mali je sporočil, da se 3. januarja začenja izplačilo pokojnin, ki so se povišale za 12,2 odstotka. Upokojenci bodo povišane zneske prejeli pred božičnimi prazniki.

Državno tožilstvo v Dresdnu je uradno vložilo obtožnico proti dvema državljanoma Sirije, ki sta osumljena avgustovskega napada z nožem na mestnem vlaku. Incident, ki se je zgodil v dresdenski mestni četrti, je zaradi svoje narave in okoliščin pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost. Preiskovalci so po večmesečnem zbiranju dokazov in zasliševanju prič razkrili podrobnosti, ki sta jih osumljenca načrtovala pred samim dejanjem. Po navedbah tožilstva sta obtoženca namerno napadla potnike, pri čemer so bile uporabljene nevarne hladne orožje. Oblasti dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za kaznivo dejanje, ki je vplivalo na občutek varnosti v javnem potniškem prometu. Podrobnejše informacije o motivih in morebitnih povezavah osumljencev z radikalnimi skupinami so trenutno predmet nadaljnjih sodnih postopkov, vendar obtožnica že jasno opredeljuje stopnjo njune odgovornosti za povzročene poškodbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izdal neposredno opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na zadnja poročila o stopnjevanju nasilja v iranski prestolnici. Napetosti so se dodatno zaostrile po četrtkovih spopadih med iranskimi varnostnimi silami in demonstranti, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Trump je v svojem zapisu izpostavil, da Washington ne bo stal ob strani, če bodo oblasti v Teheranu uporabile strelno orožje proti lastnemu ljudstvu, kar je označil za prakso, ki ji je bil svet v Iranu priča že v preteklosti. Njegova izjava pomeni znatno zaostritev retorike do Irana, ki se že več dni spopada z valom nezadovoljstva na ulicah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

V jemenski provinci Hadramaut so poročali o hudih zračnih napadih in spopadih med silami Južnega prehodnega sveta (GGK), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, in jemensko vlado. Savdska Arabija naj bi izvajala zračne napade na sile GGK.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na ostre kritike predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki so sledile novici o igralčevi pridobitvi francoskega državljanstva. Trump se je na svojem družbenem omrežju Truth Social norčeval iz Clooneyja in njegove soproge Amal, ju označil za slaba politična napovedovalca ter kritiziral igralčevo kariero kot povprečno. Ob tem je Trump izkoristil priložnost za napad na francosko in evropsko migracijsko politiko, ki jo je označil za katastrofalno. Clooney, ki je sicer znan podpornik demokratske stranke, je v izjavi za The Hollywood Reporter ironično uporabil Trumpov lastni slogan. Zapisal je, da se strinja s predsednikom o potrebi po ponovni veličini Amerike, vendar je dodal, da se bo ta proces začel z novembrskimi volitvami. S tem je igralec jasno nakazal na pomen prihajajočih volitev v kongres in pozval k podpori demokratom, kar predstavlja stopnjevanje njunega dolgoletnega javnega spora.

ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Generalna državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da se bosta soočila z obtožbami na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela je aretirala več ameriških državljanov zaradi pritiska ZDA. Predsednik Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o naložbah v naftni sektor in usklajevanju boja proti trgovini z drogami.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Iranska državna agencija za izvoz obrambnih sistemov Mindex je tujim vladam ponudila možnost plačila za nakup naprednega orožja z digitalnimi valutami, blagovno menjavo ali iranskimi riali. Kot poroča časnik Financial Times, je center za izvoz pri iranskem obrambnem ministrstvu ta ukrep uvedel z namenom izogibanja mednarodnim sankcijam in zahodnemu finančnemu sistemu. Ponudba vključuje širok nabor vojaške opreme, od brezpilotnih letalnikov in balističnih raket do podmornic in sistemov zračne obrambe. Po navedbah agencije Mindex, ki ima vzpostavljene poslovne odnose s 35 državami, uporaba kriptovalut omogoča poravnavo pogodb zunaj tradicionalnih bančnih poti, kar zmanjšuje tveganje za blokade sredstev. Agencija zagotavlja kupcem, da sankcije ne bodo vplivale na izpolnjevanje pogodb, hkrati pa omogoča osebne preglede opreme v Iranu po predhodni varnostni odobritvi. Ameriško ministrstvo za finance je v odzivu že opozorilo na tveganja in uvedlo sankcije proti ponudniku spletnega gostovanja agencije Mindex ter poudarilo nadaljnje spremljanje t. i. bančništva v senci.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social poslal oster opomin iranskim oblastem, v katerem je napovedal neposredno pomoč Združenih držav Amerike, če bodo tamkajšnje varnostne sile streljale na mirne protestnike ali jih ubijale. Trumpova administracija je s tem znova zaostrila retoriko do Teherana, pri čemer predsednik poudarja pripravljenost na intervencijo v zaščito civilnega prebivalstva. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti v regiji in sledijo seriji Trumpovih ultimatov, uperjenih proti iranskemu režimu. Predsednik je v svojem zapisu uporabil neposreden ton, ko je izpostavil, da so ZDA "pripravljene", kar nakazuje na možnost vojaškega ali drugega logističnega posredovanja v primeru stopnjevanja represije nad iranskimi državljani, ki izražajo nezadovoljstvo z oblastjo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniškega urada imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je sprejel ponudbo predsednika in bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je bil s položaja razrešen po vpletenosti v korupcijsko afero. Budanov je vojaško obveščevalno službo pod okriljem obrambnega ministrstva vodil od avgusta 2020 in velja za enega najtesnejših zaveznikov predsednika v času ruske agresije. Zamenjava na vrhu civilne administracije v Kijevu prihaja v ključnem trenutku vojne, ko se država spopada tako z vojaškimi izzivi na fronti kot z notranjepolitičnimi pritiski glede preglednosti delovanja državnih institucij. Imenovanje visokega vojaškega častnika na čelo kabineta nakazuje na nadaljnjo konsolidacijo moči znotraj varnostnih struktur in poudarja prioriteto obrambnih vprašanj v ukrajinski politiki. Jermakovo slovo označuje konec pomembnega obdobja, saj je veljal za ključno figuro pri oblikovanju zunanje politike in odnosov z zahodnimi zavezniki.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko je svojo nacionalno valuto lev po več kot stoletju uporabe zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Zgodovinski korak, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo, je prinesel pomembne spremembe za prebivalstvo in gospodarstvo. Medtem ko je bančna in plačilna infrastruktura delovala razmeroma tekoče, so se prvi dan v maloprodaji pojavile določene težave pri prilagajanju na nov sistem. Poročila s terena kažejo, da so bili številni trgovci na prehod nepripravljeni. Kupci, ki so želeli plačati v evrih, so bili pogosto primorani uporabiti leve ali pa so vračilo denarja prejeli v stari nacionalni valuti. Kljub začetnim logističnim izzivom in zmedi pri izdaji drobiža so državljani že pred koncem prejšnjega leta lahko kupili začetne komplete evrskih kovancev, da bi se lažje privadili na nove nominalne vrednosti. Evropska centralna banka je vstop države v evrsko območje pozdravila kot ključen korak h globlji integraciji Bolgarije v evropske institucije.

BYD je v letu 2025 prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, saj je dobavil 4,6 milijona vozil. Analitiki predvidevajo, da bo BYD vodilni položaj ohranil tudi v letu 2026, ker se kupci odločajo za cenejše modele.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Predsednik iranske nogometne zveze Mehdi Tadž je uradno potrdil, da bo Amir Ghalenoei vodil iransko reprezentanco na prihajajočem svetovnem prvenstvu. Tadž je izrazil polno podporo trenutnemu selektorju in poudaril, da je njegova prisotnost na klopi reprezentance stoodstotno zagotovljena. Odločitev temelji na zadovoljstvu zveze z dosedanjim delom in rezultati, ki jih je ekipa dosegla pod Ghalenoeijevim vodstvom. Vodstvo iranske zveze je s to potezo želelo končati ugibanja o morebitnih spremembah na trenerskem položaju pred začetkom najpomembnejšega nogometnega tekmovanja. Ghalenoei, ki velja za izkušenega stratega v regiji, bo tako imel polna pooblastila za pripravo ekipe na turnir, kjer Iran cilja na zgodovinski preboj v izločilne boje. Odločitev je bila sprejeta po seriji analiz uspešnosti, ki so pokazale stabilnost znotraj moštva.

Preiskovalci so sporočili, da so najverjetneje kresničke na steklenicah šampanjca povzročile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Odkrili so posnetke, ki prikazujejo, kako se je ogenj razširil po stropu bara, potem ko so kresničke prišle v stik z njim. V požaru je umrlo najmanj 47 ljudi, do sedaj pa je bila javno identificirana le ena žrtev. Mediji so poročali o izjavah preživelih, prijateljev in družinskih članov, pa tudi o odzivih oblasti in papeža Leona.

Dansko energetsko podjetje Orsted je na zvezno sodišče v Washingtonu vložilo tožbo in zahtevo za sodno odredbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Družba izpodbija odločitev ameriškega ministrstva za notranje zadeve o začasni prekinitvi najemne pogodbe za projekt Revolution Wind, ki se gradi ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Gre za skupno naložbo v vrednosti petih milijard dolarjev, v kateri imata Orsted in podjetje Skyborn Renewables vsak po polovični lastniški delež. Spor se je zaostril 22. decembra 2025, ko je ameriška vlada izdala nalog za zaustavitev del, kar bi po navedbah podjetja lahko povzročilo nepopravljivo gospodarsko škodo in ogrozilo prehod na obnovljive vire energije. Orsted, ki velja za največjega razvijalca vetrnih elektrarn na morju na svetu, s pravnimi sredstvi zahteva takojšnjo razveljavitev suspenza, da bi lahko nadaljevali z gradnjo. Odločitev administracije odraža napovedano zaostritev politike do projektov zelene energije, ki jih je podpirala prejšnja vlada.

Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.

Najnovejše poročilo razkriva nove podrobnosti o razhodu med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Trump naj bi leta 2003 Epsteinu prepovedal vstop v letovišče Mar-a-Lago, potem ko je ta izvajal pritisk na mlado uslužbenko za spolne usluge. Poročilo potrjuje, da je Trump ukazal trajno prepoved vstopa za Epsteina po tem incidentu v svojem floridskem letovišču. V javnost so prišle tudi informacije, da je nekdanja žena Donalda Trumpa, Marla Maples, soproga opozarjala na neprimerno vedenje Epsteina že leta pred uradno prekinitvijo stikov. Maplesova naj bi izrazila resne pomisleke o Epsteinovem značaju in dejanjih, kar kaže na to, da so bili opozorilni znaki v Trumpovem ožjem krogu prisotni že dlje časa. Trump je sicer v preteklosti razhod z Epsteinom utemeljeval predvsem s spori glede zaposlovanja osebja iz spa centra v Mar-a-Lagu, vendar novi podatki osvetljujejo resnejšo naravo teh dogodkov.

Pojavili so se novi dvomi o Trumpovem zdravju zaradi vidnih modric na njegovih rokah. Župan New Yorka Zohran Mamdani je bil imenovan na položaj. Konzervativni sodniki Vrhovnega sodišča izražajo zadržke glede razširitve predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami. Trump se je v govoru v Severni Karolini hvalil z zniževanjem stroškov in izboljšanjem gospodarstva.

Lara Trump je kritizirala inavguracijo župana New Yorka Zohrana Mamdanija. Prav tako se pojavljajo razpoke med konservativnimi sodniki Vrhovnega sodišča glede Trumpove moči nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Medtem pa se Trumpova prizadevanja za zmanjšanje stroškov in izboljšanje gospodarstva srečujejo s političnimi ovirami v kongresu. V Združenem kraljestvu pa je Trump prejel priložnost za kritiko Sadiqa Khana v zvezi z razmerami v Londonu.

Analitiki so napovedali, da bi lahko Trumpova agenda za širitev naložb v umetno inteligenco v ZDA leta 2026 postala problematična. Steve Bannon je kritiziral Trumpovo grožnjo Iranu, medtem ko so nekateri republikanci pozvali svoje kolege, naj se uprejo Trumpovi oblasti. Lara Trump je izrazila nezadovoljstvo nad inavguracijo demokratskega župana v New Yorku, Zohrana Mamdanija.

Oblasti Hersonske regije so sporočile, da so identificirale identitete dodatnih žrtev napada ukrajinskih brezpilotnih letal na vas Horli. Guverner Vladimir Saldo je potrdil, da so preiskovalci identificirali 13 žrtev, medtem ko nadaljujejo z identifikacijo preostalih. Sprva so oblasti poročale o 12 identificiranih žrtvah, nato pa so sporočile, da so identificirali še pet žrtev, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na 28.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Donald Trump je zavrnil pomisleke glede svojega zdravja in zatrdil, da je njegovo zdravje 'popolno'. Razkril je tudi podrobnosti o gradnji 'Slavoloka zmage' v Washingtonu, ki naj bi se začela februarja, in napovedal morebitne UFC prvenstvene borbe junija. Na silvestrovo je obljubil 'mir na Zemlji' kot svojo novoletno zaobljubo.

Donald Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi v sklopu priprav za novo plesno dvorano v Beli hiši. Prav tako si je za novo leto zaželel mir na Zemlji. Risarja Ann Telnaes in Patrick Chappatte sta izginila iz Washington Posta in New York Timesa, ker sta risala o izgubljenih svoboščinah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa.

Donald Trump je med obiskom na Floridi obiskal dobavitelja kamna in izbiral marmor ter oniks za novo plesno dvorano v Beli hiši. Gradnjo 90.000 kvadratnih čevljev velike dvorane, ki jo podpira Trump, naj bi dokončno odobrili do marca. Trump je dejal, da je material kupil na lastne stroške. Izrazil je tudi novoletno željo po 'miru na Zemlji'.

Donald Trump je v petek nenapovedano obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je kupoval marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Bela hiša si prizadeva, da bi do marca dobila končno odobritev za načrtovano 90.000 kvadratnih čevljev veliko plesno dvorano. Trump je izrazil tudi novoletno željo po miru na Zemlji.

Donald Trump je v petek v Floridi osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano v Beli hiši. Administracija si prizadeva, da bi do marca pridobila končno odobritev za 90.000 kvadratnih metrov veliko dvorano. Trump naj bi material kupil na lastne stroške.

Predsednik Trump je izrazil željo po miru na Zemlji ob novem letu. Bela hiša si prizadeva, da bi do marca dobila končno odobritev za načrtovano plesno dvorano v Beli hiši, ki meri 90.000 kvadratnih metrov. Poleg tega so se pojavila vprašanja glede Trumpovega zdravja po novih razkritjih o jemanju aspirina, CT preiskavah in spalnih navadah.

Predsednik Donald Trump je na Floridi pregledoval vzorce kamna za novo plesno dvorano v Beli hiši. Bela hiša si prizadeva do marca dobiti končno odobritev za to 8361 kvadratnih metrov veliko dvorano.

Kim Ju-ae, hči severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, je v spremstvu staršev opravila svoj prvi uradni obisk v palači sonca Kumsusan, kjer so pokopani njeni predniki. Po poročanju severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, se je mlada hči skupaj z očetom in materjo poklonila spominu na nekdanja voditelja države, Kim Il-sunga in Kim Jong-ila. Dogodek v Pjongjangu je pritegnil mednarodno pozornost, saj dejanje še dodatno potrjuje ugibanja tujih analitikov, da se dekle pripravlja na prevzem vodenja države v prihodnosti. Prisotnost Kim Ju-ae na tako simbolno pomembnem kraju, kot je družinski mavzolej, predstavlja močan signal o nasledstvu znotraj dinastije Kim. Državni mediji so obisk predstavili v kontekstu ohranjanja revolucionarne tradicije in kontinuitete oblasti. Čeprav Pjongjang uradno še ni potrdil, da je dekle izbrana naslednica, njeno redno pojavljanje ob očetu na ključnih državnih dogodkih in vojaških paradah krepi prepričanje, da Kim Jong-un sistematično utrjuje njen položaj v severnokorejski politični hierarhiji.

Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je ponovno potrdil, da mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino ne bo vplival na status ruskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah 2026 v Italiji. Ruski športniki bodo nastopili izključno pod nevtralno zastavo. Do sedaj so na igre spustili le tri ruske športnike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Ali Laridžani, takratni sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je v odzivu na grožnje ZDA in Izraela posvaril ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred vmešavanjem v iranske notranje zadeve, rekoč, da se bo to končalo z "razpadom celotne regije". Opozoril je tudi ameriško javnost, da je Trump začel "pustolovščino" in naj bodo pozorni na svoje vojake.

Prebivalci Gaze so leto 2025 zaključili v znamenju globoke izčrpanosti, žalovanja in krhkega upanja na konec dolgotrajne humanitarne katastrofe. Po dveh letih intenzivnih spopadov, ki so se začeli oktobra 2023, ostaja velik del infrastrukture v ruševinah, oskrba z električno energijo pa je pomanjkljiva. Več sto tisoč ljudi še vedno biva v zasilnih šotorih, potem ko so bili zaradi nasilja večkrat prisiljeni zapustiti svoje domove. Dnevno življenje v palestinski enklavi ostaja omejeno na boj za osnovno preživetje v okolju, ki so ga zaznamovali nenehni premiki prebivalstva in uničenje. Lokalni poročevalci leto 2025 opisujejo kot obdobje, v katerem se je čas za Palestince zgostil; preživeli so grozote, ki bi običajno zaznamovale več desetletij. Čeprav so po nekaterih poročilih veljale prekinitve ognja, ki so nekaterim omogočile vrnitev v uničena mesta, kot je Gaza City, so se prebivalci spopadali z občutki vrnitve v preteklost, v čase prejšnjih razlastitev, hkrati pa so iskali pot v negotovo prihodnost. Strah in negotovost ob vstopu v leto 2026 ostajata prevladujoča občutka med civilnim prebivalstvom, ki si želi predvsem trajne stabilnosti.

Pakistan in Indija sta v skladu z dolgoletno diplomatsko tradicijo in dvostranskimi sporazumi na prvi dan leta 2024 opravila redno izmenjavo seznamov svojih jedrskih objektov ter zapornikov. Tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Tahir Hussain Andrabi je potrdil, da sta državi sezname uradno predali preko svojih visokih komisariatov v Islamabadu in New Delhiju. Ta praksa, ki poteka neprekinjeno od leta 1992, temelji na sporazumu o prepovedi napadov na jedrske objekte, ki sta ga državi podpisali leta 1988 z namenom zagotavljanja preglednosti in preprečevanja nenamernih stopnjevanj napetosti. Ob robu te rutinske izmenjave pa je Pakistan izrazil ostre pomisleke glede indijskih načrtov za gradnjo hidroelektrarne Dulhasti Stage-II na reki Chenab v Kašmirju. Andrabi je poudaril, da Indija v skladu s Pogodbo o vodah Inda ne sme enostransko graditi projektov na zahodnih rekah, ki so po dogovoru pripadle Pakistanu. Islamabad trdi, da o omenjenem projektu ni bil predhodno obveščen, kar povečuje napetosti v že tako zapletenih odnosih med jedrskima silama. Kljub napetostim ostaja izmenjava seznamov zapornikov pomemben humanitarni vidik njunega sodelovanja.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Prav tako je bil kritičen do odziva na krizo dostopnosti, češ da zanika izkušnje Američanov. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Socialu objavljal novice o smrti vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Social objavil odziv na smrt vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Medtem je Trump zanikal, da bi ZDA imele težave z dostopnostjo stanovanj, kar je v nasprotju s splošnim mnenjem Američanov. Poleg tega je bil Trump kritičen do Caroline Kennedy, in sicer kmalu po smrti njene hčerke Tatiane.

Ukrajinsko veleposlaništvo v Pragi je podalo uraden in oster odziv na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure, ki je v svojem novoletnem nagovoru zahteval takojšnjo prekinitev vojaške pomoči Kijevu. Ukrajinski veleposlanik Vasil Zvarič je Okamurove besede označil za žaljive, polne sovraštva in skladne z rusko propagando, saj je češki politik ukrajinsko vodstvo označil z izrazom "hunta". Okamura je v svojem nagovoru poudaril, da sredstva, namenjena češkim državljanom, ne bi smela biti porabljena za nakup orožja za Ukrajino. Veleposlanik Zvarič je v odgovoru poudaril, da so takšne izjave nesprejemljive in da neposredno spodkopavajo diplomatske odnose med državama. Incident odraža naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede nadaljnje podpore Ukrajini v boju proti ruski agresiji.

Iz člankov je razvidno, da se je izraelski premier Benjamin Netanjahu udeležil novoletne zabave, ki jo je organiziral ameriški predsednik Donald Trump na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Netanjahu je bil edini tuji voditelj na zabavi.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Oblasti v Hersonski regiji so sporočile, da so identificirale identitete 13 ljudi, ki so umrli v napadu v Horlih. Guverner regije Vladimir Saldo je dejal, da strokovnjaki nadaljujejo z delom na identifikaciji preostalih žrtev.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA pripravljene posredovati in "rešiti" prebivalstvo, če bo iranski režim nadaljeval z uboji udeležencev demonstracij. Po navedbah opozicijske nevladne organizacije Hrana, ki deluje iz ZDA, je v zadnjih nemirih v Iranu umrlo najmanj sedem ljudi, 33 je bilo ranjenih, več kot sto pa pridržanih. Protesti v islamski republiki so izbruhnili predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize. Trumpove izjave povečujejo napetosti med državama, saj je nekdanji predsednik poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo Iran ponovil prakso nasilnega zatiranja uporov. Iranske oblasti se na grožnje še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobna opozorila označile za vmešavanje v notranje zadeve države. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se število žrtev med protestniki povečuje.

Guverner Vjačeslav Gladkov je sporočil, da so v napadih ukrajinskih sil v Belgorodski oblasti ranjeni trije civilisti. V vasi Beljanka v Šebekinskem okraju sta bili ranjeni dve osebi v napadu z dronom FPV na vozilo, medtem ko je bila ena ženska ranjena v raketnem napadu na središče Belgoroda.

Po tem, ko je sprva zamrznila sredstva za varstvo otrok v Minnesoti zaradi goljufij, je Trumpova administracija razširila zamrznitev na vse zvezne države ZDA. Administracija je zahtevala podrobne načrte nadzora od vseh držav. Trump je izjavil, da je goljufija v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu še hujša kot v Minnesoti. Zamrznitev sredstev je bila označena kot »uničujoč napad« na družine.

Trumpova administracija je zaradi domnevnih goljufij razširila omejitve financiranja otroškega varstva na celotno državo. Pred tem je zamrznila sredstva za otroško varstvo v Minnesoti. Trump je izjavil, da so goljufije v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu še hujše od tistih v Minnesoti. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA je uvedlo nove omejitve financiranja otroškega varstva po vsej državi.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 2. januar 2025 izvedle najmanj šest napadov na energetski kompleks v regiji Lugansk, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah lokalnih oblasti so bili napadi usmerjeni na ključno infrastrukturo, pri čemer je bila uničena transformatorska postaja v severnih delih regije. Zaradi poškodb omrežja so brez oskrbe z električno energijo ostala štiri mesta in okoliška naselja, kar neposredno vpliva na več kot 85.400 prebivalcev. Prvi podpredsednik vlade v Lugansku Jurij Govtvina je potrdil, da so sistemske poškodbe povzročile popolno prekinitev dobave energije za civilno prebivalstvo v prizadetih okrožjih. Napadi se uvrščajo v okvir stopnjevanja pritiska na kritično infrastrukturo na območjih pod rusko okupacijo. Ukrajinska stran dogodkov še ni podrobneje komentirala, vendar napadi odražajo strategijo onemogočanja logističnih in energetskih vozlišč na konfliktnih območjih.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Zohran Mamdani je slovesno prisegel kot župan New Yorka na postaji podzemne železnice, pri čemer je prisotne pozdravil tudi mestni nadzornik Mark D. Levine v treh jezikih. Na slovesnosti, ki jo je spremljalo na desettisoče ljudi, je Mamdani obljubil 'drzno' vodenje in zaščito ranljivih skupin. Alexandria Ocasio-Cortez je dejala, da bo Mamdani prinesel 'novo obdobje' za mesto, sam Mamdani pa se je v svojem govoru skliceval na raperja Jadakissa.

Finske oblasti so razkrile podrobnosti o tovoru ladje Fitburg, ki so jo pred koncem leta 2025 pridržale v Finskem zalivu. Po navedbah finske carinske službe so na krovu tovorne ladje, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, našli konstrukcijsko jeklo ruskega izvora. Preiskovalci trenutno preverjajo, ali prevoz tega specifičnega tovora krši sankcijske predpise Evropske unije, ki so bili uvedeni proti Rusiji. Pridržanje ladje je prvotno sprožil sum o namerni poškodbi podmorske telekomunikacijske infrastrukture med Helsinkami in Talinom. Čeprav se je preiskava sprva osredotočala na morebitno sabotažo komunikacijskih kablov, se je postopek sedaj razširil še na področje spoštovanja mednarodnih trgovinskih omejitev. Ladja je bila na poti iz Sankt Peterburga proti Izraelu, ko so jo ustavile finske varnostne sile.

Andrij Babenko, poslanec odejskega oblastnega sveta iz stranke Batkivščina, je povzročil incident na enem izmed gradbišč v Odesi, ko je s silo in žaljivkami pregnal skupino gradbenih delavcev. Razlog za poslančev izbruh je bila ruska glasba, ki so jo delavci poslušali med delom, ter dejstvo, da so med seboj komunicirali v ruskem jeziku. Po navedbah lokalnih medijev in videoposnetkov, ki so zaokrožili po spletu, je Babenko od delavcev zahteval takojšnjo ugasnitev glasbe, ob tem pa jih je označil za separatiste in nanje kričal z uporabo kletvic. Incident odraža stopnjevanje napetosti v Ukrajini glede uporabe ruskega jezika v javnem prostoru, kar je postalo še posebej občutljivo vprašanje po začetku ruske invazije. Babenko je s svojimi dejanji sprožil mešane odzive, saj gre za neposreden spopad med uradno jezikovno politiko države in vsakodnevno prakso prebivalstva v regijah, kot je Odesa, kjer je ruski jezik zgodovinsko močno prisoten. Dogodek se je končal brez fizičnih poškodb, vendar je ponovno odprl razpravo o mejah uveljavljanja domoljubja v civilnem okolju.

Kljub praznikom so grški kmetje nadaljevali z blokadami in protesti, s čimer so pokazali odločenost za nadaljevanje boja. Prejemajo podporo sindikatov delavcev in samozaposlenih. Diamanto Manolakou, poslanka KKE, je poudarila, da bi morala vlada začeti resen dialog s kmeti.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za končanje vojne, vendar ne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. Zelenski je izpostavil, da Kijev ne bo podpisal šibkega mirovnega sporazuma, saj bi takšen dokument po njegovem mnenju vojno le podaljšal in agresorju omogočil reorganizacijo. Čeprav je predsednik priznal, da so ukrajinske sile in prebivalstvo utrujeni od dolgoletnih spopadov, je odločno zavrnil namigovanja o pripravljenosti na predajo. Po navedbah ukrajinskega predsednika je mirovni dogovor z Rusko federacijo že 90-odstotno pripravljen, vendar preostalih 10 odstotkov vsebuje ključna vprašanja, ki bodo določila usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je nagovor opravil v svojem uradu v Kijevu, kjer je izrazil prepričanje, da bo le močan mir prinesel dolgoročno varnost. Poudaril je, da preostali del pogajanj zahteva največjo mero previdnosti in odločnosti, saj se v teh podrobnostih skriva prihodnost suverenosti države.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York, s čimer je postal prvi musliman in prvi demokratični socialist na čelu tega ameriškega velemesta. Na slovesni zaprisegi, ki je potekala ob polnoči, je Mamdani roko položil na Koran, kar simbolizira njegovo osebno veroizpoved in kulturno ozadje. Šele 34-letni politik pakistansko-ameriškega porekla je v svojem prvem nagovoru poudaril, da se kljub oznakam o radikalnosti ne bo odpovedal svoji progresivni politiki. Novi župan je napovedal korenito preobrazbo mestne uprave v korist vseh prebivalcev, pri čemer se namerava osredotočiti na dostopnost in vključujoče vodenje. V svojem mandatu načrtuje uveljavljanje ukrepov, kot so zamrznitev najemnin in izboljšanje javnih storitev, s čimer želi dokazati uspeh levičarskih političnih usmeritev v praksi. Njegov nastop funkcije nakazuje tudi potencialna politična nestrinjanja z zvezno ravnjo oblasti pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.

Skupina osmih ameriških kongresnikov in novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani so javno izrazili podporo indijskemu aktivistu Umarju Khalidu, ki je v zaporu že skoraj pet let brez sojenja. Khalid, nekdanji študent Univerze Jawaharlal Nehru, je bil pridržan leta 2020 v povezavi z neredi v Delhiju. Mamdani je Khalidu poslal pismo solidarnosti, v katerem je njegovo dolgotrajno pridržanje označil za nepravično in poudaril, da pogosto misli nanj in na njegove besede. Mednarodna pobuda ameriških zakonodajalcev in župana Mamdanija predstavlja redek primer neposrednega pritiska tujih politikov na indijsko pravosodje v primeru zaprtih aktivistov. Podpisniki pozivajo k zagotovitvi poštenega in pravočasnega sodnega postopka, saj Khalidovo bivanje v zaporu brez pravnomočne obsodbe sproža številna vprašanja o spoštovanju človekovih pravic in svobode govora v Indiji. Pismo je v javnosti delila Khalidova partnerka, kar je sprožilo nove razprave o usodi indijskih političnih zapornikov.

Predsednik ZDA Donald Trump in njegovo ministrstvo za pravosodje se soočata z ostrimi kritikami, ker nista izpolnila zakonsko določenega roka za objavo vseh zveznih dokumentov, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav je zakon o preglednosti datotek Epstein zahteval popolno objavo do 19. decembra, ministrstvo zdaj navaja, da mora pregledati še 5,2 milijona strani dokumentov, kar je bistveno več od prvotnih ocen. Preživeli in kritiki obtožujejo administracijo namernega zavlačevanja in slovaškega ravnanja z občutljivimi podatki, medtem ko Trump poskuša pozornost javnosti preusmeriti na domnevne goljufije v Minnesoti in napade na osebnosti iz Hollywooda. Znotraj Bele hiše se osebje spopada tudi z vprašanji o predsednikovem zdravju, saj so poročila razkrila, da Trump med dogodki v Ovalni pisarni pogosto zadremlje, zaradi česar so uvedli krajše sestanke. Hkrati so republikanci objavili prepis zaslišanja posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je svoje preiskave proti Trumpu označil za utemeljene na močnih dokazih, medtem ko Trumpovi zavezniki to označujejo za politično motiviran pregon. Politično napetost stopnjujejo še nedavni porazi republikancev na lokalnih volitvah v Iowi, kar analitiki pripisujejo utrujenosti volivcev nad Trumpovo retoriko in naraščajočimi življenjskimi stroški.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je obiskal palačo sonca Kumsusan, kjer sta pokopana njegov oče in dedek. Pri tem sta ga spremljali soproga Li Sol Čžu in hči Kim Džu E, kar je po poročanju tiskovne agencije KCNA prvi obisk hčerke v tem državnem mavzoleju. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodnih analitikov, ki Kim Džu E vse pogosteje označujejo za morebitno naslednico na čelu države. Prisotnost mlade hčerke na tako pomembnem državnem in simbolnem mestu utrjuje ugibanja o prihodnosti dinastije Kim. Obisk mavzoleja velja za eno najpomembnejših protokolarnih dejanj v Severni Koreji, s katerim voditelj potrjuje svojo legitimnost in spoštovanje do predhodnikov. Tokratna javna izpostavljenost družine v politično nabitem okolju nakazuje na premišljeno strategijo utrjevanja podobe stabilnega režima.

Češko gospodarstvo je v lanskem tretjem četrtletju zabeležilo 2,8-odstotno medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja najvišjo stopnjo gospodarske rasti od drugega četrtletja leta 2022. Po podatkih tamkajšnjega statističnega urada se je obseg gospodarstva v primerjavi s predhodnim trimesečjem povečal za 0,8 odstotka. Rezultati so nekoliko presegli prvotne ocene in napovedi analitikov, ki so predvidevali 2,7-odstotno rast. Pozitivni trendi v češkem gospodarstvu sovpadajo s širšim okrevanjem v evropskem prostoru, kjer je bila rast v tretjem četrtletju leta 2025 prav tako višja od pričakovanj. Čeprav je bila rast v celotnem evrskem območju skromnejša in je znašala 0,2 odstotka, so dobri rezultati v Franciji in srednji Evropi prispevali k stabilizaciji gospodarskih razmer. Za Češko, ki velja za pomembno industrijsko vozlišče, ti podatki pomenijo prekinitev obdobja stagnacije in začetek močnejšega cikla okrevanja.

Število nizozemskih turistov, ki se odločajo za obisk Združenih držav Amerike, se opazno zmanjšuje. Glavni razlogi za upad zanimanja so povezani s spremenjeno podobo države pod vodstvom Donalda Trumpa in napovedmi strožjih varnostnih protokolov na mejah. Potnike še posebej skrbijo predlogi, po katerih bi ameriški obmejni organi preverjali račune na družbenih omrežjih ne le obiskovalcem, temveč tudi njihovim družinskim članom. Takšni ukrepi vzbujajo dvome o tem, ali je v državi še mogoče potovati brezskrbno. Lokalne potovalne agencije, specializirane za ameriški trg, opažajo, da se naklonjenost do destinacije, ki je nekoč veljala za sanjsko, počasi izgublja. Poleg strogih nadzornih mehanizmov na turistični obisk vplivajo tudi politične odločitve in simbolne poteze, ki v Evropi sprožajo nelagodje. Upad zanimanja potrjujejo tudi ekonomisti in redni obiskovalci, ki opozarjajo, da ZDA izgubljajo svoj nekdanji ugled kot odprta in gostoljubna država.

Center za upravljanje poti v Iranu je 2. januarja 2026 sporočil, da promet na vseh ključnih severnih prometnih oseh poteka brez zastojev. Tekoč promet so zabeležili na avtocestah Čalus, Haraz in Firuzkuh ter na avtocesti med Teheranom in severom države. Kljub temu da so v štirih provincah poročali o sneženju in dežju, na severnih poteh niso zaznali vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Stanju na cestah sta botrovala umiritev vremenskih razmer in zaključek prometnih omejitev, ki so bile uvedene ob koncu prejšnjega leta. Poročilo navaja, da so poti med Teheranom in Pardisom ter povezava med Kazvinom in Raštom prav tako povsem pretočne v obeh smereh. Oblasti so potrdile, da trenutno ni večjih zastojev, ki so bili značilni za preteklo obdobje prazničnih potovanj.

Ta konec tedna so se ponovno začela pogajanja za mir v Ukrajini, pri čemer so se ameriški, evropski in ukrajinski uradniki osredotočili predvsem na praktične podrobnosti morebitnega premirja. Diplomatski pogovori so bili usmerjeni v določanje zaporedja varnostnih ukrepov, ki bi zagotovili stabilnost na terenu. Ključni del razprav so predstavljala vojaška jamstva in vzpostavitev trdnih mehanizmov za uveljavljanje dogovorov, ki bi preprečili morebitne ponovne kršitve in zagotovili trajen mir. Delegacije so poudarile pomen mednarodnega sodelovanja pri nadzoru meja in izvajanju varnostnih protokolov. Čeprav so pogovori prešli v fazo tehničnih podrobnosti, so udeleženci izpostavili, da bodo varnostna jamstva ostala v središču vseh prihodnjih diplomatskih procesov, vključno z načrtovanimi srečanji v letu 2026. Cilj teh prizadevanj je ustvariti vzdržen okvir, ki bi Ukrajini omogočil dolgoročno stabilnost in obnovo države pod mednarodnim varstvom.

Moldavska predsednica Maia Sandu je s podpisom posebnega dekreta podelila državljanstvo Republike Moldavije osmim državljanom Ruske federacije. Med prejemniki so vidni posamezniki, povezani z znano rock skupino Bi-2, ki je bila v preteklosti kritična do ruskih oblasti in vojne v Ukrajini. Državljanstvo so med drugim prejeli glasbenik in pianist Gleb Koliadin, snemalec Evgenij Remizovski ter Fjodor Bortnik, starejši sin pevca skupine Bi-2, Igorja Bortnika. Dekret je bil podpisan 31. decembra 2024, kar pomeni, da so omenjeni posamezniki moldavsko državljanstvo pridobili tik pred koncem leta. Ta poteza se interpretira kot nadaljevanje podpore moldavskih oblasti tistim ruskim umetnikom in kulturnim delavcem, ki so se zaradi svojih političnih stališč ali delovanja znašli v težavah v domovini. Skupina Bi-2 je bila v preteklosti tarča pritiskov, člani pa so si prizadevali za varno zatočišče v tujini, pri čemer je Moldavija pokazala pripravljenost za njihovo zaščito in vključitev v svojo družbo.

Združene države Amerike so po nedavnem pregledu trgovinske politike znatno znižale napovedane kazenske carine na uvoz italijanskih testenin. Ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu je v četrtek sporočilo, da se bodo številni proizvajalci izognili prvotno načrtovanim dajatvam, ki bi lahko dosegle skupno stopnjo 106 odstotkov. Po prvotnem načrtu bi morale nove carine v višini dobrih 91 odstotkov začeti veljati januarja, kar bi skupaj z obstoječimi 15-odstotnimi uvoznimi dajatvami praktično onemogočilo konkurenčnost italijanskih izdelkov na ameriškem trgu. Odločitev o znižanju carin sledi t. i. »vojni testenin«, ki se je razplamtela po ameriških obtožbah o dampingu italijanskih proizvajalcev. Italijanski izvozniki so z navdušenjem sprejeli novico, saj pričakujejo razbremenitev poslovanja in izboljšanje trgovinskih odnosov med državama. Čeprav so ZDA ohranile določene omejitve, so bistveno nižje stopnje carin za ključne blagovne znamke preprečile popoln zastoj trgovine v tem sektorju.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

Tajvanska nacionalna policijska uprava (NPA) je uradno uvedla nov elektronski sistem za upravljanje delovnih dolžnosti, s čimer se je končala desetletja dolga praksa ročnega vpisovanja v papirne knjige prisotnosti. Glavni namen te tehnološke posodobitve je poenostavitev postopkov prijave in odjave z dela ter avtomatizacija beleženja nadur, kar bo neposredno izboljšalo delovne pogoje in zaščitilo pravice policistov na terenu. Digitalizacija bo zmanjšala administrativno breme in omogočila natančnejši nadzor nad razporeditvijo sil. Sistem, ki so ga poimenovali "Elektronski sistem knjig dežurne postaje", so pred polno uveljavitvijo preizkušali v več fazah, da bi zagotovili njegovo stabilnost in učinkovitost v realnih pogojih. Po navedbah policijske uprave bo novi informacijski okvir znatno povečal administrativno produktivnost in omogočil vodstvu boljši pregled nad razpoložljivostjo kadrov. S tem korakom se tajvanski policijski organi premikajo k popolni digitalni transformaciji operativnega upravljanja, kar vključuje tudi pametno razporejanje virov v nujnih primerih.

Mestna občina Taoyuan na Tajvanu je v okviru programa za reševanje pomanjkanja voznikov javnega potniškega prometa uvedla strožje pogoje za nove kandidate. Po novem morajo vsi prosilci za delo v okviru projekta »usposabljanje za takojšnjo zaposlitev« predložiti potrdilo o nekaznovanosti, s čimer želi lokalna uprava preprečiti ponovitev lanskih incidentov, ko je prišlo do fizičnega nasilja voznikov nad potniki, vključno z napadi na študente. Kljub prizadevanjem za povečanje varnosti in ugleda poklica se oblasti spopadajo s težavami pri zaposlovanju, saj število novih kadrov ne dosega pričakovanj. Da bi pritegnili več kandidatov in izboljšali delovne pogoje, so v novi različici načrta uvedli dodatne finančne spodbude in subvencije za zavarovanje poklicne odgovornosti voznikov. Program, ki poteka že drugo leto, se je izkazal za delno uspešnega pri blaženju kadrovskega primanjkljaja, ki se je po pandemiji covida-19 razširil po celotnem otoku. Mestni oddelek za promet poudarja, da sta zagotavljanje varnosti potnikov in zaščita pravic voznikov ključna prednostna naloga pri posodabljanju sistema javnega prevoza.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je ocenil, da je ministrstvo za notranje zadeve v letu 2025 kljub številnim izzivom in zapletenim okoliščinam uspešno ohranilo stabilen javni red in mir. Po njegovih besedah je delovanje policije in drugih varnostnih organov omogočilo nemoteno delovanje države. Posebej je izpostavil podatek, da je bilo v preteklem letu zabeleženih približno 29.000 neprijavljenih shodov, ki pa niso resneje ogrozili varnostne situacije. Dačić je poudaril, da so bili varnostni organi pod velikim pritiskom, vendar so s profesionalnim ravnanjem preprečili večje nerede. Navedbe ministra nakazujejo na visoko stopnjo aktivnosti opozicijskih ali civilnodružbenih gibanj, saj število neprijavljenih shodov kaže na pogosto izražanje nezadovoljstva na ulicah. Kljub temu srbska vlada ocenjuje varnostno situacijo kot stabilno in pod nadzorom državnih institucij.

Kitajska je v Varnostnem svetu Združenih narodov uradno obtožila ameriško podjetje SpaceX, da njegovi sateliti sistema Starlink ogrožajo kitajsko vesoljsko postajo. Po navedbah Pekinga sta se satelita omenjenega podjetja dvakrat nevarno približala njihovi postaji, zaradi česar so morali kitajski astronavti izvesti izogibalne manevre, da bi preprečili trčenje. Kitajska stran trdi, da Združene države Amerike s svojo dejavnostjo kršijo mednarodne pogodbe o vesolju in nezakonito zasedajo omejene orbitalne vire. Ameriška stran te obtožbe zavrača in poudarja, da podjetje SpaceX aktivno prilagaja višino svojih satelitov, da bi zmanjšalo tveganje za trčenja v vse bolj nasičeni zemeljski orbiti. Tehnološka in informacijska vojna med velesilama se tako s površja Zemlje seli v vesolje, kjer se obe državi potegujeta za prevlado na področju satelitskih komunikacij, raziskovanja lune in nadzora nad nizkozemeljsko orbito. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje jasnih mednarodnih pravil glede prometa v vesolju v prihodnje povzročilo še več tovrstnih incidentov.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal eden najmlajših in politično najbolj levousmerjenih voditeljev v zgodovini mesta. 34-letni demokrat, ki se deklarira kot demokratični socialist, je med slovesnostjo obljubil korenite spremembe, s katerimi želi največje ameriško mesto narediti finančno dostopnejše za delavski razred. Njegov program vključuje uvedbo brezplačnega avtobusnega prevoza, brezplačno varstvo otrok in ukrepe za znižanje najemnin, kar namerava financirati z višjo obdavčitvijo najpremožnejših prebivalcev. Njegov prevzem oblasti je sprožil mešane odzive v ameriški javnosti. Medtem ko so njegovi podporniki navdušeni nad obljubami o socialni pravičnosti, so republikanske organizacije Mamdanija že označile za "ekstremnega socialista". Zmaga Mamdanija, ki je bil v preteklosti oster kritik predsednika Donalda Trumpa, bi lahko pomembno vplivala na prihajajoče vmesne volitve za ameriški kongres, saj so nekateri člani Demokratske stranke že začeli prevzemati njegov politični slog. Novi župan je poudaril, da bo odgovoren vsem Newyorčanom in ne milijarderjem.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un se je v spremstvu svoje najstniške hčerke udeležil prvega uradnega obiska v družinskem mavzoleju v Pjongjangu. V palači Kumsusan, kjer počivata posmrtni ostanki njegovega očeta Kim Džong Ila in dedka Kim Il Sunga, je hči severnokorejskega voditelja prvič nastopila v uradni protokolarni vlogi na tem ideološko pomembnem kraju. Dogodek v državi velja za ključen simbolni korak, saj mavzolej predstavlja središče kulta osebnosti dinastije Kim. Obisk so v državnih medijih pospremili s fotografijami, ki poudarjajo tesno povezanost med voditeljem in njegovo domnevno naslednico. Čeprav njena uradna vloga še ni bila formalno opredeljena, njena vse pogostejša prisotnost na pomembnih državnih prireditvah in vojaških paradah sproža ugibanja o utrjevanju nasledstvene linije. Gre za nadaljevanje strateškega predstavljanja mlajše generacije vladajoče družine javnosti, kar naj bi zagotovilo stabilnost režima v prihodnosti.

Grški kmetje so s stavkovnimi aktivnostmi in postavljanjem cestnih blokad povzročili znatne zamude pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila na vseh mejnih prehodih z Grčijo. Generalna direkcija mejne policije je danes ob 6. uri zjutraj poročala, da se vozniki spopadajo z močno upočasnjenim prometom v obeh smereh, kar neposredno vpliva na logistične poti v regiji. Razmere so se zaostrile zaradi nezadovoljstva kmetijskega sektorja, ki s takšnimi ukrepi tradicionalno izraža protest proti gospodarski politiki države. Blokade vplivajo na vse vrste cestnega prometa, vključno z mednarodnim tovornim prevozom, kar povzroča gospodarsko škodo prevoznikom. Policija voznikom svetuje previdnost in spremljanje aktualnih informacij, saj se stanje na prehodih nenehno spreminja. Trenutne razmere so nadaljevanje lanskih protestov, ko so kmetje prav tako uporabili blokade kot sredstvo pritiska na vlado.

Demokrat Zohran Mamdani je v četrtek na javni slovesnosti pred mestno hišo uradno zaprisegel kot župan New Yorka. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je postal prvi musliman in hkrati prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Slovesnost je vodil senator Bernie Sanders, Mamdani pa je zaprisegel na Koranu, ki ga je držala njegova soproga Rama Duwaji. Novi župan je v svojem nagovoru poudaril zavezo k agresivnemu izvajanju reform, ki bi New York naredile dostopnejši za delavski razred. Napovedal je boj proti stanovanjski krizi in visokim življenjskim stroškom, kar je bila tudi osrednja tema njegove predvolilne kampanje. Njegov prevzem funkcije simbolizira premik mesta v levo, saj je Mamdani obljubil preobrazbo mestne uprave v korist socialno šibkejših prebivalcev, ob tem pa so podporniki v množici vzklikali slogane o obdavčitvi bogatih.

Na Kitajskem so v začetku marca začela veljati nova, strožja pravila glede odgovornega lastništva psov, ki so jih mediji označili za najstrožja doslej. Nova zakonodaja prvič vključuje zakonske sankcije za kršitve, kot so sprehajanje psov brez povodca, motenje javnega miru in nelegalna vzreja nevarnih pasem. Odgovornim osebam glede na resnost prekrška grozi do deset dni pripora ali denarna kazen v višini tisoč juanov. Zaradi novih pravil se je na trgu močno povečalo povpraševanje po prenosnih kamerah za pse, s katerimi se želijo lastniki zaščititi pred morebitnimi lažnimi obtožbami o napadih. Istočasno na Tajvanu, natančneje v mestu Hsinču, poteka program socializacije mladih psov za odkrivanje drog. Rejnice prostovoljke, ki že osem let sodelujejo v vladnem programu, v javno okolje uvajajo trimesečne mladiče pasme labradorec. Namen teh dejavnosti je krepitev njihove interakcije z ljudmi in razvijanje njihovih vohalnih sposobnosti v različnih okoljih, kar je ključno za njihovo kasnejše delo na letališčih. Ti ukrepi v regiji kažejo na dvojni pristop k upravljanju s hišnimi ljubljenčki – preko strožjih kaznovalnih politik na celini in s poudarkom na strokovni vzgoji ter družbeni koristi na Tajvanu.

Policija v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je odredila predhodno preiskavo in na zaslišanje poklicala lokalnega igralca kriketa Furqana Ul Haqa, ki je na zasebnem turnirju v Džamuju na svoji čeladi nosil nalepko s palestinsko zastavo. Po spletu so zaokrožili posnetki in fotografije športnika z omenjenim simbolom med tekmo lokalne lige prvakov, kar je spodbudilo odziv varnostnih organov. Poleg igralca so policisti na zagovor poklicali tudi organizatorja turnirja, da bi pojasnila okoliščine dogodka. Incident se dogaja v občutljivem obdobju, ko indijske oblasti pozorno spremljajo javno izražanje solidarnosti s Palestino, zlasti v regijah z dolgo zgodovino političnih napetosti, kot je Džamu in Kašmir. Policijski tiskovni predstavnik je potrdil, da preiskava poteka v smeri morebitnega kršenja javnega reda ali pravil o športnih prireditvah. Športnik in organizatorji se spopadajo z vprašanji o politični nevtralnosti na športnih terenih, medtem ko odločitev policije sproža razprave o svobodi izražanja v regiji.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

V bolnišnicah v regiji Herson je po napadu ukrajinskih oboroženih sil na obmorsko naselje Horli ostalo na zdravljenju 14 oseb. Po podatkih ruskega ministrstva za zdravje, objavljenih 2. januarja, je med poškodovanimi tudi pet otrok, pri čemer je zdravstveno stanje enega otroka ocenjeno kot kritično. Napad naj bi bil izveden z brezpilotnimi letalniki, ki so zadeli civilna objekta, natančneje lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti poročajo, da vsi poškodovani prejemajo ustrezno zdravniško oskrbo v regionalnih ustanovah. Incident v naselju Horli, ki leži ob obali Črnega morja, predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod ruskim nadzorom. Ukrajinska stran uradnih navedb o tarčah napada v tem času ni podala, medtem ko ruski viri poudarjajo civilno naravo prizadetih objektov in visoko število ranjenih med mladoletniki.

Število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki v regiji Herson se je povzpelo na 27, med katerimi sta po navedbah ruskega preiskovalnega komiteja tudi dva mladoletnika. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske sile, ki naj bi ciljale območja pod ruskim nadzorom. Hkrati je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi ruskimi regijami. Intenzivni napadi z brezpilotniki nakazujejo na stopnjevanje zračnih operacij obeh strani, medtem ko se spopadi na tleh nadaljujejo z nespremenjeno silovitostjo. Povečana pogostost tovrstnih napadov povzroča visoko število civilnih žrtev in obsežno škodo na infrastrukturi na obeh straneh meje.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru izrazil pripravljenost na resen dialog z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja pri zatiranju trgovine z mamilom. Madurove izjave prihajajo po obdobju povečanih napetosti in vojaških pritiskov s strani ZDA. Predsednik je poudaril, da je Venezuela pripravljena na pogajanja o sporazumu, če so nameni ameriške strani resni in temeljijo na dejstvih, ne pa na obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v proizvodnjo mamil. Kljub spravljivemu tonu glede varnostnega sodelovanja se je Maduro izognil neposrednemu komentarju nedavnega zračnega napada na venezuelsko pristaniško območje, ki naj bi ga po poročanju tujih medijev izvedla ameriška obveščevalna agencija CIA. Maduro je hkrati izkoristil priložnost za gospodarsko ponudbo in poudaril, da je država odprta za ameriške investicije v naftni sektor, če bi ZDA potrebovale venezuelsko nafto. Ta diplomatski premik se dogaja le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno potrdil ameriške vojaške operacije proti tarčam v Venezueli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je javno pozval Združene države Amerike k sklenitvi sporazumov o sodelovanju na področju boja proti trgovini z drogami in o investicijah v venezuelski naftni sektor. Maduro je poudarilo, da je glavno vodilo njegove države mir in ne vojna, ter izrazil pripravljenost na dialog kljub večtedenskemu pritisku s strani Washingtona. Ponudba za pogovore prihaja v času zaostrenih odnosov, ko si Venezuela prizadeva za oživitev svojega gospodarstva preko tujih naložb v energetiko. Predsednik Maduro je izpostavil, da je Venezuela odprta za neposredna pogajanja, ki bi lahko vodila do stabilizacije regije in izboljšanja gospodarskih vezi. Poleg varnostnih vprašanj je v ospredju predvsem naftna industrija, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva. Washington se na ponudbo uradno še ni odzval, vendar gre za pomemben diplomatski signal iz Caracasa, ki poskuša najti pot iz mednarodne osamitve.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike, kar se dogaja v času zaostrenih diplomatskih in gospodarskih odnosov med državama. Po poročanju ameriških medijev in navedbah tamkajšnjih uradnikov so aretacije sledile stopnjevanju vojaškega in gospodarskega pritiska, ki ga Washington izvaja proti Venezueli. Dogodek odraža globoko politično krizo in nestabilnost v odnosih med Caracasom in Washingtonom. Podrobnosti o identiteti pridržanih oseb in specifičnih obtožbah trenutno še niso v celoti pojasnjene, vendar dejanje velja za nadaljevanje napetosti, kjer obe strani uporabljata različne vzvode pritiska. Ameriška administracija razmere pozorno spremlja, medtem ko venezuelska stran aretacij uradno ne komentira v kontekstu diplomatskih pogajanj.

Direktor računskega sodišča Zgornje Avstrije (LRH) Rudolf Hoscher se je v nedavnem intervjuju zavzel za okrepljeno združevanje manjših občin v večje upravne enote. Po njegovih ocenah bi bili takšni procesi dolgoročno bistveno manj zapleteni od trenutnih medobčinskih sodelovanj, ki jim politika običajno daje prednost zaradi ohranjanja lokalne avtonomije. Hoscher je izpostavil, da bi s formalnimi združitvami dosegli večjo administrativno učinkovitost in poenostavitev postopkov. Poleg strukturnih reform na ravni lokalne samouprave je Hoscher pozval k določitvi merljivih in zavezujočih ciljev na področju podnebnih sprememb. Izrazil je tudi zahtevo po razširitvi pristojnosti deželnega računskega sodišča, ki bi po njegovem mnenju moralo imeti možnost revidiranja poslovanja vseh mest, ne glede na njihovo velikost ali status. V okviru same institucije pa si prizadevajo za večjo dostopnost revizijskih poročil, ki bi morala postati razumljivejša širši javnosti.

Osrednja volilna komisija (KQZ) Kosova je v četrtek, 2. januarja 2025, v Centru za številte in rezultate pričela s postopkom štetja več kot 27.000 glasovnic, ki so jih oddali volivci iz tujine. Gre za ključen korak v okviru predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale v državi. Glasovnice so bile predhodno prevzete iz poštnih predalov zunaj meja Kosova in predstavljajo pomemben del končnega volilnega izida. Tiskovni predstavnik komisije je pojasnil, da bo štetje glasov iz diaspore omogočilo dokončno oblikovanje rezultatov, ki bodo določili sestavo prihodnjega parlamenta v Prištini. Proces spremljajo opazovalci in predstavniki političnih strank, da bi zagotovili transparentnost volilnega procesa. Štetje glasov iz tujine je pogosto odločilen dejavnik pri porazdelitvi sedežev med vodilnimi albanskimi političnimi subjekti.

V ruskem zračnem napadu na živalski vrt v bližini ukrajinskega mesta Harkov je bilo ubitih več deset ptic, poškodbe pa so utrpeli tudi levi. Po besedah ustanovitelja parka so ruske sile v četrtek uporabile drsne bombe, ki so popolnoma uničile voliero in povzročile opustošenje na celotnem območju parka. Napad predstavlja nov primer uničevanja civilne infrastrukture in naravnih zatočišč v regiji, ki je pod nenehnim pritiskom ruskih sil. Ustanovitelj živalskega vrta je za medij Suspilne potrdil, da je škoda nepopravljiva, saj je bila glavna ptičnica v celoti izbrisana. Poleg poginulih živali oskrbovalci poročajo o ranjenih levih, ki so trenutno pod oskrbo, a v hudem stresu. Incident znova poudarja visoko ceno, ki jo zaradi vojaških spopadov plačujejo tudi nedolžna bitja in naravni rezervati v Ukrajini.

Osnovno javno tožilstvo v Bitoli je po končani preiskavi vložilo obtožnico proti osmim fizičnim osebam in eni pravni osebi zaradi suma zlorab pri postopkih javnih naročil v Rudarsko-energetskem kombinatu (REK) Bitola. Med obtoženimi je pet nekdanjih vodilnih uslužbencev, vključno z direktorjem kombinata in vodji podružnic, ki so v letu 2023 po navedbah tožilstva zlorabljali svoje položaje pri naročanju storitev in opreme. Preiskava je razkrila sistemske nepravilnosti pri dodeljevanju pogodb, s katerimi so obtoženi favorizirali določena podjetja in s tem povzročili znatno škodo javnim sredstvom. Obtožnica zajema kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in pooblastil ter goljufije, ki so bile izvedene preko vnaprej dogovorjenih razpisnih pogojev. Primer predstavlja eno večjih protikorupcijskih akcij v energetskem sektorju Severne Makedonije v zadnjem obdobju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Generalni konzul Savdske Arabije v Dubaju in severnih emiratih je zapustil ozemlje Združenih arabskih emiratov (ZAE), kar odraža poglobitev diplomatskega spora med državama glede njunih nasprotujočih se interesov v Jemnu. Po poročanju svetovnih medijev zadnji dogodki kažejo, da ne gre za osamljen incident, temveč za vstop jemenske krize v novo, kompleksnejšo fazo strateškega razhajanja med ključnima zaveznicama. Situacijo v regiji poskuša umiriti katarski emir, ki je o regionalnih vprašanjih in jemenski krizi opravil ločena pogovora s savdskim prestolonaslednikom in predsednikom ZAE. Ta diplomatski premik se neposredno navezuje na predhodna razhajanja glede nadzora nad jemenskim ozemljem in vpliva sil, ki jih podpirata obe državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Imenovanje je sledilo mesec dni po odstopu prejšnjega vodje kabineta zaradi korupcijske afere.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Cene zlata in srebra so na začetku leta 2026 nadaljevale strmo rast, medtem ko se je indijska rupija spopadala z dodatnim slabljenjem vrednosti. Zlato je preseglo mejo 4.350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in povečanih geopolitičnih napetosti, vključno z novimi obtožbami o napadih z droni med Rusijo in Ukrajino. Srebro je v letu 2025 zabeležilo kar 150-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 1979, medtem ko je zlato v istem obdobju pridobilo 64 odstotkov vrednosti. Indijska rupija je prvo trgovalno sejo v letu 2026 odprla pri vrednosti 89,9525 za ameriški dolar, kar predstavlja padec glede na zadnje zaprtje trgov v letu 2025. Indijska valuta je v preteklem letu izgubila 4,72 odstotka vrednosti, predvsem zaradi velikega povpraševanja podjetij po dolarjih ob nizki likvidnosti trga med prazniki. Analitiki banke ING v svojem poročilu za leto 2026 napovedujejo, da bodo cene plemenitih kovin še naprej rasle zaradi nakupov centralnih bank, širitve naložb v ETF sklade in tveganj, ki jih prinaša trgovinska vojna pod vodstvom Donalda Trumpa. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki bo ključno za prihodnje odločitve Feda o denarni politiki.

Kljub dolgoletnim političnim pritiskom na nemška podjetja, da bi povečala število žensk na vodilnih položajih, je leta 2025 prišlo do nazadovanja pri imenovanju žensk v upravah.

Organizacija Transparentnost Srbija (TS) je v najnovejšem poročilu razkrila kritično stanje v srbskem javnem sektorju, kjer se v leto 2026 le dve od 34 državnih podjetij podajata z direktorjem, ki je bil imenovan na podlagi zakonitega javnega razpisa. Med podjetji, ki so v državni lasti bodisi kot javna podjetja bodisi kot delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, sta izjemi le Elektroprivreda Srbije, ki je direktorja dobila po konkursu junija 2024, in podjetje Mokra gora, kateremu direktorju mandat poteče januarja 2026. Preostalih 32 podjetij upravljajo osebe v statusu vršilcev dolžnosti, kar po navedbah organizacije krši zakonodajo o javnih razpisih in zmanjšuje transparentnost upravljanja z državno lastnino. Transparentnost Srbija opozarja, da takšna praksa omogoča neposreden politični vpliv na gospodarstvo, saj so vršilci dolžnosti v ranljivejšem položaju in lažje vodljivi s strani oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja z mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim nanje streljal ali jih nasilno pobijal, kar po njegovih besedah Teheran počne redno. Poudaril je, da so ZDA na takšen ukrep popolnoma pripravljene, s čimer je še dodatno zaostril retoriko do islamske republike. Izjave so v iranskih medijih sprožile val kritik, kjer so Trumpove besede označili za vmešavanje v notranje zadeve in prazno govorjenje. Napetost med državama ostaja visoka, saj Trumpova administracija s tovrstnimi grožnjami neposredno podpira opozicijska gibanja znotraj Irana, hkrati pa v mednarodni skupnosti poudarja pripravljenost na vojaško ali politično ukrepanje v primeru stopnjevanja represije nad civilnim prebivalstvom.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je sporočil, da so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 27 ljudi. Po Salidovih navedbah naj bi za napadom stala specializirana enota ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 'Ptice Madjarja', ki naj bi jo ukrajinsko poveljstvo pred kratkim premestilo na desni breg Dnepra. Saldo trdi, da so isti akterji vpleteni tudi v napad na civilno vozilo v Tarasivki, kjer je umrl otrok. Poleg samega vojaškega udara je Saldo izpostavil obsežen kibernetski napad na spletno stran, ki je objavila seznam žrtev. Po njegovih besedah so hekerji napad izvedli s tistih delov Ukrajine, ki so pod nadzorom Kijeva, ter z ozemlja Evropske unije. Ruska federacija je zaradi dogodka od Združenih narodov že zahtevala uradno obsodbo dejanj, ki jih v Kremlju označujejo za teroristični napad na civilne cilje. V regiji so zaradi visokega števila žrtev razglasili žalovanje.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

He Jianzhong, izvršni sekretar centra za duševno zdravje v Kaohsiungu, ki je obtožen spolne zlorabe mladoletnice, je bil odpuščen. Njegova žena, zaposlena na socialnem uradu, je bila odstavljena, ker je poskušala pridobiti informacije o preiskavi spolne zlorabe. V času spolne zlorabe je He Jianzhong študiral na podiplomskem študiju za preprečevanje kriminala na Nacionalni univerzi Chung Cheng in celo opravljal ustni izpit za magistrsko nalogo.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

Kanadski prometni regulator Transport Canada je od indijskega nacionalnega prevoznika Air India zahteval podrobno preiskavo incidenta, v katerem je pilot na dolžnost prišel pod vplivom alkohola. Dogodek se je zgodil 23. decembra 2025 na mednarodnem letališču v Vancouvru, kjer so kanadski policisti po prijavi izvedli dva preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, ki ju pilot ni opravil. Zaradi resnih kršitev varnostnih protokolov so ga pred poletom odstranili z letala, kanadske oblasti pa so primer označile za izjemno resno zadevo. Po navedbah virov so kanadski organi o dogodku že uradno obvestili vodstvo družbe Air India in napovedali možnost nadaljnjih kazenskih oziroma upravnih ukrepov proti odgovornim. Kraljeva kanadska konjeniška policija (RCMP) je podala prijavo, na podlagi katere je oddelek za tuje operacije pri kanadskem civilnem letalstvu sprožil uradne postopke. Air India se mora zdaj odzvati na očitke o ogrožanju varnosti v letalskem prometu, pilot pa je bil do zaključka preiskave suspendiran z vseh dolžnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjih urah uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Po navedbah Moskve se je intenzivnost ukrajinskih zračnih napadov na rusko ozemlje močno povečala, kar naj bi potrjevali tudi zadnji operativni podatki s terena. Obenem je visoki poveljnik ruske vojske ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi predal materialne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus napada na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da ostanki sestreljenega drona nedvoumno dokazujejo vpletenost ukrajinske vojske v napad na predsedniško rezidenco, ki se je zgodil v začetku tega tedna. Moskva s to potezo stopnjuje diplomatski pritisk na Washington in opozarja na neposredno ogrožanje najvišjih državnih organov Ruske federacije.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Predsednik Trump se je soočil s kritikami republikanskega poslanca Dona Bacona zaradi opustitve vplivnega medija Voice of America. Hkrati se pojavljajo analize, ki kažejo, da bi lahko Trumpova naložba v umetno inteligenco imela nepričakovane negativne posledice leta 2026. Trump se je pohvalil, da je uspešno opravil kognitivni test, in zatrdil, da tega noben drug predsednik ni storil. Razprave potekajo tudi o politični usmeritvi po Trumpovem mandatu.

Predsednik Bougainvilla Ishmael Toroama je ob začetku novega leta poudaril prioritete za neodvisnost in razvoj. Hkrati pa se prebivalci Papue Nove Gvineje soočajo z naraščajočimi stroški življenja, kriminalom in omejenimi možnostmi zaposlitve, kot je opozoril Sir Puka Temu.

Grška vlada je zaključila prvo fazo čiščenja študentskih seznamov, v kateri je bilo izbrisanih 308.605 neaktivnih študentov. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob tem napovedal novo fazo razvoja grških javnih univerz s povečanjem financiranja za 30%. Minister Akis Skertsos je dejal, da se je s tem končala grška posebnost 'večnega študenta'.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka. Na slovesnosti pred mestno hišo, ki so se je udeležili tisoči podpornikov, je Mamdani obljubil ambiciozno vodenje mesta in zaščito priseljencev. Prvi muslimanski župan v zgodovini mesta je v svojem nagovoru izpostavil boj proti visokim življenjskim stroškom in napovedal politiko, ki bo služila tistim, ki jih je trenutni sistem pustil na cedilu. Pri dogodku so ga podprli ključni predstavniki ameriške levice, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani, ki je pred letom dni veljal za politično neznanega, se z nastopom mandata podaja v neposreden politični spor z republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom. Njegova zaprisega sovpada z globalnim praznovanjem novega leta 2026, ki so ga zaznamovali spektakularni ognjemeti od Sydneyja, kjer so se z minuto molka poklonili žrtvam napada na plaži Bondi, do Dubaja in Tokia. Novi župan je poudaril, da bo New York pod njegovim vodstvom postal zgled za ves svet, hkrati pa je obljubil, da bo mesto ostalo varno zavetišče za vse svoje prebivalce, ne glede na njihov status.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Z novim letom so se v Kanadi spremenila pravila glede dela v pisarnah za številne zaposlene. Na tisoče javnih uslužbencev v Ontariu in Alberti je izgubilo možnost dela na daljavo.

Tajvanska Nacionalna komisija za komunikacije (NCC) je 30. decembra 2024 uvedla nove smernice za upravljanje tveganj pri opravljanju telekomunikacijskih storitev, ki močno zaostrujejo postopek zamenjave kartic SIM. Po novih pravilih morajo uporabniki ob zamenjavi ali dopolnitvi kartice SIM predložiti svojo staro kartico ali uradno potrdilo policije o prijavi izgube oziroma kraje. Ta ukrep je del širših prizadevanj vlade za preprečevanje telekomunikacijskih prevar in omejevanje zlorab identitete, vendar je v javnosti sprožil buren odziv. Poslanci opozicijske stranke Kuomintang (KMT), med njimi Ko Ju-chun in Wang Hung-wei, so ostro kritizirali nove predpise in jih označili za nadlegovanje državljanov. Kritiki poudarjajo, da so novi protokoli preveč birokratski in da vlada s tem prenaša breme boja proti prevaram na navadne ljudi, namesto da bi se učinkovito spopadla z organiziranim kriminalom. Regulator NCC je v odzivu na kritike pojasnil, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti, a se v javnosti še naprej vrstijo očitki o neučinkovitosti državne strategije proti goljufijam.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropske prestolnice in zaveznice na srečanju v Parizu 6. januarja sprejele trdne zaveze za zaščito Ukrajine. Sestanek t. i. koalicije voljnih bo namenjen oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi stopila v veljavo po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron s to pobudo utrjuje svojo vlogo osrednjega diplomatskega akterja v Evropi, kar sledi njegovim decembrskim prizadevanjem za oživitev pogovorov z Moskvo v času, ko so ameriško-ruska pogajanja zastala. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajne francoske podpore Kijevu, ki vključuje tako vojaško pomoč kot diplomatska prizadevanja za dolgoročno stabilnost regije. Francoski predsednik poudarja, da mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju lastne varnostne arhitekture. Razprave bodo vključevale konkretne obveze glede obrambne pomoči in mehanizmov, ki bi preprečili ponovno agresijo na ukrajinsko ozemlje po končanju trenutnih sovražnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropski voditelji in zavezniki na srečanju v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja, sprejeli trdne zaveze za zaščito Ukrajine po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron je v ta namen sklical srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki naj bi določila varnostne okvire za stabilnost regije v prihodnosti. Pobuda prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o trajnih jamstvih, ki bi preprečila ponovne konflikte. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje Macronovih diplomatskih prizadevanj za aktivnejšo vlogo Evrope pri reševanju ukrajinske krize. Po besedah francoskega predsednika bodo zaveznice v Parizu oblikovale konkretne mehanizme za zaščito ukrajinske suverenosti, kar je ključni pogoj za vsakršen dolgoročen dogovor z Moskvo. Dogodek se bo odvil v kritičnem obdobju, ko si Francija prizadeva ohraniti enotnost zaveznic ob zastoju v nekaterih drugih pogajalskih formatih.

Nekdanji predsednik stranke TPP, Ko Wen-je, je obiskal poslansko skupino stranke Gibanje za demokratično napredovanje (DPP) v parlamentu s prošnjo za pomoč pri sprejetju zakona o umetni oploditvi, natančneje pri delu, ki se nanaša na nadomestno materinstvo. Kljub temu je stranka TPP v objavi kasneje kritizirala predsednika Laja Ching-teja. DPP je izrazil pripravljenost slediti vladnemu predlogu zakona in upa na pomoč Ko Wen-jeja pri potrditvi proračuna in nakupu vojaške opreme. Poleg tega se v javnosti pojavljajo vprašanja o pristojnostih izvršnega sveta (vlade) glede že sprejetih zakonov v parlamentu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Število zaposlenih v Nemčiji je leta 2025 prvič po izbruhu pandemije koronavirusa stagniralo. Nemški zvezni statistični urad (Destatis) navaja razloge za to stagnacijo.