Britansko obrambno ministrstvo je v svojem zadnjem poročilu zavrnilo ključno utemeljitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za invazijo na Ukrajino, ki temelji na domnevni potrebi po "denacifikaciji" države. Britanski obveščevalci so izpostavili, da so etnični Ukrajinci med drugo svetovno vojno predstavljali znaten del Rdeče armade Sovjetske zveze v boju proti nacistični Nemčiji, kar spodkopava kremeljsko propagando, ki ukrajinsko vlado in ljudstvo neupravičeno označuje za naslednike nacizma. Ob tem so opozorili, da vojna v Ukrajini zdaj traja že dlje kot spopad Sovjetske zveze z nacistično Nemčijo, ki se je začel leta 1941.
Ruska stran medtem kljub trajajočemu konfliktu poroča o rekordnem zanimanju za nakup njihovega orožja. Podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na srečanju s Putinom v Kremlju izjavil, da so tehnologije, preizkušene na bojiščih v Ukrajini, služile kot najboljša reklama za rusko vojaško industrijo. Manturov trdi, da so tuji naročniki pokazali neprecedentno zanimanje za ruske oborožitvene sisteme, kar Moskva izkorišča za krepitev svoje ekonomske in politične pozicije na svetovnem trgu orožja.
Analitiki poudarjajo, da Putinove motive za nadaljevanje agresije ne vodijo le varnostni pomisleki glede širitve zveze NATO, temveč predvsem njegova nostalgična obsesija z obnovo sovjetskega imperija v mejah pred letom 1991. V tem kontekstu Ukrajine nikoli ni priznal kot neodvisne države, temveč kot zgodovinsko rusko ozemlje. Britanski obveščevalci ob tem ugotavljajo, da je bila prav Rusija tista, ki je leta 2022 sprožila invazijo, s čimer so zavrnili poskuse Kremlja, da bi rusko javnost mobiliziral s poustvarjanjem občutkov ogroženosti iz časa druge svetovne vojne.
