Zohran Mamdani je uradno zaprisegel kot 111. župan mesta New York. V svojem prvem govoru je obljubil, da se ne bo odrekel svojim demokratičnim socialističnim načelom, kljub potencialnim očitkom o radikalnosti. Zaprisegel je na Koran.

Mestna vlada Novega Tajpeja je v torek uradno odprla nov Urad za dolgotrajno oskrbo starejših, s čimer je postala prva izmed šestih tajvanskih posebnih občin, ki je ustanovila specializirano agencijo za to področje. Župan Hou You-yi je ob otvoritvi poudaril, da se število prebivalcev, starejših od 65 let, v mestu vztrajno povečuje in je že preseglo mejo 800.000. Nova institucija bo delovala kot enotna točka za integracijo virov, ki so bili prej razpršeni med zdravstvenim in socialnim uradom. Glavni namen urada je zagotavljanje celostnih storitev na enem mestu, kar vključuje upravljanje domov za starejše, storitve dolgotrajne oskrbe na domu ter medicinsko podporo. S tem projektom želi lokalna oblast izboljšati učinkovitost odzivanja na potrebe hitro starajoče se družbe in olajšati dostop do pomoči družinam, ki se spopadajo z izzivi oskrbe. Župan je še izpostavil, da bo urad služil kot model za druge regije v državi pri vzpostavljanju specializirane infrastrukture za geriatrično oskrbo.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

V Tajvanu je 2. januarja 2026 uradno nastopil dolžnost novi generalni sekretar nadzornega juana, Huang Shih-cho. Nekdanjega poslanca je na to mesto 29. decembra 2025 imenoval predsednik države Lai Ching-te, s čimer se je končal postopek popolnitve vodstva te pomembne ustavne ustanove. Podpredsednik nadzornega juana, Li Hung-chiun, je ob uradnem prevzemu funkcije poudaril Huangov močan čut za poslanstvo in izrazil pričakovanje, da bo njegova strokovnost ključna pri posodabljanju delovanja institucije ter izvajanju njenih nadzornih nalog. Imenovanje Huanga na to strateško funkcijo prihaja v obdobju povečanih notranjepolitičnih napetosti in strožjih zakonskih zahtev glede integritete javnih uradnikov. Kot generalni sekretar bo Huang odgovoren za operativno vodenje organa, ki ima v tajvanskem političnem sistemu pooblastila za preiskovanje nepravilnosti v javni upravi in sprožanje postopkov odpoklica ali obtožbe proti uradnikom. Njegove bogate izkušnje iz zakonodajne veje oblasti bodo po ocenah vodstva nadzornega juana bistveno prispevale k učinkovitejšemu izvajanju prioritetnih nalog v novem mandatu.

Kitajska vlada je s 1. januarjem odpravila dolgoletno davčno oprostitev za kontracepcijska sredstva in naprave ter uvedla 13-odstotni davek na dodano vrednost za kondome in kontracepcijske tablete. S tem ukrepom si Peking prizadeva spodbuditi rast rodnosti v državi, ki se sooča z resnimi demografskimi pritiski in upadanjem števila prebivalstva. Odločitev prihaja desetletje po koncu stroge politike enega otroka, saj prejšnji ukrepi za spodbujanje rodnosti niso prinesli želenih rezultatov. Uvedba standardne stopnje davka na dodano vrednost za izdelke, ki so bili prej neobdavčeni, odraža vse večji obup kitajskih oblasti pri reševanju demografske krize v drugem največjem gospodarstvu na svetu. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za poskus posrednega vplivanja na družinsko načrtovanje s povečanjem stroškov za preprečevanje nosečnosti, čeprav ostaja vprašljivo, ali bodo takšni finančni ukrepi dejansko vplivali na odločitve državljanov o povečanju družin.

Indijske oblasti so med praznovanjem novega leta izvedle obsežne poostrene nadzore v prometu, ki so privedli do več tisoč aretacij in izdanih glob zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V prestolnici New Delhi je prometna policija izdala 868 glob, kar predstavlja 56-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom, ko so zabeležili 558 tovrstnih prekrškov. Za zagotavljanje varnosti je bilo na ulice prestolnice napotenih približno 20.000 policistov, ki so z alkotestiranjem in nadzorom hitrosti skušali preprečiti nevarne manevre in prometne nesreče. Še obsežnejše ukrepe so izvedli v velemestu Hiderabad in njegovi okolici, kjer so v treh policijskih okrožjih skupno obravnavali 2.731 primerov vožnje pod vplivom alkohola. Samo v mestnem jedru Hiderabada so policisti ustavili 1.198 vinjenih voznikov, v okrožju Cyberabad pa so jih pridržali 928. Kljub prizadevanjem policije za vzdrževanje reda je v mestnem predelu Vanasthalipuram prišlo do incidenta, ko je moški po ustavitvi povzročil javni nemir in policiste obtožil krive obravnave. Policija je ob tem poudarila, da je bil nadzor podprt s široko mrežo nadzornih kamer in realnočasovnim usklajevanjem med nadzornimi centri.

Druga administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je vstopila v leto 2026 sredi stopnjevanja napetosti z neodvisnimi institucijami in uresničevanja spornih ciljev iz načrta Project 2025. Predsednik Trump je napovedal intenzivnejši boj proti Federalnim rezervam (Fed) in njihovemu predsedniku Jeromu Powellu, kar vzbuja skrbi glede neodvisnosti denarne politike ZDA. Hkrati poročila opozarjajo, da bodo številni ukrepi, ki jih Bela hiša predstavlja kot družini prijazne, dejansko koristili predvsem gospodinjstvom z višjimi prihodki, medtem ko bodo milijoni revnejših družin ostali brez ključne podpore. Na zakonodajnem področju je Trump z vetom blokiral širitev ozemlja plemena Miccosukee na Floridi, kar je interpretirano kot povračilni ukrep zaradi njihovega nasprotovanja gradnji pridržalnega centra za migrante, imenovanega »Alligator Alcatraz«. V letu 2026 se pričakuje tudi uresničitev dodatnih točk konservativnega programa, vključno z reorganizacijo zveznih agencij, omejevanjem pravic do splava in spremembami v izobraževalnem sistemu. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti in povečano inflacijo, kar je v nasprotju s predsednikovimi trditvami o »zlati dobi« ameriškega gospodarstva.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se ob zaključku leta 2025 spopada z znatnim upadom javnomnenjske podpore, ki je po zadnjih anketah zdrsnila na 36 odstotkov. Glavni razlogi za nezadovoljstvo volivcev so naraščajoči življenjski stroški, stanovanjska kriza in neizpolnjene obljube o znižanju cen, kar je povzročilo premik razpoloženja predvsem med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Republikanska stranka je po seriji porazov na lokalnih volitvah v Iowi, New Jerseyju in Virginiji postala zaskrbljena glede svojega vpliva pred vmesnimi volitvami leta 2026. Trumpov položaj dodatno otežujejo poročila o njegovem zdravstvenem stanju, vključno z nenavadnimi modricami na rokah in utrujenostjo med uradnimi dogodki. Na političnem prizorišču so konec leta zaznamovali prvi predsedniški veti drugega mandata, s katerimi je Trump zavrnil dvostransko podprte zakone, kar kritiki razumejo kot kaznovanje političnih nasprotnikov znotraj lastne stranke. Hkrati so republikanci v kongresu objavili prepise pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, kar je sprožilo nove polemike o preiskavah dogodkov 6. januarja 2021 in Trumpovih poskusih razveljavitve volilnih izidov. Medtem ko administracija poskuša preusmeriti pozornost na vprašanja domnevnih goljufij v socialnem sistemu, se Trump sooča z obtožbami o zlorabi javnih institucij, kot je Center Kennedy, za zasebne namene in nagrajevanje lojalistov brez ustreznih izkušenj.

Iranski notranji minister je guvernerjem ustreznih volilnih enot izdal uradni ukaz za začetek postopkov za izvedbo nadomestnih volitev v skupščino strokovnjakov in parlament. Odločitev sproža administrativne in logistične priprave na glasovanje, ki bo zapolnilo prazna mesta v ključnih organih islamske republike. Proces vključuje nadomestne volitve v svet modrecev, ki je odgovoren za nadzor in izbiro vrhovnega voditelja, ter nadomestne volitve v zakonodajno telo oziroma parlament. Napoved sledi nedavnim pripravam in ustanovitvi nadzornih odborov, ki so bili oblikovani za zagotavljanje pravilnosti volilnega procesa. Ukaz ministra pomeni prehod v aktivno fazo organizacije volitev, ki se bodo izvajale v določenih regijah, kjer so se izpraznili mandati. Iranske oblasti so s tem korakom formalizirale časovni okvir za izvedbo volilnih opravil, ki bodo potekala pod strogim nadzorom državnih institucij in Sveta varuhov.

Mestna uprava Tainana je objavila razpis za zimsko počitniško delo, namenjen študentom višješolskih in visokošolskih zavodov. V okviru programa, ki ga spodbuja župan Huang Wei-che, je na voljo 27 delovnih mest v različnih oddelkih javne uprave. Namen projekta je mladim omogočiti neposreden vpogled v delovanje mestne uprave ter pridobivanje praktičnih izkušenj v javnem sektorju. Izbrani kandidati bodo delo opravljali v obdobju od 12. januarja do 10. februarja, za kar bodo prejeli plačilo v višini 29.500 tajvanskih dolarjev. Razpis je namenjen študentom, ki imajo stalno prebivališče v Tainanu in se šolajo na domačih izobraževalnih ustanovah. Postopek izbire in razgovori z delodajalci bodo potekali 8. januarja, ko bodo kandidati oddali vso potrebno dokumentacijo za pregled. Program predstavlja priložnost za mlade, da svoje teoretično znanje povežejo z realnimi izzivi v lokalni skupnosti.

Ruske oblasti so Združenim državam Amerike predale dokumentacijo in podatke, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad z brezpilotniki na uradno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve naj bi dešifrirani podatki iz določenih dronov potrjevali njihovo pot in cilj, kar Kremelj interpretira kot poskus atentata in dejanje državnega terorizma. Kljub predloženim materialom ameriška obveščevalna agencija CIA in drugi zahodni viri ostajajo izrazito skeptični, saj doslej niso odkrili nobenih neodvisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Kijev dejansko načrtoval ali izvedel takšen napad. Medtem ko Rusija poskuša svojo različico dogodkov podkrepiti z digitalnimi dokazi, analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za politično motivirano kampanjo, namenjeno opravičevanju nadaljnje eskalacije vojaških operacij v Ukrajini. Poročila hkrati navajajo, da je Rusija v okviru spopadov doslej uporabila že več kot 54.000 dronov, kar še dodatno obremenjuje rusko gospodarstvo, saj vojna za navadne državljane postaja vse dražja. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se zaradi teh obtožb še stopnjujejo, čeprav kanali za izmenjavo obveščevalnih podatkov očitno ostajajo odprti.

Tajvanski parlament je v torek sprejel dopolnilo k 20. členu zakona o satelitski radiodifuziji, ki od pristojnega regulativnega organa zahteva večjo preglednost pri postopkih podeljevanja licenc televizijskim hišam. Po novih pravilih mora organ v 30 dneh po seji svetovalnega odbora prosilcem predložiti seznam članov odbora in celoten zapisnik seje. Ta dokumentacija mora vključevati tudi neoznačene oziroma neblokirane vsebine, kar omogoča vlagateljem boljši vpogled v razloge za odločitve o ustanovitvi, ocenjevanju ali podaljšanju licenc. Sprejetje dopolnila je podprla parlamentarna večina opozicijskih strank Kuomintang (KMT) in Tajvanske ljudske stranke (TPP), ki sta v zakonodajnem telesu preglasovali vladajočo stranko. Namen spremembe je omejiti domnevno samovoljo regulativnih organov pri odločanju o medijski krajini v državi. Nova zakonodaja bo neposredno vplivala na to, kako televizijske hiše komunicirajo z državnimi institucijami v primeru zavrnitve ali pogojevanja njihovih oddajnih dovoljenj.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

V tajvanskem okrožju Changhua so se pojavile pobude za korenito posodobitev sistema izplačevanja denarnih spodbud za novorojenčke. Svetnik Yang Zixian je opozoril, da je trenutna praksa, ki od staršev zahteva osebni prevzem gotovine, zastarela in nepraktična. Predlagal je, da bi lokalna uprava uvedla možnost neposrednega nakazila na bančne račune, kar bi staršem prihranilo pot in čas. Okrožna vlada sicer z letom 2026 načrtuje znatno zvišanje subvencij, s katerimi želi spodbuditi rodnost. Za prvega otroka bodo starši prejeli 30.000 tajvanskih dolarjev, za drugega 50.000, za tretjega pa kar 80.000. Kljub finančnim spodbudam pa kritiki poudarjajo, da bi morala biti administrativna pot do teh sredstev čim bolj preprosta in prilagojena sodobnemu življenjskemu slogu, po vzoru drugih tajvanskih mest.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je prvi dan novega leta s svojo hčerko Kim Džu Ae obiskal Sončno palačo Kumsusan, kjer počivata posmrtna ostanka njegovega dedka in očeta. Dogodek je v mednarodni skupnosti in v Pjongčangu ponovno sprožil burne razprave o tem, ali se hči pripravlja na vlogo prihodnje voditeljice države. Gre za enega v vrsti javnih nastopov, kjer se Kim Džong Un pojavlja v spremstvu svoje hčerke, kar strokovnjaki interpretirajo kot jasen politični signal utrjevanja dinastične kontinuitete. Obisk spomenika Kim Il Sunga in Kim Džong Ila na prvi dan leta velja za simbolno izjemno pomembno dejanje, ki potrjuje legitimnost trenutne oblasti. Analitiki poudarjajo, da pogosta prisotnost Kim Džu Ae na pomembnih državnih dogodnikih krepi teorijo, da jo oče sistematično predstavlja kot svojo naslednico. Čeprav uradni Pjongčang nasledstva še ni potrdil, simbolika skupnih fotografij in lokacij obiskov po mnenju poznavalcev ne pušča veliko prostora za dvom o namenih severnokorejskega režima.

Zohran Mamdani, 34-letni član Demokratske stranke, je 1. januarja uradno nastopil mandat župana New Yorka. Ob prevzemu funkcije je Mamdani poskrbel za zgodovinski mejnik, saj je postal prvi župan največjega ameriškega mesta, ki je prisego opravil na koranu. Na tem položaju je nasledil predhodnike, ki so se v preteklosti ob zaprisegi večinoma posluževali Biblije. Mamdani, ki pripada progresivnemu krilu stranke, je svojo politično pot gradil na socialdemokratskih izhodiščih, njegov nastop funkcije pa simbolizira versko in kulturno raznolikost metropole. Slovesna zaprisega je potekala ob prisotnosti njegove soproge Rame Duwaji. Mamdani je ob nastopu mandata napovedal izvajanje levičarskih politik, s katerimi želi preoblikovati mestno upravo v korist prebivalcev New Yorka, hkrati pa je poudaril pripravljenost na zagovarjanje mestnih interesov v odnosu do zvezne oblasti.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Direktor kitajskega urada za vprašanja Tajvana Song Tao je v novoletni poslanici za leto 2026 izrazil pripravljenost Pekinga na dialog s tajvanskimi političnimi strankami in civilno družbo o vprašanju nacionalne združitve. Song je poudaril, da pogovori lahko potekajo na temeljih načela ene Kitajske in konsenza iz leta 1992, hkrati pa je napovedal odločnejše ukrepe proti silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka in tujemu vmešavanju v regijo. Izjave prihajajo neposredno po obsežnih kitajskih vojaških vajah z imenom »Pravična misija 2025«, ki so potekale ob koncu preteklega leta in so dodatno zaostrile odnose v Tajvanski ožini. Medtem ko Peking ponuja dialog, tajvanska stran izpostavlja, da gre za nadaljevanje politike ustrahovanja, saj so kitajske oblasti v svojem nagovoru ponovno uporabili ostro retoriko glede ohranjanja miru in stabilnosti pod kitajskimi pogoji. Kitajska vlada namerava v letu 2026 okrepiti svoje dejavnosti za preprečevanje separatističnih teženj, kar še naprej vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo izjavo ujetega ukrajinskega vojaka Vladimirja Litkina, ki trdi, da so njegovega soborca med predajo ruskim silam ubili ukrajinski operaterji brezpilotnih letalnikov. Incident naj bi se zgodil na območju Krasnoarmejska (Pokrovsk), ko so se ukrajinski vojaki predali skupini ruskih sil Center. Po Litkinovih navedbah je ukrajinski dron napadel njegovega soborca v trenutku, ko so bili ti že neoboroženi in povezani pod ruskim nadzorom. Litkin je v svojem pričanju kritiziral ukrajinsko vojaško poveljstvo, ki naj bi po njegovih besedah pogosto zavajalo in kaznovalo svoje vojake. Poleg tega je opozoril na izjemno težke razmere na bojišču in poudaril, da se ne namerava vrniti v Ukrajino, saj meni, da oblasti v Kijevu pošiljajo svoje državljane v gotovo smrt. Ruski mediji ob tem poročajo tudi o drugih domnevnih nepravilnostih v ukrajinski vojski, vključno z razširjenim alkoholizmom, izsiljevanjem denarja s strani poveljnikov ter mučenjem podrejenih. Ti dogodki kažejo na nadaljevanje trenda naraščajoče demoralizacije v ukrajinskih vrstah, o čemer pričajo tudi predhodna poročila o dezerterstvu in notranjih sporih. Ruska stran te izjave uporablja kot dokaz za trditve o brutalnosti ukrajinskega režima do lastnih vojakov, ki se odločijo za predajo. Avtentičnosti Litkinovih izjav, podanih v ujetništvu, sicer neodvisni viri še niso potrdili.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Maduro je poudaril odprtost za pogovore o ključnih vprašanjih, ki vključujejo boj proti trgovini z drogami in nove investicije v venezuelski naftni sektor. Ta poteza predstavlja poskus omilitve napetosti med državama, ki so se v zadnjem obdobju močno zaostrile zaradi ameriških sankcij in vojaških groženj. Kljub preteklim napadom na venezuelsko infrastrukturo in zasegom naftnih tankerjev s strani ameriških sil, Maduro trdi, da je Caracas pripravljen na gospodarske dogovore, ki bi koristili obema stranema. Venezuelski voditelj je posebej izpostavil energetski sektor kot področje morebitnega ponovnega sodelovanja, pri čemer je cilj privabiti ameriški kapital nazaj v državo. Takšna retorika prihaja v času, ko Washington izvaja močan pritisk na venezuelski režim z namenom doseči politične spremembe v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časnik The Wall Street Journal branil svoje zdravstveno stanje in energijo, ob tem pa pojasnil, da so modrice na njegovih rokah posledica rednega uživanja aspirina. Trump je priznal, da dnevno zaužije odmerek, ki presega priporočila njegovih zdravnikov. Odločitev je utemeljil s prepričanjem, da aspirin pomaga pri redčenju krvi, saj si želi, da bi bila njegova kri »čista« in da bi nemoteno tekla skozi srce, namesto da bi bila gosta. Predsednik je v pogovoru prav tako izrazil obžalovanje zaradi opravljenega zdravniškega pregleda oktobra lani, ko je bil podvržen računalniški tomografiji (CT). Pojasnil je, da obžaluje odločitev za pregled, saj je ta v javnosti sprožil nepotrebna ugibanja in dvome o njegovem zdravju. Trump je poudaril, da je bila preiskava preventivne narave, vendar so podrobnosti o njej povzročile več medijske pozornosti, kot si je želel. Gre za nadaljevanje razprav o predsednikovi telesni pripravljenosti za opravljanje zahtevne funkcije.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil v četrtek odpušćen iz bolnišnice in prepeljan nazaj v prostore zvezne policije, kjer prestaja pripor. Sedemdesetletni politik je v zdravstveni oskrbi prestal operacijo kile ter poseg za odpravo kroničnega kolcanja, ki mu je povzročalo precejšnje zdravstvene težave. Kljub prizadevanjem njegove obrambe, da bi mu zaradi zdravstvenega stanja omogočili prestajanje kazni v hišnem priporu, je vrhovno sodišče takšno zahtevo zavrnilo. Bolsonaro se je po končanem posegu in kratkotrajnem okrevanju vrnil v celico brazilske zvezne policije. Zdravniki so njegovo stanje ocenili kot stabilno in primerno za vrnitev v zaporno okolje. Politična situacija v državi ostaja napeta, saj njegovi privrženci ostro kritizirajo odločitve pravosodnih organov, medtem ko vlada vztraja pri doslednem izvajanju sodnih odločb brez izjem za nekdanje visoke funkcionarje.

V zdravstvenih ustanovah v regiji Herson in na polotoku Krim se po napadu ukrajinskih sil na naselje Horli še vedno zdravi 14 oseb, med katerimi je pet otrok. Pomočnik ruskega ministra za zdravje Aleksej Kuznecov je pojasnil, da zdravniki bijejo bitko za življenje enega otroka, čigar stanje je opredeljeno kot kritično. Poleg njega so še štirje poškodovanci v težkem stanju, medtem ko so preostali utrpeli srednje hude poškodbe. Ruske oblasti so po dogodku, v katerem je po zadnjih podatkih preiskovalcev življenje izgubilo najmanj sedem oseb, v regiji razglasile žalovanje. Napad, ki so ga ruski uradniki označili za teroristično dejanje, je povzročil precejšnje civilne žrtve in gmotno škodo. Za oskrbo ranjenih je bil aktiviran ruski zvezni center za medicino katastrof, ki prek telemedicinskih posvetov z vrhunskimi specialisti usklajuje zdravljenje vseh hospitaliziranih bolnikov.

Danski energetski velikan Ørsted je na ameriškem sodišču sprožil pravni postopek, s katerim izpodbija ukaz o zaustavitvi del pri projektu vetrne elektrarne na morju Revolution Wind. Do zapleta je prišlo po tem, ko so decembra lani prejeli odredbo, po kateri so morali vsa dela na omenjenem projektu nemudoma prekiniti. Podjetje, ki velja za enega vodilnih svetovnih razvijalcev vetrne energije, s tožbo poskuša doseči preklic odločitve, ki bi lahko znatno upočasnila njihove načrte na področju obnovljivih virov energije v Združenih državah Amerike. Projekt Revolution Wind predstavlja ključen del strategije podjetja za širitev na ameriški trg, kjer se sektor vetrne energije spopada z različnimi regulativnimi in logističnimi ovirami. Zaustavitev projekta v decembru je povzročila negotovost glede časovnice dokončanja in finančnih posledic za investitorje. Vodstvo družbe Ørsted trdi, da je bila odredba o zaustavitvi neutemeljena, zato s pravnimi sredstvi zahtevajo nadaljevanje del, da bi ohranili ekonomsko vzdržnost naložbe.

Dunajski podžupan in mestni svetnik za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz stranke NEOS je v okviru aktualnega reformnega partnerstva z zveznimi deželami in občinami predlagal uvedbo enotnih minimalnih standardov za vrtce na ravni celotne Avstrije. Po trenutni ureditvi so za določanje okvirnih pogojev, kot so velikost skupin, razmerje med številom otrok in vzgojitelji ter zahtevana izobrazba osebja, pristojne posamezne zvezne dežele. To v praksi pomeni, da se predpisi med devetimi deželami znatno razlikujejo. Wiederkehr se zavzema, da bi te standarde določili z zveznim zakonom, s čimer bi zagotovili enako kakovost predšolske vzgoje po vsej državi. Doslej so vsi poskusi uvedbe enotnih meril na nacionalni ravni spodleteli zaradi nasprotovanja nekaterih dežel ali pomanjkanja političnega soglasja. Predlog prihaja v času, ko se avstrijski izobraževalni sistem sooča s kadrovsko stisko in pritiski po izboljšanju delovnih pogojev v vzgoji in izobraževanju.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Mestna uprava mesta Chiayi je v okviru prizadevanj za pospešitev razvoja vzhodnega okrožja in revitalizacijo javnih zemljišč v središču mesta uradno začela postopek izbire izvajalca za drugo fazo projekta urbane prenove na zahodni strani osnovne šole Minzu. Gre za enega največjih projektov javne urbane prenove v zadnjih letih, ki zajema približno 2976 pings (približno 9838 kvadratnih metrov) zemljišč v popolni javni lasti. Ocenjena vrednost naložbe presega 50 milijard tajvanskih dolarjev, kar poudarja strateški pomen tega območja za prihodnji gospodarski razvoj mesta. Županja mesta Chiayi Huang Min-hui je izpostavila, da je druga faza projekta po površini dvakrat večja od prve faze in se nahaja v osrednjem komercialnem območju. Razpis za zbiranje ponudb, ki se je začel 30. decembra lani, je odprt za morebitne investitorje, ki bodo sodelovali pri preoblikovanju tega dela mesta v sodobno središče. Projekt ne vključuje le stanovanjske gradnje, temveč tudi razvoj poslovnih prostorov, kar bo po pričakovanjih uprave bistveno izboljšalo kakovost bivanja in spodbudilo lokalno gospodarstvo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v četrtek odzval na naraščajoče napetosti z Združenimi državami Amerike in izrazil pripravljenost na začetek resnih pogajanj z Washingtonom. Maduro je v televizijskem nagovoru poudaril, da je Venezuela pripravljena sodelovati pri vprašanjih boja proti trgovini z drogami in omogočiti dostop do svojih naftnih rezerv, hkrati pa je pozval k neposrednemu dialogu, temelječem na konkretnih podatkih. Kljub spravljivemu tonu glede prihodnjih odnosov se je venezuelski voditelj izognil neposredni potrditvi ali demantiju domnevnega ameriškega napada na venezuelska pristanišča, o katerem je v začetku tedna poročal ameriški predsednik Donald Trump. Trump je namreč zatrdil, da so ameriške sile uničile infrastrukturo, ki so jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje mamil, kar bi pomenilo prvi kopenski napad ZDA na venezuelsko ozemlje. Venezuela ostaja pod močnim pritiskom ameriške mornarice v Karibih in zaostrenih naftnih sankcij, vendar Madurov poziv k investicijam nakazuje poskus omilitve gospodarske blokade.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju izrazil pripravljenost na pogovore z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj zatiranja trgovine z mamili in gospodarskih investicij. Maduro se je izognil neposredni potrditvi ali zanikanju navedb o morebitnem ameriškem napadu na venezuelska pristanišča, o katerih je predhodno poročal Trump, vendar je poudaril, da nacionalna obramba zagotavlja ozemeljsko celovitost države. Predsednik Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške investicije v naftni sektor, pri čemer je kot primer uspešnega sodelovanja izpostavil družbo Chevron. Po njegovih besedah bi Washington lahko dosegel celovite sporazume o gospodarskem razvoju, če bi se odločil za dialog. Maduro je prav tako zavrnil ameriške obtožbe o vpletenosti njegove vlade v trgovino z narkotiki in trdil, da je Venezuela žrtev kolumbijskih tihotapcev kokaina. Kljub napetostim je venezuelski voditelj opisal svoj zadnji telefonski pogovor s Trumpom iz novembra kot vljuden in spoštljiv. Poudaril je, da so venezuelski predstavniki večkrat obvestili Washington o pripravljenosti na resen sporazum o boju proti narkotikom, s čimer poskuša Caracas stabilizirati odnose v luči ameriških sankcij in obtožb o ogrožanju varnosti ZDA.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bilo med silvestrovanjem po vsej državi požganih več kot tisoč vozil, natančneje 1031. Policija je zaradi incidentov in kršenja javnega reda in miru pridržala 505 oseb, od katerih jih je 403 ostalo v priporu. Kljub visokemu številu uničenih avtomobilov so oblasti ocenile, da je bila noč razmeroma mirnejša v primerjavi s prejšnjimi leti. Operacijo zagotavljanja varnosti je po celotni državi izvajalo okoli 90.000 policistov in žandarmov, ki so bili razporejeni predvsem v večjih mestih in na območjih s povečanim tveganjem za nemire. Požigi avtomobilov na silvestrovo so v določenih delih Francije postali nekakšna oblika vandalizma, ki se ponavlja že vrsto let, vendar so letošnji podatki pokazali rahel upad nasilnih dejanj. Notranje ministrstvo je poudarilo, da so hitri odzivi varnostnih sil preprečili večjo materialno škodo in zagotovili splošno varnost državljanov.

Zohran Mamdani je v zgodnjih urah novega leta postal prvi muslimanski župan mesta New York v njegovi zgodovini. Mamdani je uradno dolžnost prevzel na posebni zasebni slovesnosti, kjer je zaprisegel z roko na Koranu, kar predstavlja zgodovinski mejnik za največje ameriško mesto. Po zasebnem delu slovesnosti bo Mamdani gostil še javno prireditev ob zaprisege, kjer se bo predstavil širši javnosti. Izvolitev in uradni prevzem mandata Mamdanija v New Yorku odmevata po vseh Združenih državah Amerike, saj simbolizirata versko raznolikost in vključenost v mestni politiki. Novi župan bo vodil eno najpomembnejših svetovnih metropol, njegovo imenovanje pa velja za prelomno točko za muslimansko skupnost v državi. Mamdani se bo moral takoj po nastopu funkcije spopadati s številnimi mestnimi izzivi, vključno z vprašanji javne varnosti, stanovanjske problematike in gospodarske stabilnosti mesta.

Indijski priložnostni delavci, zaposleni prek vodilnih aplikacijskih platform, so na zadnji dan leta izvedli vsesplošno stavko, ki je povzročila obsežne motnje pri dostavah po vsej državi. Protestniki so od upravljavcev e-trgovinskih in dostavnih platform zahtevali pravično plačilo, humane delovne pogoje ter osnovno socialno varnost. Stavka je bila načrtovana prav v času največjih obremenitev zaradi praznovanja novega leta, s čimer so želeli delavci opozoriti na svojo ključno vlogo v sodobnem gospodarstvu. Podporo stavkajočim je izrazil Raghav Chadha, poslanec stranke Aam Aadmi (AAP) v zgornjem domu indijskega parlamenta. Chadha se je na silvestrovo srečal s protestniki in njihove zahteve označil za upravičene. Poudaril je nujnost sistemske ureditve statusa delavcev, ki so trenutno v prekarnem položaju in brez ustreznih pravnih zaščit, kljub temu da predstavljajo hrbtenico logističnih storitev v indijskih velemestih.

Spletna stran uprave guvernerja in vlade regije Herson, na kateri so bili objavljeni seznami žrtev ukrajinskega napada na naselje Horli, je postala tarča obsežnega hekerskega napada. Guverner Vladimir Saldo je 2. januarja sporočil, da so zaradi napada onemogočili dostop do vira, s čimer so sorodniki žrtev in poškodovanih izgubili možnost pridobivanja informacij o svojih bližnjih. Po navedbah guvernerja naj bi za napadom stala skupina zahodnih hekerjev, ki so izvedli napad za zavrnitev storitve (DoS). Napad se je zgodil neposredno po tem, ko so ukrajinske oborožene sile v novoletni noči zadele civilne objekte, vključno s kavarno in hotelom v Horlih, kar je povzročilo smrtne žrtve in ranjene med lokalnim prebivalstvom. Saldo je poudaril, da so tovrstna dejanja usmerjena v prikrivanje informacij in stopnjevanje pritiska na prebivalce regije, ki je pod ruskim nadzorom. Tehnične službe naj bi si prizadevale za ponovno vzpostavitev delovanja spletne strani, vendar so podatki o žrtvah trenutno nedosegljivi.

Zohran Mamdani je prisegel na Koran kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegov prevzem oblasti je naletel na odobravanje socialistov, medtem ko ameriški predsednik Donald Trump ni izrazil navdušenja. Pričakovanja do Mamdanija, ki ga nekateri vidijo kot naslednjega Obamo, so velika.

Zohran Mamdani je po novoletnem dnevu prisegel kot novi župan New Yorka v nekdanji podzemni postaji. V svojem nastopnem govoru je obljubil drzno politiko, ki pa že naletava na odpor. Analiza njegovega prevzema oblasti je bila objavljena.

Zohran Mamdani je uradno postal župan New Yorka. Je prvi musliman na tem položaju. Slovesna prisega je potekala na javni slovesnosti.

Ganski poslovnež in filantrop Alhaji Seidu Agongo je 30. decembra 2025 v policijski bolnišnici v Akri uradno odprl nov oddelek z osmimi posteljami, ki je namenjen oskrbi neznanih oziroma brezdomnih bolnikov. Gre za osebe, ki v bolnišnico prispejo brez sorodnikov, pogosto zaradi prometnih nesreč ali duševnih bolezni, in so bili doslej v zdravstvenem sistemu zapostavljeni. Agongo je s tem izpolnil svojo obljubo o izboljšanju oskrbe za najranljivejše skupine prebivalstva. Istočasno so z ganskega finančnega trga poročali o stabilnem trgovanju, saj je trg vrednostnih papirjev s fiksnim donosom zadnji teden leta zabeležil promet v višini 1,43 milijarde cedijev. Kljub prazničnemu miru pa ganska gasilska služba opozarja na visok delež požarov v gospodinjstvih, saj dnevno obravnavajo med 15 in 20 primerov po vsej državi. Za prebivalce Gane prihaja tudi spodbudna novica s področja energetike, saj se s 1. januarjem napoveduje znižanje cen pogonskih goriv.

Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi regijami, vključno z 20 nad Samaro ter osmimi nad Voroneško in Saratovsko oblastjo. Nad moskovsko regijo naj bi sestrelili sedem dronov. Ukrajina pa trdi, da je sestrelila 86 od 116 ruskih dronov, ki so bili usmerjeni na njeno ozemlje.

Število smrtnih žrtev v požaru v baru v Crans-Montani se je povečalo na najmanj 47, poškodovanih je 112 oseb. Med žrtvami je tudi mladenič iz regije Gard v Franciji, ki je bil ranjen, vendar so novice o njegovem stanju spodbudne. Identificirana je bila prva žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The Wall Street Journal razkril, da že vrsto let dnevno uživa odmerek aspirina, ki presega zdravniška priporočila. Svojo navado je pripisal vraževerju in osebni prepričanju, da zdravilo pomaga pri redčenju krvi. Ob tem je pojasnil, da so izrazite modrice na njegovi desni roki, ki so v zadnjem času vzbudile pozornost javnosti, neposredna posledica uporabe tega zdravila in ne znak resnejših obolenj. Trump je med intervjujem odločno zavrnil navedbe nekaterih medijev, da naj bi med uradnimi dogodki zaspal, ter poudaril, da mu njegova "dobra genetika" zagotavlja odlično zdravje. Razkritje prihaja v času, ko se v javnosti pogosto pojavljajo vprašanja o telesni pripravljenosti najvišjih državnih predstavnikov, Trump pa s temi izjavami poskuša utrditi podobo vitalnega voditelja. Njegovi komentarji o samodiagnosticiranju in neupoštevanju zdravniških nasvetov so med strokovno javnostjo sprožili razprave o vplivu takšnih ravnanj na javno zdravje, zlasti v luči njegovih preteklih napovedi glede povezav med drugimi zdravili in kroničnimi stanji.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Tajvanska ministrica za notranje zadeve Liu Shyh-fang je danes zanikala medijska poročanja o načrtovanih kadrovskih spremembah v vrhu policijskih uprav. Do špekulacij je prišlo po tem, ko so se v javnosti pojavile informacije, da naj bi sedanji načelnik policije v Kaohsiungu, Lin Yen-tien, prevzel vodenje policijske uprave v Tajpeju. Ministrica je ob vprašanju o teh navedbah podala kratek odgovor, da omenjene informacije ne držijo oziroma niso točne. Val ugibanj o premestitvah je sprožila napovedana upokojitev dvanajstih visokih policijskih uradnikov, ki se bodo s funkcij upokojili sredi tega meseca. Med njimi so ključne osebnosti, kot sta namestnica generalnega direktorja policije Liao Mei-ling in trenutni načelnik tajpejske policije Li Xi-he. Zaradi teh odhodov se pričakuje obsežna reorganizacija, ki bo vplivala na vodenje policijskih uprav v sedmih ali osmih okrožjih in mestih. Kljub uradnemu zanikanju ministrice javnost pozorno spremlja razporeditev kadrov, saj so mesta v prestolnici ključna za zagotavljanje varnosti osrednjih državnih institucij.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

Južnokorejsko politično prizorišče pretresajo hude obtožbe o korupciji znotraj opozicijske Demokratične stranke (DPK), kar je privedlo do izključitve poslanke Kang Sun-woo in odstopa vodje poslanske skupine Kima Byung-kija. Kang naj bi med lokalnimi volitvami leta 2022 prejela 100 milijonov vonov (približno 70.000 evrov) podkupnine za zagotovitev kandidature, kar je sprožilo ostre odzive vladajoče stranke Narodna sila. Vodstvo vladajoče stranke je včerajšnjo izključitev poslanke označilo za "nočno predstavo" in zahteva uvedbo neodvisne preiskave oziroma posebnega tožilca, saj menijo, da policija pri preiskavi namerno odlaša. Zaradi odstopa Kima Byung-kija, ki se sooča z očitki o prikrivanju korupcije in vpletenosti soproge v prejemanje nezakonitih sredstev, je Demokratična stranka sprožila postopek za izvolitev novega vodje poslanske skupine. Za petmesečni mandat se potegujejo štirje poslanci, ki bodo morali pred junijskimi lokalnimi volitvami stabilizirati stranko in povrniti zaupanje volivcev. Predsednik stranke Jung Chung-rae je napovedal stroge disciplinske ukrepe in vzpostavitev sistema, ki bo onemogočil nepravilnosti pri prihodnjih nominacijah kandidatov.

Iranske sile so streljale na protestnike, ki so napadli vladno poslopje v provinci Fars. Spopadi so se zgodili v več mestih in so del protvladnih demonstracij, ki potekajo že od nedelje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju zavrnil vse pomisleke glede svojega zdravstvenega stanja in zagotovil, da je njegova telesna pripravljenost odlična. Devetinsedemdesetletni predsednik je pojasnil, da so modrice na njegovih rokah posledica dolgotrajnega jemanja aspirina, ki mu ga zdravniki sicer svetujejo v manjših odmerkih. Trump je razkril, da dnevno zaužije 325 mg aspirina, kar presega priporočila stroke, ter da uporablja ličila za prekrivanje vidnih znakov jemanja zdravil na koži. Poleg vprašanj o krvnih strdkih in redčenju krvi se je odzval tudi na kritike glede pomanjkanja telesne aktivnosti, ki jo je označil za dolgočasno, ter poudaril, da kljub malo spanja ohranja visoko raven energije. Njegove izjave prihajajo po opravljenih preventivnih zdravniških pregledih, vključno z računalniško tomografijo (CT), ki so v javnosti sprožili dodatna vprašanja o njegovi starosti in vzdržljivosti. Trump je v pogovoru poudaril, da so rezultati preiskav potrdili njegovo dobro počutje, hkrati pa je kritiziral medijsko poročanje o njegovi domnevni utrujenosti med uradnimi srečanji. Navedbe o uporabi kozmetičnih sredstev za prikrivanje modric so v delu javnosti utrdile prepričanje o predsednikovi skrbi za javno podobo v času političnih pritiskov.

Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v okrožju Yilan, kjer je promoviral program Dolgotrajna oskrba 3.0, izrazil močno podporo Lin Kuo-zhangu, svetovalcu izvršnega juana in potencialnemu kandidatu DPP za župana okrožja. Lai je Lina omenil večkrat in poudaril njegovo vlogo pri predlogu za program dolgotrajne oskrbe. Poleg tega je Lai obiskal spominski park Chen Ding-nana, kar je Lin Kuo-zhang pojasnil kot poklon političnemu mentorju.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene narode (ZN), naj javno obsodijo domnevni ukrajinski napad z droni na območju regije Herson, ki je pod nadzorom Moskve. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu življenje izgubilo najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Stalni predstavnik Rusije pri ZN v Ženevi je opozoril, da bi bilo prikrivanje te tragedije enakovredno sostorilstvu pri zločinu. Ukrajinske oblasti se na te obtožbe še niso uradno odzvale. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili uporabo brezpilotnih letal za napade na cilje v bližini frontnih črt in na zasedenih ozemljih. Dogodek se je odvil v času povečanih diplomatskih napetosti v mednarodnih institucijah glede kršitev zračnega prostora in novih vojaških operacij na Krimu.

Zohran Mamdani je uradno prisegel kot 112. župan New Yorka in postal prvi musliman na tem položaju. Pri prisegi je roko položil na dva Korana. Star je 34 let in je demokratični socialist.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je razkrilo tipične fraze, ki jih uporabljajo prevaranti, da bi pridobili dostop do portala Gosuslugi. Prevaranti se lažno predstavljajo kot zaposleni v spletnih trgovinah, dostavnih službah ali drugih službah in poskušajo iz žrtev izvabiti avtorizacijske kode.

Preiskovalci so kot vzrok za požar v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, v katerem je umrlo 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih, označili iskre iz šampanjca. Po navedbah prič je natakar nosil iskrico, ki je nato zanetila požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Nemško gospodarstvo je doživelo hud udarec v letu 2025, vlada Friedricha Merza pa je sprejela drastične ukrepe. V Pakistanu so uvedli stroge varčevalne ukrepe pod nadzorom IMF, ki so močno obremenili prebivalstvo. Združenje FAIFA je pozvalo k razveljavitvi visokih davkov na tobačne izdelke. V Veliki Britaniji pa se je finančni položaj najrevnejših gospodinjstev še poslabšal, odkar je Keir Starmer postal premier.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel 38,5 bilijona dolarjev. Medtem pa se Nemčija sooča z gospodarskim zlomom v letu 2025, medtem ko je FAIFA pozvala k razveljavitvi zvišanja davkov na tobačne izdelke. V Pakistanu pa so bili zaradi varčevalnih ukrepov pod nadzorom IMF prizadeti državljani. Britanska najrevnejša gospodinjstva pa so se znašla v še slabšem finančnem položaju, odkar je Keir Starmer postal predsednik vlade.

Srebro je zaradi povečanja zahtev za kritje in omejitev izvoza doživelo padec. Banke so zahtevale 26 milijard dolarjev nujnih posojil. Napoveduje se, da bi lahko Bitcoin leta 2026 dosegel 250.000 dolarjev, kar bi vplivalo na ceno Ripple (XRP) in Mutuum Finance (MUTM). SoftBank Group Corp preizkuša preboj po paraboličnem porastu.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je na prvi dan novega leta obiskal mavzolej Kumsusan v Pjongjangu, kjer počivata njegov oče Kim Jong Il in dedek Kim Il Sung. Ob tej priložnosti ga je ponovno spremljala hči Kim Ju Ae, kar v mednarodni javnosti krepi ugibanja o njeni vlogi morebitne naslednice na čelu države. Obisk mavzoleja velja za pomembno simbolno dejanje, s katerim severnokorejski vrh potrjuje zvestobo dinastiji in ideološki kontinuiteti režima. Prisotnost mlade Ju Ae na tako pomembnem državniškem dogodku, ki sledi nizu njenih preteklih pojavljanj ob očetu, nakazuje na načrtno utrjevanje njene podobe v javnosti. Čeprav Pjongjang uradno še ni potrdil nasledstva, analitiki opozarjajo, da pogosta izpostavljenost v družbi očeta ob vojaških in državnih proslavah služi pripravi severnokorejskega ljudstva na prihodnjo generacijo vodstva. Fotografije, ki so jih objavili državni mediji, prikazujejo hčerko v ospredju obiska, kar še dodatno poudarja njen naraščajoči vpliv znotraj zaprtega političnega sistema.

Rusija je ZDA predala dodatne dokaze, ki naj bi potrjevali poskus ukrajinskega napada z dronom na rezidenco Vladimirja Putina. Trdijo, da analiza navigacijskega sistema sestreljenega drona kaže na Putinovo rezidenco kot končni cilj. Po ukrajinskem napadu v Hersonski oblasti, ki ga Rusija označuje za teroristično dejanje, je Moskva zagrozila z odmazdo. Viktor Medvedčuk pa je izjavil, da Ukrajina pod Zelenskim nima pravice do obstoja in jo je treba uničiti.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Zohran Mamdani je v prvih minutah novega leta uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan mesta New York. Na slovesnosti, ki je potekala na zgodovinski postaji podzemne železnice City Hall, je Mamdani prisegel na Koran, pri čemer ga je spremljala soproga Rama Duwaji. Mamdani je tako postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta, kar predstavlja zgodovinski mejnik v politični zgodovini metropole. Uradni prevzem oblasti se je zgodil le nekaj ur po polnoči, s čimer se je končal mandat njegovega predhodnika. Mamdani, ki je bil pred tem znan kot progresivni politik, je svojo funkcijo nastopil v simbolnem okolju, ki poudarja povezavo z mestno infrastrukturo in delovnim ljudstvom. Njegov nastop funkcije spremljajo visoka pričakovanja glede socialnih reform in upravljanja mestnih storitev v prihodnjem obdobju.

V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

Zohran Mamdani je ob nastopu funkcije župana New Yorka obljubil, da bo uveljavljal demokratično socialistični program. Poudaril je, da je bil izvoljen kot demokratični socialist in da bo tako tudi vladal. Na slovesnosti ga je uradno potrdil vermontski senator Bernie Sanders, Mamdani pa je svoj govor zaključil s pozivom k mobilizaciji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ob zaključku leta 2025 sprožil val kritik z ostrimi napadi na člane lastne stranke in politične nasprotnike. Preko omrežja Truth Social je napadel republikanskega tožilca in guvernerja Kolorada zaradi obsodbe Tine Peters, ki prestaja zaporno kazen zaradi volilnih prevar, ter jima zaželel, da bi se "pogubila v peklu". Njegova retorika odraža naraščajočo politično polarizacijo v državi, kjer se predsednik spopada s padcem podpore med ključnim srednjim razredom in zaskrbljenostjo republikancev pred vmesnimi volitvami leta 2026. Poleg osebnih napadov se Trumpova administracija spopada z resnimi gospodarskimi izzivi, zlasti z visokimi življenjskimi stroški in naraščajočimi cenami energentov. Poročila kažejo, da so se računi za elektriko v nekaterih delih države zvišali za 25 odstotkov, kar ogroža republikansko večino v kongresu. Medtem ko Trump trdi, da je gospodarstvo v odličnem stanju, javnomnenjske raziskave kažejo na zgodovinski upad podpore, ki so ga dodatno potrdili nedavni porazi republikanskih kandidatov na lokalnih ravneh, vključno s presenetljivo izgubo v Iowi in neuspehi pri poskusih gerrymanderinga v Ohiu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal agresivno vrnitev na potovanja in zborovanja v novem letu, s čimer želi okrepiti položaj Republikanske stranke pred kritičnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Njegova strategija se osredotoča na ključne tri zvezne države, medtem ko se administracija spopada z nizko javnomnenjsko podporo in naraščajočimi vojaškimi napetostmi v tujini. Analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče volitve morda najbolj kaotične v zgodovini ZDA zaradi gerrymanderinga oziroma prikrajanja volilnih okrajev, tehnoloških manipulacij in globokih notranjih razkolov znotraj stranke. Poleg političnih prizadevanj je Trump v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage. Čeprav so kritiki projekt označili za nepotreben, predsednik vztraja, da bo spomenik prinesel veličino prestolnici. Hkrati se republikanci pripravljajo na zapleten volilni proces, ki ga dodatno bremenijo nedavne odločitve vrhovnega sodišča glede volilnih zemljevidov, kar po mnenju demokratov neupravičeno marginalizira določene skupine volivcev.

Po podatkih ZN je palestinski deček v Gazi utonil v poplavah, ki so zajele njegovo šotorsko naselje. Zdravstveni viri so poročali tudi o smrti 9-letnega dečka v Gazi v nejasnih okoliščinah. Poleg tega je v izraelskem zaporu umrl palestinski zapornik Hassan Issa al-Qaša’leh. Izraelske sile naj bi ubile palestinskega otroka na severu Gaze, medtem ko se humanitarne razmere poslabšujejo.

Ganski predsednik John Dramani Mahama je ob začetku leta 2026 nagovoril državljane in podal pregled dosežkov po prvem letu svojega mandata. V novoletni poslanici, ki jo je podal v predsedniški palači Jubilee House, je izpostavil ključne usmeritve za prihodnost države in poudaril pomen stabilnosti. Njegov nagovor je sledil obdobju politične tranzicije, v katerem je oblast prevzel po zmagi na volitvah. Ob obletnici mu je čestital tudi nekdanji podpredsednik in kandidat stranke NPP Mahamudu Bawumia, ki je predsednikov mandat označil za sveto odgovornost. Bawumia je v svojem sporočilu pozval k narodni enotnosti in krepitvi državnih institucij ter vključujočemu vodstvu. Kljub političnemu tekmecu je poudaril, da sta stabilnost Gane in moč njenih institucij ključni za blaginjo vseh prebivalcev v letu 2026.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini. V razmeroma kratkem govoru, ki ga je v osrednji Rusiji predvajal ob polnoči, je Putin ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta narodna enotnost ter medsebojna podpora ključni gonili države k novim dosežkom. Čeprav vojna vstopa v četrto leto, se je predsednik v svojem sporočilu izognil podrobnejšim razpravam o samem poteku spopadov ali morebitnih mirovnih pogajanjih. Nagovor je bil posnet pred obzidjem Kremlja, pri čemer je Putin poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in v uspeh »specialne vojaške operacije«. Kljub temu da so v decembru 2025 potekali pogovori med ruskimi in ameriškimi predstavniki v Miamiju glede morebitne mirovne rešitve, Putin teh diplomatskih prizadevanj v govoru ni omenil. Namesto tega se je osredotočil na dvigovanje morale prebivalstva in utrjevanje podobe Rusije kot nepremagljive sile, ki bo svoje cilje dosegla ne glede na mednarodne pritiske. Njegov nastop je bil usmerjen predvsem v notranjepolitično stabilnost in projekcijo odločnosti v času, ko ukrajinski predsednik Zelenski še naprej poziva k mednarodni podpori za svoj mirovni načrt.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

Praznovanje novega leta na Nizozemskem so zaznamovali tragični incidenti in nasilje na ulicah, v katerih sta zaradi nesreč s pirotehniko umrli dve osebi, več ljudi pa je bilo huje poškodovanih. Policija je po vsej državi pridržala približno 250 oseb, saj so se varnostne sile spopadale z razširjenimi neredi in napadi na uradne osebe. Po besedah lokalnih oblasti je bilo nasilje na ulicah po svojem obsegu brez primere. Poleg človeških žrtev je državo pretresel obsežen požar v Amsterdamu, kjer je ogenj uničil zgodovinsko cerkev Vondelkerk iz 19. stoletja. Ognjeni zublji so zajeli 154 let star objekt kmalu po polnoči, pri čemer se je zrušil cerkveni stolp. Čeprav vzrok požara uradno še ni potrjen, je do uničenja kulturne dediščine prišlo sredi splošnega kaosa, ki so ga povzročili pirotehnična sredstva in ulični spopadi. Zaradi stopnjevanja nevarnosti in številnih poškodb so nizozemske oblasti uvedle nove omejitve glede uporabe pirotehnike.

Zohran Mamdani je na novoletno jutro uradno postal 112. župan New Yorka. Zasebna slovesnost je potekala takoj po polnoči na zgodovinski in sicer opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo (City Hall), ki je bila zaprta sredi prejšnjega stoletja. Prisego je vodila državna tožilka Letitia James, Mamdani pa je svojo zavezo mestu potrdil z roko na Koranu. Izbira prizorišča v nekdanjem podzemnem tunelu nosi močno simbolno sporočilo o povezovanju zgodovine mesta z njegovo prihodnostjo. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je pri 34 letih postal eden najmlajših županov v zgodovini ameriške finančne prestolnice in hkrati prvi musliman na tem položaju. V svojem mandatu načrtuje obsežne socialne reforme, s katerimi se želi spopasti s krizo cenovne dostopnosti bivanja, ki pesti številne prebivalce New Yorka. Njegova izvolitev pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj se je v kampanji osredotočal predvsem na pravice najemnikov in izboljšanje javnih storitev.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno nastopil mandat kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na zgodovinski in danes zapuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall na Manhattnu, pri čemer je roko položil na koran. Izbira lokacije in verske knjige simbolizirata njegovo zavezo k transformaciji mestne uprave in vključevanju vseh prebivalcev največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki uživa široko podporo volivcev, je v svojem nagovoru napovedal odločen premik k levičarski politiki. Njegov program se osredotoča na socialne reforme in izboljšanje delovanja javnih institucij v korist meščanov, s čimer želi ustvariti neposredno protiutež politikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slovesnost so pospremili pozdravi v različnih jezikih, kar poudarja multikulturni značaj mesta pod novim vodstvom.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je vstopila v svoje drugo leto mandata, ki ga zaznamujejo prizadevanja za uresničitev preostalih ciljev Projekta 2025. Po poročanju medijev naj bi v letu 2026 prišlo do korenitih sprememb v zvezni vladi, vključno z omejevanjem dostopa do splava, spremembami v izobraževalnem sistemu in reorganizacijo obveščevalnih služb. Med najbolj spornimi predlogi sta ukinitev urada za obveščevalne podatke in analize ter uvedba obveznega vojaškega testiranja za dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Hkrati se stopnjuje konflikt med Belo hišo in neodvisno centralno banko Federal Reserve. Predsednik Trump je ponovno javno napadel predsednika banke Jeroma Powella, tokrat zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, kar analitiki vidijo kot nadaljevanje vojne proti neodvisnosti monetarne politike. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo, kar po navedbah Bloomberga izničuje ameriško gospodarsko prednost pred preostalim svetom. Trump se je poleg tega odločil za uporabo pravice do veta pri zakonu o plemenskih zemljiščih na Floridi, kar naj bi bil povračilni ukrep proti plemenu Miccosukee zaradi njihovega nasprotovanja gradnji centra za pridržanje migrantov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne poteze za utrditev vpliva nad ključnimi zveznimi institucijami in nepremičninami v prestolnici Washington. Trump je prek novih pravil Kennedyjevega centra za uprizoritvene umetnosti dosegel, da lahko o ključnih vprašanjih glasujejo le člani odbora, ki jih je imenoval sam. Ta poteza, ki vključuje tudi poskus preimenovanja centra po njem brez odobritve kongresa, je sprožila val odpovedi umetnikov in upad prodaje vstopnic. Poleg tega je njegova administracija preklicala pogodbo neprofitni organizaciji National Links Trust za upravljanje javnih golf igrišč v Washingtonu, kar mnogi vidijo kot poskus širitve predsednikovega osebnega vpliva na zvezna zemljišča. Na političnem prizorišču se Republikanska stranka spopada z notranjo krizo, saj je rekordno število poslancev napovedalo odhod pred vmesnimi volitvami. Med njimi je tudi vidna predstavnica Marjorie Taylor Greene. Strah pred »modrim valom« demokratov se krepi ob zadnjih volilnih rezultatih, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman v Iowi dosegla zgodovinsko zmago in postala prva temnopolta senatorka v tej državi. Uspehi demokratov v tradicionalno republikanskih okoljih kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo volivcev nad politiko sedanje administracije, ki se spopada z nizko podporo in kritikami zaradi poskusov prerazporejanja volilnih okrajev.

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je konec leta 2025 in prvi dan leta 2026 izkoristil za serijo ostrih napadov na politične nasprotnike, medije in znotrajstrankarske kritike, medtem ko se njegova administracija spopada z zgodovinsko nizko podporo. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social trdil, da so javnomnenjske ankete, ki mu pripisujejo le 36-odstotno podporo, prirejene, sam pa vztraja, da je realna številka 64-odstotna. V svojih objavah je Združene države Amerike označil za »najbolj vročo« državo na svetu, hkrati pa je republikanskemu guvernerju in tožilcu iz Kolorada zaželel, naj »trohnita v peklu« zaradi zaprtja njegove zaveznice Tine Peters. Predsednik se sooča z resnimi izzivi, saj podatki kažejo na upadanje podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno z latinskoameriškimi volivci in srednjim razredom, ki ga pestijo visoki življenjski stroški in energetska kriza. Poleg tega so se v javnosti pojavila ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju zaradi opaznih modric na rokah in poročil o zaspanosti med uradnimi dogodki. Politično napetost stopnjujejo tudi Trumpova uporaba veta na dvostransko podprte zakone ter načrti za preimenovanje kulturnih ustanov, kot je Kennedy Center, kar kritiki označujejo za prisvajanje državnih institucij za osebno promocijo. Medtem ko se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, se znotraj stranke krepijo strahovi, da bi predsednikova retorika in nepriljubljenost lahko privedli do izgube kongresne večine.

Župan Tajpeja Čjang Van-an se je na srečanju s predstavniki lokalnih skupnosti odzval na pritožbe glede upravljanja soseskih parkov, ki so bili lani preneseni v pristojnost okrožnih uradov. Lokalni voditelji, zlasti iz okrožja Džongšan, so opozorili na težave pri vzdrževanju večjih zelenih površin, kot je park Šingguo. Po njihovih besedah okrožni uradi nimajo zadostnih kadrovskih virov, zunanji izvajalci pa delo opravljajo površno, kar se odraža v slabšem čiščenju in neustreznem obrezovanju dreves. Predstavniki lokalnih skupnosti so izrazili željo, da bi upravljanje parkov ponovno prevzel mestni oddelek za parke in ulične luči, ki razpolaga z ustrezno opremo in strokovnim znanjem. Župan Čjang je v treh točkah podal navodila za reševanje problematike, pri čemer je obljubil boljšo koordinacijo med okrožnimi uradi in specializiranim oddelkom za parke. Poudaril je, da bo mesto preučilo možnost ponovnega prenosa določenih nalog, da bi zagotovili višji standard vzdrževanja javnih zelenih površin v mestu.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka in postal prvi musliman na čelu tega ameriškega velemesta. V svojem nastopnem govoru pred mestno hišo je 34-letni demokrat, ki se prišteva k demokratičnim socialistom, obljubil »obsežno in drzno« vodenje mesta, ki se bo osredotočalo na delavski razred in reševanje stanovanjske problematike. Mamdani je poudaril, da želi dokazati učinkovitost levičarske politike pri reševanju vsakodnevnih težav državljanov, hkrati pa je napovedal neizogibna politična nesoglasja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Slovesnosti se je v mrzlem vremenu udeležilo približno 4.000 povabljencev, med katerimi sta kot govornika nastopila tudi vidna predstavnika ameriške levice, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani, ki je v enem letu prešel pot od razmeroma neznanega politika do župana največjega ameriškega mesta, se je v kampanji zavzemal predvsem za znižanje življenjskih stroškov tistih, ki jih je po njegovih besedah uveljavljeni red izdal. Njegov mandat se začenja v času velikih pričakovanj glede preoblikovanja mestne uprave v korist socialno ogroženih prebivalcev.

Mestne oblasti v tajvanskem Keelungu so odobrile ponovno obratovanje odlagališča gradbenih odpadkov Yuemei, ki je bilo zaprto od novembra 2019. Odločitev je bila sprejeta kljub močnim pomislekom lokalnih prebivalcev glede varnosti in vpliva na okolje. Da bi zmanjšali tveganja, je mestni oddelek za urbanizem od podjetja zahteval vzpostavitev naprednega tehnološkega nadzora in sistema za spremljanje stanja mostov na dostopnih poteh. Upravljavec odlagališča se je zavezal k izvajanju strogih ukrepov, ki vključujejo zmanjšanje števila voženj tovornjakov, redno vzdrževanje cestnih površin ter nenehen nadzor nad onesnaževanjem zraka. Lokalno prebivalstvo v okrožju Nuannuan, ki se že leta spopada s težavami zaradi hrupa, prahu in poškodovane infrastrukture, zahteva popolno preglednost in javno objavo vseh podatkov o inšpekcijskih nadzorih. Mestna uprava poudarja, da bo strogo spremljala izpolnjevanje vseh pogojev iz načrta za ponovno obratovanje, da bi preprečila ponovitev okoljskih incidentov iz preteklosti.

Županja mesta Hsinču Gao Hongan je na novoletni slovesnosti uradno napovedala začetek ambicioznega infrastrukturnega projekta za izgradnjo nove večnamenske dvorane, imenovane Hsinchu Arena. Po načrtih mestnih oblasti bo objekt sprejel med 10.000 in 15.000 obiskovalcev, služil pa naj bi kot osrednje prizorišče za mednarodna športna tekmovanja, velike koncerte in tehnološke sejme. Gao Hongan je ob tem poudarila, da so že identificirali potencialne lokacije za gradnjo in da projekt predstavlja ključni del dopolnitve javne infrastrukture v mestu. Napoved projekta je v lokalnem političnem okolju sprožila različne odzive. Mestni svetnik Liu Chongxian je županjine načrte označil za predvolilne obljube in izrazil dvom o njihovi izvedljivosti, saj Gao Hongan omenjenega projekta prej ni vključila v svoj uradni program. Kritiki so županji očitali tudi prisvajanje zamisli He Zhiyonga iz stranke Kuomintang, ki je v preteklosti že predlagal podobno rešitev za potrebe mesta. Projekt prihaja v času povečanih političnih dejavnosti, ko se tajvanska mesta pripravljajo na lokalne volitve leta 2026.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Kitajske oblasti so s 1. januarjem letos odpravile tri desetletja veljavno davčno oprostitev za kontracepcijska zdravila in pripomočke, s čimer želijo zajeziti strm padec rodnosti v državi. Kondomi in kontracepcijske tablete so po novem obdavčeni s 13-odstotnim davkom na dodano vrednost, kar predstavlja standardno stopnjo za večino potrošniškega blaga v državi. Ta ukrep velja za najnovejši poskus Pekinga, da bi spodbudil prebivalstvo k ustvarjanju večjih družin, saj se država spopada z resno demografsko krizo. Analitiki ocenjujejo, da ukinitev davčnih olajšav odraža naraščajočo zaskrbljenost komunistične partije nad krčenjem delovne sile in staranjem prebivalstva. Čeprav je bila kitajska javnost dolga leta podvržena strogi politiki enega otroka, se zdajšnja prizadevanja osredotočajo na finančne in administrativne spodbude za povečanje števila rojstev. Odločitev o obdavčitvi kontracepcije pa je med delom javnosti in strokovnjakov že sprožila razprave o pravici do izbire in dejanski učinkovitosti takšnih ekonomskih pritiskov na demografsko sliko.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Hendrik Wüst je zvezno vlado v Berlinu pozval h končanju notranjih sporov in k večji disciplini v pričakovanju volilnega leta 2026. Po mnenju vplivnega politika krščanskih demokratov (CDU) so jasne odločitve in enotnost koalicije nujne za stabilnost države, saj nenehni javni prepiri med vladnimi partnerji spodkopavajo zaupanje javnosti v institucije. Wüst je v svojem nagovoru izpostavil, da bi morala vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza prednost dati skupnim rešitvam pred strankarskimi interesi. Njegov poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskimi izzivi in naraščajočimi političnimi pritiski, kar bo ključno zaznamovalo politično dinamiko do zveznih volitev. Takšna retorika odraža tudi priprave opozicije na prevzem oblasti in njeno strategijo izpostavljanja šibkih točk trenutne koalicije.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju z novinarjem Ignaciom Ramonetom sporočil, da je Caracas pripravljen na sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o boju proti trgovini z drogami. Maduro je poudaril, da je pogoj za takšno sodelovanje resen pristop ameriške strani. Po njegovih besedah so predstavniki venezuelske vlade to namero že večkrat prenesli ameriškim odposlancem, s čimer so nakazali odprtost za vzpostavitev uradnih kanalov na tem področju. Poleg varnostnega sodelovanja je venezuelski voditelj izpostavil tudi gospodarske priložnosti, saj država dopušča možnost ameriških naložb v svoj naftni sektor. Ta poteza se razume kot poskus omilitve napetosti med državama in iskanje poti za stabilizacijo gospodarstva, ki je pod močnim pritiskom mednarodnih sankcij. Kljub retorični pripravljenosti na dialog pa odnosi med Washingtonom in Caracasom ostajajo zaznamovani z dolgoletnim nezaupanjem in nasprotujočimi si političnimi interesi.

Ameriški predsednik Donald Trump in hollywoodski zvezdnik George Clooney sta se zapletla v javni besedni spor, potem ko je igralec z družino pridobil francosko državljanstvo. Trump je novico komentiral na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, naj Pariz le sprejme igralca, obenem pa je Clooneyjevo delo označil za povprečno in dodal, da igralec s politiko pridobiva več pozornosti kot s svojimi filmi. Clooney, ki je že dlje časa znan kot oster kritik Trumpove politike, se je na predsednikove opazke odzval z napovedjo aktivne politične drže. Izjavil je, da se njegovo delo ne osredotoča na ugajanje ameriškemu predsedniku, in volivce pozval, naj spremembe dosežejo na prihajajočih vmesnih volitvah. Spor med politikom in igralcem odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi, kjer so zvezdniki pogosto vključeni v neposredne politične razprave z vrhom države.

Leto 2026 bo v športnem svetu minilo predvsem v znamenju svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo skupaj gostile Združene države Amerike, Mehika in Kanada. Turnir, ki bo potekal med 11. junijem in 19. julijem, bo zgodovinski, saj bo na njem prvič nastopilo 48 reprezentanc, finale pa bo gostil MetLife Stadium v New Jerseyju. Za Mehiko bo to že tretje gostinstvo, medtem ko bo Kanada v vlogi gostiteljice debitirala. Poleg nogometnega spektakla bodo športno leto zaznamovali tudi drugi dogodki in osebnosti. V Španiji so pričakovanja usmerjena predvsem v tenisača Carlosa Alcaraza, ki se bo spopadal z izzivi po prekinitvi sodelovanja z dolgoletnim trenerjem Juanom Carlosom Ferrerom. Prav tako se velik povratek v svetovni vrh napoveduje motociklistu Marcu Márquezu, ki po težkih poškodbah v sezoni 2025 načrtuje naskok na vrh. Športni koledar za leto 2026 dopolnjujejo še ostali turnirji pod okriljem Fife, kar bo za ljubitelje športa po vsem svetu pomenilo eno najaktivnejših let v zadnjem obdobju.

Finski predsednik Alexander Stubb se je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu znašel v središču pozornosti zaradi svoje zunanje podobe. Medtem ko je predsednik podajal vsebino govora, ki je vključevala tudi stališča do Rusije, so gledalci in finski mediji, med njimi časnik Iltalehti, izpostavili njegovo neurejenost. Predsednik je namreč pred kamere stopil z opazno zmečkano in postrani zavezano kravato. Dogodek je v finski javnosti in na družbenih omrežjih sprožil številne odzive, pri čemer so nekateri mediji takšno nepozornost do detajlov označili za neprimerno za uradni državniški nastop. Kljub resnosti obravnavanih tem v nagovoru je vizualni spodrsljaj zasenčil del političnih sporočil, saj je videz državnega poglavarja v tovrstnih protokolarnih trenutkih v finski kulturi podvržen strogim pričakovanjem.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Ozak AI ($OZ) je hitro postal eden izmed najbolj izstopajočih novih projektov, saj modeli rasti napovedujejo močno rast po kotaciji. Kljub splošnemu padcu na kripto trgu, je Ozak AI dosegel nov mejnik s 5 milijoni dolarjev, kar nakazuje na prihajajoče povečanje povpraševanja. Izgube zaradi kripto vdorov so se decembra zmanjšale za 60 %, vendar tveganja še vedno obstajajo. Vlagatelji so ob vstopu v leto 2026 pokazali drugačen pristop do kripto predprodaj. Transakcije v XRP Ledger so močno upadle.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je v četrtek, 1. januarja 2026, podal izjavo glede domnevnega napada z brezpilotniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedčuk trdi, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad zaradi strahu pred morebitno zaporno kaznijo in propadom svojega režima. Po njegovih besedah naj bi bila tovrstna dejanja posledica tistega, kar opisuje kot agonično stanje trenutne ukrajinske oblasti. Dogajanje sledi poročilom o napadu z droni na posestvo Valdaj v Novgorodski oblasti, ki ga je Kijev uradno zanikal. Medvedčukove trditve dopolnjujejo ostre odzive iz Moskve, kjer so visoki uradniki incident označili za poskus eskalacije in napovedali povračilne ukrepe. Medtem ko Rusija dogodek interpretira kot neposreden napad na državno vodstvo, ukrajinska stran vztraja pri svoji nedolžnosti in poudarja, da so tovrstne obtožbe neutemeljene.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je v četrtek vrnil v zaporedno prestajanje kazni v zaporu v Brasilii, potem ko je zapustil bolnišnico po operaciji ingvinalne kile. Brazilsko vrhovno sodišče je pred tem zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov za premestitev v hišni pripor, ki so jo utemeljevali s slabšanjem zdravstvenega stanja 70-letnega nekdanjega voditelja. Sodnik Alexandre de Moraes je v odločitvi pojasnil, da zdravstveno stanje Bolsonara ne kaže znakov poslabšanja, ki bi opravičevali takšen ukrep. Bolsonaro v zaporu prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara leta 2022. Iz zapora je bil začasno izpuščen 24. decembra zaradi nujnega operativnega posega, vendar se mora po oceni sodišča kljub trditvam obrambe o domnevnem tveganju za nenadno poslabšanje zdravja vrniti v strožji režim prestajanja kazni. Odvetniki so odločitev sodišča označili za neustrezno, vendar njihova prizadevanja za milejšo obliko odvzema prostosti niso bila uspešna.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, kmalu po polnoči uradno prisegel kot novi župan mesta New York. S tem je pri 34 letih postal najmlajši župan v zgodovini tega ameriškega velemesta in hkrati prvi musliman na tem položaju. Svečani postopek prisege je pred manjšim številom zbranih na posebni lokaciji izvedla glavna državna tožilka zvezne države New York Letitia James. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je prevzem funkcije označil za izjemno čast in privilegij. Njegov prevzem položaja sledi odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je na podlagi kampanje, osredotočene na interese delavskega razreda in socialno pravičnost, premagal uveljavljene politične tekmece. Kot prvi župan južnoazijskega porekla Mamdani napoveduje novo politično smer za največje ameriško mesto, kar vključuje tudi neposredno nasprotovanje nekaterim politikam Donalda Trumpa. Njegova izvolitev velja za enega največjih uspehov ameriške levice v zadnjih desetletjih.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal prvi musliman in najmlajša oseba na čelu tega največjega ameriškega mesta. 34-letni demokrat in demokratični socialist je slovesno obljubo podal kmalu po polnoči pred generalno državna tožilko zvezne države New York Letitio James. Mamdani, ki je v svoji karieri zastopal interese delavskega razreda, je na položaju nasledil predhodnike po zmagi na novembrskih volitvah leta 2025. Njegov prevzem funkcije velja za zgodovinski mejnik, saj predstavlja vzpon nove generacije politikov južnoazijskega porekla v središče ameriške politike. Slovesnost se je odvila na simbolični lokaciji, ki poudarja županovo zavezanost vključujoči politiki. Mamdani je že v predvolilnem obdobju napovedal odločen boj za pravice najemnikov in socialno enakost, hkrati pa je zavzel kritično držo do nekaterih zveznih politik. Njegova izvolitev in kasnejša zaprisega sta bili deležni velike pozornosti tako v Združenih državah Amerike kot po svetu, saj New York velja za globalno finančno in kulturno središče, kjer županove odločitve pogosto vplivajo na mednarodne trende v urbanem upravljanju.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti kot novi župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju. Štiriintridesetletni politik, ki se uvršča na levo krilo političnega spektra, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala takoj po polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice, druga, javna slovesnost pa popoldne pred mestno hišo, kjer se je kljub mrazu zbralo več tisoč ljudi. V svojem nagovoru je Mamdani zavrnil pozive k zmanjševanju pričakovanj in obljubil, da bo s svojo upravo dokazal uspeh progresivne politike v praksi. Novi župan je napovedal večje vključevanje lokalnih skupnosti v procese odločanja, hkrati pa pojasnil, da ne namerava ukiniti neposrednega županskega nadzora nad javnim šolstvom. Za vodjo mestnega izobraževalnega sistema je že imenoval Kamarja Samuelsa. Analitiki pričakujejo, da bo Mamdanijev mandat zaznamovan z močnim nasprotovanjem politiki predsednika Donalda Trumpa, saj se njuna politična pola močno razlikujeta. Mamdani je poudaril, da bo njegova prioriteta služiti vsem prebivalcem velemesta in graditi sistem, ki temelji na potrebah ljudi.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z dronom na hotel v južnem delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva. V napadu naj bi umrlo najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je zagrozila s posledicami.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte, medtem ko se predsednik Zelenski pripravlja na pogovore z evropskimi zavezniki. Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v Hersonu ubila najmanj 24 ljudi, vključno z otrokom, in ranila več kot 50. Ruske oblasti trdijo, da so sestrelile 250 ukrajinskih dronov v zadnjih 24 urah, od tega 12 nad Moskvo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v zadnjih izjavah poudaril, da bo nacionalni obrambni sistem, ki združuje ljudske, vojaške in policijske sile, zagotovil ozemeljsko celovitost in mir v državi. Madurove trditve so odziv na domnevne grožnje s kopenskim napadom s strani Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah ogrožale suverenost Venezuele. Predsednik je izpostavil, da je ljudstvo varno in da obrambni mehanizmi delujejo neprekinjeno za zaščito vseh delov ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po incidentih v mednarodnih vodah in povečani prisotnosti ameriških sil v regiji. Madurova administracija se je na te dogodke odzvala z okrepljeno vojaško retoriko in mobilizacijo milic. Kljub trditvam o miru in varnosti ostaja situacija v regiji napeta, saj Venezuela obtožuje ZDA imperialistične agresije, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike vojaških sil ob venezuelski obali. Venezuelski predsednik je še dodal, da so oborožene sile v polni pripravljenosti na kakršno koli obliko vojaškega posredovanja.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na Poljskem je v poljskih medijih, predvsem v publikaciji Mysl Polska, sprožil ostre kritike in razprave o diplomatskem ugledu države. Kritiki so obisk označili za ponižanje poljske diplomacije, pri čemer so poudarili, da so dejanja ukrajinskega predsednika zasenčila uradne protokole in interese države gostiteljice. V analizah so poudarili, da so določene poteze Zelenskega povzročile nezadovoljstvo v delu poljske javnosti in politike, kar bi lahko vplivalo na prihodnje odnose med sosednjima državama. Poleg neposrednih kritik na račun protokola se v ozadju pojavljajo opozorila o morebitnih dolgoročnih posledicah za poljsko zunanjo politiko znotraj Evropske unije. Časnik je poročal, da je bil obisk diplomatski neuspeh, ki je v ospredje postavil ukrajinske zahteve namesto poljskih prioritet. Dogodek je v Varšavi spodbudil širšo razpravo o naravi zavezništva med državama v času trajajočega konflikta v regiji.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Na novoletni dan se je v Carigradu zbralo več tisoč protestnikov, ki so podpirali Gazo in zahtevali konec nasilja. Proteste, ki jih je soorganiziral Bilal Erdogan, so potekali po jutranjih molitvah.

Rusija je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. V posadki tankerja so tudi ruski in ukrajinski državljani.

Rusko obrambno ministrstvo je 2. januarja 2024 sporočilo, da je posadka večnamenskega nadzvočnega lovca-bombnika Su-34 izvedla zračne napade na ukrajinske enote in vojaško opremo. Operacija je bila izvedena v coni odgovornosti južne skupine ruskih sil, kjer so ruska letala s ciljanim odmetavanjem letalskih bomb napadla koncentracijo ukrajinske žive sile in oklepnih vozil. Po navedbah ruskih virov so bila uporabljena visoko natančna sredstva, ki so omogočila uničenje vnaprej določenih ciljev. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih operacij, ki smo jim bili priča že ob koncu leta 2025, ko so ruske sile sistematično ciljale ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. Uporaba naprednih letal Su-34 v kombinaciji z vodenimi bombami potrjuje strategijo ruske vojske, da s premočjo v zraku poskuša nevtralizirati ukrajinsko obrambo na ključnih delih fronte v Donecku in okolici.

Indijska vlada je uradno zavrnila lažne informacije, ki so se razširile po družbenih omrežjih in trdile, da bo Rezervna banka Indije (RBI) do marca 2026 prenehala izdajati bankovce za 500 rupij prek bankomatov. Služba za preverjanje dejstev pri tiskovnem uradu indijske vlade (PIB Fact Check) je prek platforme X sporočila, da gre za popolno dezinformacijo in da centralna banka ni sprejela nikakršnih odločitev o umiku teh bankovcev iz obtoka. Uradni viri so poudarili, da bankovci za 500 rupij ostajajo zakonito plačilno sredstvo in da se njihova distribucija ne bo spremenila. Vlada je javnost pozvala k previdnosti pri deljenju nepreverjenih novic na spletu, saj so se podobne neresnične trditve pojavljale že v preteklosti, vključno z avgustom lanskega leta, ko so krožila sporočila o domnevnih navodilih bankam za ukinitev izdajanja teh bankovcev prek bankomatov.

Državni zbor je sprejel dve resoluciji, ki ju je predlagala stranka TPP. Ena obsoja premierja Džuo Rongtaija zaradi kršenja ustavnih načel in neurejene vladavine, druga pa poziva generalnega sekretarja Sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja k odstopu zaradi afere vohunjenja in domnevnega izogibanja parlamentarnemu nadzoru. Vlada je izrazila obžalovanje zaradi obsodbe premierja in opozorila, da opozicija ni obsodila kitajskih vojaških vaj in blokira nabavo orožja.

Indijski minister za železnice Ashwini Vaishnaw je v petek prek video povezave iz New Delhija spremljal zadnji preboj 1,5 kilometra dolgega gorskega predora na trasi hitre železnice v okrožju Palghar v zvezni državi Maharashtra. Predor, ki se nahaja med postajama Virar in Boisar, predstavlja drugi pomemben preboj v tej indijski zvezni državi, potem ko je bil septembra 2025 dokončan petkilometrski podzemni odsek med mestoma Thane in BKC. Gre za del ambicioznega infrastrukturnega projekta, ki bo povezal Mumbaj in Ahmedabad. Projekt hitre železnice Mumbaj-Ahmedabad, dolg 508 kilometrov, bo omogočal hitrosti do 320 kilometrov na uro, kar bo potovalni čas med mestoma skrajšalo na dve uri in 17 minut. Proga poteka skozi zvezni državi Gudžarat in Maharashtra ter zvezno ozemlje Dadra in Nagar Haveli. Celoten projekt nastaja ob znatni tehnični in finančni podpori japonske vlade, kar potrjuje tesno sodelovanje med Indijo in Japonsko na področju visokotehnološke infrastrukture.

Predsednik odbora za zunanje zadeve v nemškem bundestagu Armin Laschet se je zavzel za aktivnejšo vlogo Nemčije pri gostovanju in financiranju organizacij pod okriljem Združenih narodov. Njegov poziv prihaja v luči napovedanih sprememb ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki vključujejo zmanjšanje finančnih sredstev za mednarodne institucije. Laschet meni, da bi morala Nemčija izkoristiti nastali položaj in utrditi svoj status pomembnega diplomatskega središča. Nemški politik vidi v umiku Združenih držav Amerike priložnost za Evropo in predvsem Nemčijo, da prevzameta večjo odgovornost v globalnem upravljanju. Po njegovih besedah bi s krepitvijo nemških lokacij ZN, kot je Bonn, država povečala svoj mednarodni vpliv in zagotovila stabilnost delovanja ključnih agencij. Takšna strateška poteza bi zahtevala dolgoročno finančno zavezo in tesno sodelovanje z drugimi evropskimi partnericami, ki prav tako izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo multilateralnega reda.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah odločno zavrnil vse dvome o svojem zdravstvenem stanju in poudaril, da je njegovo zdravje brezhibno. 79-letni predsednik se je odzval na ponavljajoča se vprašanja medijev in javnosti ter zatrdil, da nima težav s sluhom, prav tako pa se mu med uradnimi srečanji ni dogajalo, da bi zaspal. Trump je poudaril, da so tovrstna ugibanja neutemeljena, in izrazil pripravljenost, da o tej temi spregovori kadar koli. Kljub svoji starosti predsednik vztraja, da je v polni formi za opravljanje svojih dolžnosti. Izjave so prišle v času, ko ameriška javnost pozorno spremlja kognitivne in fizične sposobnosti najvišjih predstavnikov države. Trump je s svojimi trditvami skušal pomiriti volivce in utišati kritike, ki v njegovi starosti vidijo morebitno oviro za vodenje države v prihodnje.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v Crans-Montani, ki je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Priče navajajo, da naj bi bila iskra iz šampanjca vzrok za požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 47.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj in 115 poškodovanih. Priča je povedala, da naj bi ognjemet na steklenici šampanjca povzročil požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število žrtev je naraslo na 47.

Newyorški župan Mamdani je obljubil izvajanje demokratičnega socialističnega programa, ostro kritiziral predsednika Trumpa zaradi padanja podpore zaradi gospodarskih težav. Jerome Powell razmišlja o nadaljnjem delovanju v upravnem odboru Federal Reserve tudi po koncu mandata predsednika. Trump je bil kritiziran zaradi ignoriranja krize dostopnosti in neprimernih objav na družbenih omrežjih po smrti Tatijane Schlossberg.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

Zohran Mamdani je ob prehodu v leto 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in postal 111. župan tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist indijskega porekla je zaprisegel na Koranu na opuščeni postaji podzemne železnice, kar je simboliziralo njegovo usmerjenost k delavskemu razredu in dostopnosti javnih storitev. Kot prvi musliman na tem položaju Mamdani napoveduje korenite spremembe v mestni upravi, vključno z zamrznitvijo najemnin in zagotavljanjem brezplačnih prevozov z avtobusi. Njegov nastop funkcije zaznamuje začetek novega obdobja za ameriško finančno prestolnico, ki se bo pod njegovo taktirko premaknila izrazito v levo. Mamdani je v svojem nagovoru poudaril, da želi dokazati uspeh levičarske politike v praksi, s čimer se neposredno postavlja v opozicijo politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Praznovanja ob njegovem prevzemu oblasti so se začela na silvestrovo in se bodo nadaljevala skozi celoten novoletni dan, medtem ko prebivalci pričakujejo transformacijo mestne vlade v smeri večje vključenosti.

Zvezna država Michigan je 1. januarja 2026 uvedla nov 24-odstotni trošarinski davek na veleprodajo konoplje, kar je povzročilo povečan obisk v lokalnih prodajalnah. Kupci so se pred uveljavitvijo nove zakonodaje odločili za večje nakupe zalog, da bi se izognili pričakovanemu povišanju cen na drobno. V veleprodajni trgovini Olswell Cannabis v mestu Grand Rapids so na prvi dan novega leta že poročali o povečanem prometu in logističnih prilagoditvah. Namen nove dajatve je zbiranje sredstev za javno infrastrukturo, saj oblasti pričakujejo, da bo ukrep v proračun prinesel približno 420 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo v celoti namenjena izboljšavam in vzdrževanju cestnega omrežja v državi. Kljub optimizmu uradnikov glede proračunskih prihodkov pa predstavniki industrije opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Visoka obdavčitev bi lahko manjše pridelovalce potisnila v finančne težave, hkrati pa obstaja nevarnost, da se bo del potrošnikov zaradi višjih cen preusmeril na nereguliran črni trg.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je vstopila v leto 2026 z napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025, kar vključuje korenito preoblikovanje zvezne vlade in omejevanje pravic na področju izobraževanja ter zdravstva. Trump je z uporabo predsedniškega veta kaznoval pleme Miccosukee na Floridi, ker ni podprlo njegovega načrta za pridržalni center Alligator Alcatraz, kar kritiki označujejo za povračilni ukrep proti nasprotnikom njegove priseljenske politike. Gospodarske napetosti se stopnjujejo, saj se Trump pripravlja na ostrejši spopad z zvezno banko Federal Reserve, pri čemer so se javni spori s predsednikom banke Jeromeom Powellom glede financiranja in neodvisnosti institucije še poglobili. Kljub predsednikovim navedbam o gospodarskem razcvetu analize kažejo, da so ameriški trgi v primerjavi z globalnimi oslabeli, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa ostajajo visoka. Kritiki opozarjajo, da domnevno družini prijazne politike administracije v resnici koristijo le premožnejšim gospodinjstvom, medtem ko milijoni revnejših družin ostajajo brez ustrezne podpore. Ob prihajajočih vmesnih volitvah se stopnjujejo tudi ugibanja o morebitnih novih razkritjih v povezavi z dosjeji Epstein in vplivu teh na politično stabilnost države.

Deli severne poloble, predvsem Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, so se ob vstopu v novo leto spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so jih zaznamovali arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši val v zadnjem letu, ki bi lahko na Škotskem in v severni Angliji pustil do 30 centimetrov snega. Britanska vlada je zaradi nevarnih razmer aktivirala prva izplačila za hladno vreme (Cold Weather Payment) v tej sezoni, kar bo ranljivim gospodinjstvom v nekaterih okrožjih pomagalo pri stroških ogrevanja. Na drugi strani Atlantika so v Združenih državah Amerike, zlasti na Srednjem zahodu in v regiji New Jersey, poročali o hitrih snežnih nevihtah in temperaturah, ki so se ob polnoči spustile pod ledišče. V mestih, kot je Minneapolis, so obiskovalci novega leta občutili temperature okoli -18 stopinj Celzija ob upoštevanju vetra. Snežni meteži so povzročali težave v prometu in motnje v oskrbi z električno energijo, medtem ko so zdravstvene oblasti v Veliki Britaniji izdale opozorila pred povečano obremenitvijo zdravstvenega sistema in tveganjem za ranljive skupine prebivalstva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.

Rabiu Musa Kwankwaso, nacionalni vodja stranke New Nigeria People's Party (NNPP), je ostro opozoril pred posledicami političnega izdajstva v zvezni državi Kano. Njegove izjave so neposredna posledica naraščajočih ugibanj, da bi guverner države Abba Kabir Yusuf lahko prestopil v vladajočo stranko All Progressives Congress (APC). Kwankwaso je poudaril, da vsakogar, ki zapusti ideologijo gibanja Kwankwasiyya, čaka politični propad, pri čemer je navedel zgodovinske primere izgube vpliva politikov, ki so se od leta 1999 odločili za podobno potezo. Napetosti znotraj stranke so postale še bolj očitne, ko se Kwankwaso ni udeležil praznovanja novega leta 2026, ki ga je gostil njegov nekdanji politični varovanec Yusuf. Odsotnost ključnega voditelja na tako pomembnem dogodku potrjuje poglabljanje krize v stranki NNPP. Politični analitiki dogajanje interpretirajo kot jasen znak razkola med mentorjem in guvernerjem, kar bi lahko korenito spremenilo politično ravnovesje v eni najpomembnejših nigerijskih zveznih držav.

Praznovanje novega leta v pakistanskem velemestu Karači se je sprevrglo v kaos, ko je bilo zaradi vsesplošnega streljanja v zrak poškodovanih najmanj 25 oseb, med njimi tudi ženske in otroci. Žrtve, ki so jih zadeli t.i. zaostali naboji, so v bolnišnice v središču mesta dovažali še pozno v sredo zvečer. Po navedbah reševalnih služb in lokalnih oblasti so se incidenti zgodili v več različnih četrtih mesta, kar kaže na razširjenost nevarne prakse prazničnega streljanja. Policija je v odziv na dogodke sprožila obsežno operacijo po celotnem mestu, v kateri so aretirali 59 oseb in zasegli več kosov nezakonitega orožja. Oblasti so ob tem poudarile politiko ničelne tolerance do tovrstnih dejanj, ki vsako leto ogrožajo življenja nedolžnih prebivalcev. Kljub predhodnim opozorilom varnostnih organov se prebivalci Karačija še vedno pogosto poslužujejo nevarnega načina proslavljanja, kar vodi v nepotrebne poškodbe in policijske ukrepe.

Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob začetku leta 2026 obiskal palačo sonca Kumsusan v Pjongjangu, kjer je izkazal spoštovanje pokojnim voditeljem države, Kim Il Sungu in Kim Džong Ilu. Pri tem dogodku sta ga spremljali soproga Ri Sol Džu in hčerka Kim Džu Ae, kar je po poročanju tujih tiskovnih agencij in državnih medijev prvič, da se je hčerka udeležila tega specifičnega protokolarnega obreda ob prvem januarju. Njena prisotnost na tako pomembnem ideološkem dogodku dodatno krepi ugibanja o njenem položaju v državni hierarhiji. Analitiki poudarjajo, da je bila Kim Džu Ae na uradnih fotografijah postavljena v središče, kar naj bi pošiljalo pomemben politični signal o prihodnosti dinastije Kim. Od svojega prvega javnega nastopa leta 2022 se hčerka severnokorejskega voditelja pogosto pojavlja na ključnih državnih prireditvah, vključno z vojaškimi paradami in preizkusi balističnih raket. Tokratni obisk mavzoleja, kjer počivata njena dedek in pradedek, utrjuje njeno vlogo kot potencialne naslednice v severnokorejskem političnem sistemu. Obisku so se pridružili tudi najvišji predstavniki partije, vlade in vojske.

V ruski prestolnici se je z 2. januarjem 2026 spremenila tarifna politika v mestnem potniškem prometu. Po podatkih moskovskega oddelka za promet in razvoj cestnoprometne infrastrukture so se povišale cene za večino oblik javnega prevoza, obenem pa so se zvišali tudi stroški za prisilno odvoze oziroma evakuacijo nepravilno parkiranih osebnih vozil. Gre za načrtovano uskladitev cen, ki jo mestne oblasti izvajajo v okviru posodabljanja prometnega sistema. Kljub splošnemu dvigu cen so oblasti ohranile določene ugodnosti za uporabnike sodobnih plačilnih metod. Najnižja cena za enkratno vožnjo tako ostaja 71 rubljev, vendar le v primeru uporabe biometričnega plačilnega sistema. Ta poteza kaže na prizadevanja mesta za digitalizacijo plačilnih storitev in spodbujanje potnikov k uporabi brezkontaktnih tehnologij. Spremembe neposredno vplivajo na vsakodnevne stroške milijonov prebivalcev in obiskovalcev ruske prestolnice, ki se zanašajo na razvejano mrežo podzemne železnice in avtobusnih linij.

Mestne oblasti v kanadskem Calgaryju so prebivalce pozvale k nujnemu varčevanju z vodo, potem ko je prišlo do ponovnega zloma glavnega vodovodnega cevovoda. Župan Jeromy Farkas je sporočil, da je glavni oskrbovalni vod Bearspaw South, ki je počil 30. decembra, v kritičnem stanju oziroma v rdečem območju. Prebivalce so pozvali, naj skrajšajo čas tuširanja in zmanjšajo porabo vode v gospodinjstvih, da bi preprečili popolno izčrpanje mestnih zalog. To je že drugi resen incident na istem ključnem infrastrukturnem objektu v zadnjih dveh letih, kar povzroča dodatne skrbi glede stabilnosti mestnega vodovodnega omrežja. Strokovne službe so na terenu in poskušajo sanirati poškodbo, vendar za zdaj še ni natančnih napovedi, kdaj bo oskrba ponovno normalizirana. Mestna uprava poudarja, da je sodelovanje občanov ključno za zagotavljanje požarne varnosti in delovanje bolnišnic, saj bi prevelika poraba lahko ogrozila nujne storitve.

V iranskem mestu Hamadan so se 1. januarja zvečer razplamteli siloviti protesti, med katerimi je skupina ljudi javno sežigala Korane in druge verske knjige. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je prišlo tudi do poskusa vdora v lokalno mošejo v četrti Sadaf, kjer je skupina približno 20 protestnikov poskušala izvesti napad, a so jim to preprečili organi pregona. Nemiri so se razširili iz prestolnice Teheran, kjer so k stavkam sprva pozivali podjetniki in študenti, razlog za splošno nezadovoljstvo pa je drastičen padec vrednosti iranskega riala. Incidenti v Hamadanu so del širšega vala protivladnih protestov, ki pretresajo državo zaradi gospodarske krize. Poleg verskih objektov so bili tarča napadov tudi vladni uradi; v mestu Fes na jugu države so neznanci napadli stavbo mestne uprave. Iranske oblasti so na prizorišča poslale okrepljene policijske enote, da bi zajezile nasilje, ki se je iz ekonomskih zahtev prelevilo v odkrito nasprotovanje verskim in državnim simbolom.

Skupina zveznih uslužbencev v Združenih državah Amerike je vložila kolektivno tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi nove politike, ki ukinja kritje stroškov za zdravstvene storitve potrditve spola v okviru zveznih zdravstvenih zavarovanj. Tožniki v pritožbi navajajo, da gre za diskriminatorno potezo, ki neposredno vpliva na pravice zaposlenih v zvezni upravi do celovite zdravstvene oskrbe. Nova uredba, ki je bila uveljavljena kot del širših prizadevanj Trumpove administracije za omejitev pravic transspolnih oseb, bi onemogočila dostop do ključnih hormonskih terapij in operativnih posegov, ki so bili prej vključeni v standardne pakete zavarovanj. Pravni zastopniki uslužbencev trdijo, da odločitev krši ustavna načela enake obravnave in povzroča nepopravljivo škodo tisočem posameznikov, ki so sredi zdravstvenih postopkov. Tožba predstavlja prvi večji pravni izziv novi usmeritvi Bele hiše na področju pravic skupnosti LGBTQ+ po zamenjavi oblasti.

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.

Zohran Mamdani je ob prevzemu položaja župana New Yorka napovedal uveljavitev demokratične socialistične agende. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, a je naletela na neodobravanje skeptikov na desnici. Med slovesnostjo so udeleženci vzklikali "obdavčite bogate". Mamdani je obljubil reševanje stanovanjske krize in izrazil podporo priseljencem, ki jih preganja Trumpova administracija.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnost župana New Yorka in obljubil pogumno politiko, ki bo dokazovala sposobnost vladanja levičarjev. Kot Trumpov nasprotnik se sooča s političnimi konflikti zaradi svojih ambicioznih načrtov. Analize kažejo na pričakovanja in izzive, s katerimi se bo soočil pri vodenju mesta.

Zohran Mamdani je ob začetku novega leta uradno postal župan New Yorka. Kot mlad, levi politik in nasprotnik Trumpa želi dokazati sposobnost levice za vodenje mesta. Pričakujejo se politični konflikti zaradi njegovih ambicioznih načrtov.

Zohran Mamdani je nastopil funkcijo župana New Yorka. Kot župan želi dokazati sposobnost levice za vodenje mesta. Njegovo imenovanje podpira progresivno politiko in je sprožilo vprašanja o njegovi agendi in kadrovskih odločitvah. Pričakuje se, da se bo Mamdani kot nasprotnik Trumpa soočil s političnimi konflikti zaradi svojih ambicioznih načrtov.

Ruski upokojenci, ki so bili zaposleni v obdobju med letoma 2016 in 2024, bodo po prenehanju delovne aktivnosti prejeli preračunano pokojnino z upoštevanjem vseh zamujenih indeksacij. Kot je sporočil predsednik odbora državne dume za delo, socialno politiko in zadeve veteranov Jaroslav Nilov, bodo delovni upokojenci deležni kompenzacije v obliki povišanja pokojnine takoj po uradni upokojitvi. V omenjenem obdobju se namreč pokojnine za zaposlene upokojence v Rusiji niso indeksirale, kar je povzročilo razkorak med njihovimi prejemki in dejanskimi življenjskimi stroški. Nilov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS pojasnil, da bo preračun vključeval vse zakonsko določene poviške, ki so bili v preteklih letih odobreni nezaposlenim upokojencem. Ukrep je namenjen odpravi nepravilnosti pri obravnavi aktivnih upokojencev, ki so kljub delovnemu razmerju vplačevali v pokojninsko blagajno, a niso bili deležni rednega usklajevanja pokojnin. Spremembam bo sledilo postopno zviševanje izplačil v letu 2026, ko naj bi se sistem usklajevanja ponovno v celoti vzpostavil tudi za tiste, ki ostajajo na trgu dela.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradnem odzivu pozvalo Peking, naj preneha z vojaškim ustrahovanjem Tajvana in se namesto tega vključi v vsebinski dialog. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam, poimenovanim »Justice Mission 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva in simulacijo blokade otoka. Ameriška administracija je kitajske dejavnosti označila za nepotrebno stopnjevanje napetosti v regiji, ki povzroča nemir in ogroža stabilnost. Do najnovejšega zaostrovanja je prišlo kmalu po tem, ko so ZDA odobrile 11 milijard dolarjev vreden paket vojaške pomoči za Tajpej, kar je sprožilo oster odziv kitajskih oblasti. Predstavnik State Departmenta Tommy Pigott je poudaril, da so tovrstne dejavnosti in retorika Pekinga kontraproduktivne za regionalno varnost. Kitajska vojska je vaje, ki so bile po obsegu večje od predhodnih, uradno zaključila v torek, vendar ostaja vojaška prisotnost v Tajvanski ožini povečana.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize je bilo ubitih več ljudi. Protesti so postali nasilni, zaradi ekonomskih težav pa so se protesti razširili po državi.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Venezuelske varnostne sile so v zadnjih mesecih pridržale najmanj pet ameriških državljanov. ZDA stopnjujejo pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

Nicolás Maduro je v intervjuju izrazil pripravljenost Venezuele na pogovore z administracijo Donalda Trumpa o vprašanjih, kot so trgovina z drogami, izkoriščanje nafte in potencialne ameriške naložbe v venezuelsko nafto, kljub nedavnim vojaškim napadom.

Med silvestrovanjem v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je izbruhnil požar, v katerem je umrlo več deset ljudi. Ozadje nesreče ostaja nejasno, preiskava pa poteka.

Nekdanji voznik regionalnega nabornega centra v ukrajinskem Kirovogradu, Bogdan Ševčenko, je v svoji premoženjski napovedi za leto 2025 navedel lastništvo zlatih palic. Vrednost plemenite kovine po poročanju ukrajinskega medija Strana.ua znaša 220.000 griven, kar ustreza približno 5000 ameriškim dolarjem oziroma 500.000 ruskim rubljem. Razkritje je v javnosti sprožilo vprašanja o izvoru premoženja uslužbencev naborih uradov (TCC), ki so v Ukrajini pogosto pod drobnogledom zaradi obtožb o korupciji pri mobilizaciji. Preiskava premoženja nekdanjega uslužbenca prihaja v času, ko se ukrajinske oblasti trudijo omejiti nepravilnosti znotraj obrambnega sistema. Čeprav znesek v primerjavi z večjimi korupcijskimi aferami ni visok, primer odraža širšo problematiko bogatenja oseb, povezanih z vojaškimi institucijami med trajajočim konfliktom. Ševčenko je podatke vključil v uradno deklaracijo, kar nakazuje na obvezno preglednost premoženja javnih uslužbencev, ki jo zahtevajo protikorupcijski zakoni.

Mestne oblasti v Kijevu so se odločile, da bodo ulico v neposredni bližini vladne četrti in rezidence predsednika Volodimirja Zelenskega poimenovale po Andriju Parubiju. Parubij, ki je v preteklosti zasedal visoka položaja predsednika vrhovne rade in sekretarja sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, je bil ubit v atentatu avgusta 2025. Napad nanj se je zgodil v Lvovu, kjer je bil nekdanji politik ustreljen. Nova ulica v središču ukrajinske prestolnice bo služila kot trajen spomin na njegovo politično delovanje v ključnih obdobjih ukrajinske zgodovine. Odločitev za poimenovanje ulice v osrčju vladnih poslopij poudarja pomen, ki ga država pripisuje Parubijevi vlogi pri oblikovanju nacionalne varnostne politike. Gre za simbolno gesto, ki sledi obdobju visoke napetosti v državi po njegovi smrti. Mestni svet je predlog potrdil v okviru širšega procesa preoblikovanja kijevske toponimije, ki se osredotoča na ohranjanje spomina na osebnosti iz sodobne politične zgodovine Ukrajine.

Predsednik nigerijskega senata Godswill Akpabio je svojim pravnim zastopnikom naročil takojšen umik vseh odškodninskih tožb zaradi obrekovanja, ki jih je sprožil proti senatorki Natashi Akpoti-Uduaghan in več drugim posameznikom. Akpabio je svojo odločitev naznanil med novoletno mašo v župniji Sacred Heart v mestu Uyo v zvezni državi Akwa Ibom. Kot razlog za nenadno opustitev pravnih postopkov je navedel osebno odločitev po pozivu duhovnika k miru in spravi v novem letu. Akpabio je pred tem sprožil približno devet sodnih postopkov proti osebam, ki jih je obtožil širjenja neresnic in blatenja njegovega ugleda. Odločitev o umiku tožb prihaja v času, ko se je senatorka Akpoti-Uduaghan spopadala tudi z obtožbami zvezne vlade glede domnevne kibernetske kriminalitete, kar je dodatno zaostrilo politične napetosti v državi. S tem dejanjem naj bi predsednik senata poskušal umiriti politična trenja znotraj zakonodajnega telesa in slediti verskim načelom odpuščanja, ki so bila izpostavljena med prazničnim bogoslužjem.

Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je začel svoj mandat z razveljavitvijo ukazov, izdanih po obtožnici njegovega predhodnika Adamsa. Pri njegovi zaprisegi sta ga podprla senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je obljubil uresničitev ambicioznih politik, kar so mediji poimenovali "Zohranomika".

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in predstavnik levega krila stranke, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka. Prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta je za prizorišče simbolne zaprisege ob polnoči izbral opuščeno postajo podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je želel poudariti pomen javne infrastrukture in dostopnosti mesta za vse prebivalce. Kasneje je potekala še javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, ki so se je udeležili vidni predstavniki ameriške levice, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil drzno upravljanje mesta in napovedal boj proti visokim življenjskim stroškom, kar je bila tudi osrednja tema njegove kampanje. Poudaril je, da bo njegova administracija varovala priseljence in si prizadevala za rešitve, ki bodo koristile tistim, ki jih je trenutni sistem pustil na cedilu. Njegov nastop mandata nakazuje verjetne politične konflikte z republikansko administracijo predsednika Donalda Trumpa, medtem ko svetovna javnost z zanimanjem opazuje, kako bo mladi demokratični socialist vodil svetovno metropolo.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka in v svojem nagovoru napovedal odločno ter neustrašno vodenje mesta. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je poudaril, da želi s svojim mandatom dokazati uspeh progresivne levice v praksi. Kot prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta je izpostavil ambicijo, da New York pod njegovim vodstvom postane zgled celotnemu svetu. Novi župan je napovedal ambiciozne politične spremembe in se zavezal k naslavljanju ključnih mestnih izzivov s poudarkom na socialni pravičnosti. Njegov nastop mandata sledi obdobju političnih premikov v mestu, kjer Mamdani predstavlja novo generacijo politikov. V svojem govoru je poudaril, da bo New York pod njegovo upravo deloval pogumno in neomajno pri uresničevanju zastavljenih ciljev, kar je sprožilo precejšnjo pozornost tako v domači kot v mednarodni javnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija trdno verjame v končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je državljane pozval k enotnosti in podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil vzpostavitev novih »varovalnih pasov« na območju Sumija in Harkova, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno potezo za zaščito obmejnih ruskih regij pred ukrajinskimi napadi. Na mednarodnem političnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil ostro kritiko do ravnanj Kremlja. Preko družbenih omrežij je delil uvodnik, v katerem je Vladimirja Putina obtožil, da s svojo retoriko in dejanji dejansko ovira mirovni proces, kljub nasprotnim trditvam Rusije. Trump je Putinove napovedi označil za prazno bahanje, ki podaljšuje trpljenje. Dogajanje so dodatno zaznamovali poročila o smrtonosnih napadih z droni na civilne objekte v regiji Herson, za katere Rusija obtožuje Ukrajino, medtem ko ameriški obveščevalni viri zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina.

Deli severne poloble, zlasti Združeno kraljestvo in nekatere regije Združenih držav Amerike, so se ob prelomu leta spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši val v zadnjem letu, ki bi lahko prinesel do 30 centimetrov snega, zlasti na Škotskem in v severni Angliji. Zaradi nevarnih razmer so oblasti izdale opozorila pred izpadi električne energije in težavami v prometu, medtem ko so temperature v nekaterih podeželskih območjih padle do -8 stopinj Celzija. Britansko ministrstvo za delo in pokojnine je zaradi dolgotrajnega mraza prvič v sezoni aktiviralo sistem denarnih nadomestil za ogrevanje v 18 poštnih okoliših na severu Anglije. Do pomoči v višini 25 funtov so upravičena gospodinjstva, kjer temperature sedem zaporednih dni ostanejo na ali pod lediščem. Hkrati so zdravstvene oblasti izdale opozorila zaradi povečanega tveganja za ranljive skupine prebivalstva, saj naj bi polarni mraz močno obremenil zdravstveni in socialni sistem. Podobno vreme je zajelo tudi dele ZDA, kjer so na območju New Jerseyja in Srednjega zahoda poročali o snežnih nevihtah in sunkih vetra do 55 kilometrov na uro. V mestih, kot je Minneapolis, so se temperature na silvestrovo spustile krepko pod ničlo, občutek mraza pa je zaradi vetra dosegel celo -26 stopinj Celzija. Kljub kratkotrajnim otoplitvam v nekaterih regijah, vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje nestanovitnega zimskega vremena z novimi padavinami v prvih dneh januarja.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je s korenito spremembo notranjih pravil in statuta Centra Johna F. Kennedyja za uprizoritvene umetnosti v Washingtonu omogočila preimenovanje te prestižne ustanove v Trump-Kennedyjev center. Po navedbah dokumentov, ki jih je pridobil Washington Post, je Trumpov odbor maja sprejel nova pravila, ki so kongresno imenovanim članom (ex officio) odvzela pravico do glasovanja in upoštevanja pri kvorumu. S tem so preprečili morebitno nasprotovanje in zagotovili nemoteno potrditev novega imena, kar naj bi bilo po mnenju pravnih strokovnjakov v nasprotju z ustanovno listino centra. Zaradi te poteze se ustanova spopada z resnimi težavami, saj so številni umetniki, vključno z jazzovsko zasedbo The Cookers, odpovedali svoje nastope, donatorji pa množično ustavljajo prispevke. Poleg kadrovskih in programskih pretresov se administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši, pri čemer naj bi poskušali obiti javno presojo in varstvene organe. Odpor proti preimenovanju se je preselil tudi na splet, kjer je scenarist serije South Park zakupil domeno s Trumpovim imenom v satirične namene.

Ob obali Gambije se je v sredo, 31. decembra, zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po potrditvi tamkajšnjih oblasti umrlo najmanj sedem migrantov. Preobremenjeno plovilo, na katerem naj bi bilo več kot 200 ljudi, se je prevrnilo med poskusom nevarne poti proti Evropi. Reševalnim službam je do sedaj uspelo rešiti 96 oseb, medtem ko je šest ljudi v kritičnem stanju in so jih prepeljali v bolnišnico na nujno zdravljenje. Gambijska vlada v Banjulu je sporočila, da natančno število pogrešanih še ni znano, saj končni seznam potnikov ob izplutju ni bil vzpostavljen. Iskalne in reševalne akcije se nadaljujejo, vendar upanje za preživele kopni. Dogodek znova opozarja na smrtonosne poti, ki jih begunci in migranti iz Zahodne Afrike uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji, pri čemer so pogosto žrtve tihotapcev in neustreznih plovil.

V Donecki ljudski republiki je bil ubit avstralski državljan Russell Allan Wilson, ki se je kot prostovoljec oziroma tuji borec pridružil ukrajinskim oboroženim silam v spopadih proti ruski vojski. Po poročanju avstralske mreže ABC News je Wilson padel med opravljanjem bojne naloge, ki naj bi bila po navedbah njegovih bližnjih njegova zadnja misija pred predvideno odpovedjo iz vojaške službe in vrnitvijo v domovino. Novica o njegovi smrti je v javnost prišla le teden dni pred njegovo načrtovano poroko, kar je dogodku dodalo tragično noto v tujih medijih. Wilson je bil del širšega kroga tujih borcev, ki so se od začetka ruske invazije pridružili ukrajinski strani. Avstralske oblasti in mediji so potrdili incident, ki znova odpira vprašanja o vključenosti tujih državljanov v intenzivne spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere na fronti trenutno izjemno nevarne.

Tajvanski izseljenci in diplomati so 1. januarja 2026 v več svetovnih prestolnicah obeležili vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave. V Belgiji je predstavnik Shieh Jhy-wey poudaril ključno vlogo diaspore pri zagotavljanju mednarodne podpore Tajvanu, zlasti ob naraščajočih grožnjah s strani Kitajske. Poudaril je, da so izseljenci pomemben steber obrambe države, saj v mednarodnem prostoru neumorno širijo glas o Tajvanu. Podobni dogodki so potekali tudi na Nizozemskem, kjer se je kljub slabemu vremenu in nizkim temperaturam zbralo več kot sto ljudi, ter v San Franciscu v Združenih državah Amerike. Tam se je slovesnosti udeležilo več kot 600 ljudi, ki so se zaradi dežja preselili v notranje prostore. Vodja tamkajšnjega predstavništva Wu Chih-chung je pozval k enotnosti naroda ne glede na politično ozadje posameznikov, saj je to po njegovih besedah edini način za krepitev moči Tajvana v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Članica odbora ruske državne dume za delo, socialno politiko in vprašanja veteranov Svetlana Besarab je podala pojasnila glede izplačila plač za mesec januar. Ruski delavci, katerih dohodek temelji na fiksni plači ali tarifnih stopnjah, bodo za januar prejeli celoten znesek, predviden v pogodbi o zaposlitvi. Kljub številnim prazničnim dnem v začetku leta se višina izplačila ne bo zmanjšala, saj zakonodaja varuje zaposlene pred finančnimi izgubami zaradi dela prostih dni ob novem letu. Ta ukrep dopolnjuje nedavne odločitve o predčasnem izplačilu decembrskih plač, ki so jih morali delodajalci izvesti, če bi datum izplačila sovpadal z novoletnimi prazniki. Namen takšne ureditve je zagotoviti finančno stabilnost državljanov v obdobju dolgih januarskih počitnic. Ruske oblasti s temi pojasnili odgovarjajo na pogosta vprašanja zaposlenih o vplivu krajšega delovnega meseca na njihov osebni dohodek v letu 2026.

Predstavniki vladajoče koalicije na Portugalskem so se pozitivno odzvali na zadnjo novoletno poslanico predsednika republike Marcela Rebelo de Souse, ki se mu izteka mandat. Podpredsednica Socialdemokratske stranke (PSD) Leonor Beleza je izpostavila predsednikovo tesno povezanost s prebivalci in njegovo sposobnost razumevanja njihovih stisk. V svojem nagovoru je Rebelo de Sousa pozval k večji socialni pravičnosti, koheziji in strukturnim spremembam, ki bi državi omogočile hitrejši razvoj. Podobno naklonjenost je izrazil tudi podpredsednik stranke CDS-PP Durval Tiago Ferreira, ki je predsednika opisal kot »svetilnik odgovornosti«. Poudaril je pomen stabilnosti, ki jo je predsednik zagotavljal v času svojega mandata, ter se strinjal z opozorili glede prihodnjih izzivov države. Obe stranki sta v svojih izjavah poudarili, da gre za simbolno pomemben trenutek, saj se predsednik pripravlja na zaključek svoje funkcije, pri čemer je v ospredje postavil blaginjo državljanov in nujnost političnega sodelovanja za dosego skupnih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da sta hollywoodski igralec George Clooney in njegova soproga Amal s svojima otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zbadljivo zapisal, da gre za dobre novice, obenem pa igralca označil za povprečneža in mu odrekel status prave filmske zvezde. Clooney, ki je že leta glasen kritik Trumpove politike, je državljanstvo prejel prek posebnega dekret o naturalizaciji, kar je v določenih krogih sprožilo razprave. Trump je poleg osebnih kritik na račun igralca napadel tudi Francijo. Izjavil je, da se država spopada z resnimi težavami z delinkvenco, ki jih je pripisal vplivom priseljevanja. Sporočilo je objavil na silvestrovo, s čimer je ponovno pritegnil pozornost javnosti na svoje nestrinjanje z liberalno elito Hollywooda. Zakonca Clooney sta sicer že dlje časa povezana s Francijo, saj imata tam v lasti posestvo, vendar je njuna odločitev za spremembo državljanstva postala nov politični poligon za predsednika.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v prvem dnevu novega leta nad ozemljem Ruske federacije prestregle in uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Operacija je potekala v sedmih urah, med 16.00 in 23.00 uro po moskovskem času, pri čemer so bili napadi usmerjeni na več ruskih regij. Po navedbah uradnih virov so največje število letalnikov, skupno 51, nevtralizirali nad Belgorodsko oblastjo, medtem ko so jih nad Voroneško oblastjo sestrelili 36. Najnovejši val napadov z droni predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti na ruskem ozemlju, ki se je intenziviralo ob koncu leta 2024. Ruske oblasti so poročale, da so ukrajinske sile poskušale izvesti obsežne napade na kritično infrastrukturo in vojaške cilje v globinu države. Incident potrjuje rastočo uporabo brezpilotnih letalnikov kot ključnega elementa ukrajinske strategije za prenos vojne na rusko ozemlje, medtem ko se na frontni črti v Ukrajini nadaljujejo srditi spopadi.

Ameriški igralec George Clooney se je ostro odzval na besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je pred tem norčeval iz njegove pridobitve francoskega državljanstva. Trump je igralca in njegovo soprogo Amal Clooney označil za dva izmed najslabših političnih napovedovalcev vseh časov, potem ko sta zakonca prejela francoska potna lista. Clooney, ki je že leta znan kot glasen kritik Trumpove politike, je v svojem odgovoru zavrnil predsednikove očitke in branil odločitev svoje družine. Zakonca Clooney sta se z otrokoma naturalizirala v Franciji po večletnem bivanju na svojem posestvu na jugu države. Igralec, ki šteje 64 let, je poudaril, da so Trumpovi napadi nanju posledica njunega političnega aktivizma in nestrinjanja z njegovo agendo. Spor med hollywoodskim zvezdnikom in predsednikom ZDA odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi, kjer so javne osebnosti pogosto tarče neposrednih političnih obračunov z najvišje ravni oblasti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za The Wall Street Journal zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil izvor modric na svojih rokah. Trump je dejal, da so podplutbe posledica rednega jemanja aspirina, ki ga po lastnih navedbah uživa v odmerkih, višjih od priporočenih. Svojo odločitev za takšno uporabo zdravila je pripisal navadi in vraževerju, hkrati pa je poudaril, da želi s tem doseči močnejše redčenje krvi. Poleg pojasnil o zdravilih se je odzval tudi na poročanja o njegovi utrujenosti med uradnimi dolžnostmi. Odločno je zavrnil navedbe, da naj bi med sestanki v Beli hiši ali na javnih dogodkih zaspal. Po njegovih besedah gre za napačne interpretacije njegovih nasprotnikov in medijev, saj naj bi ohranjal visoko raven energije, potrebno za vodenje države. Intervju je osvetlil Trumpov nekonvencionalen pristop k osebnemu zdravju in njegovo prizadevanje, da v javnosti ohrani podobo krepkega voditelja, kljub opaznim telesnim znakom, ki so sprožili vprašanja o njegovi vitalnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so pravne ovire in sodne odločbe, vključno s posredovanjem vrhovnega sodišča, onemogočile prvotno uresničitev teh zveznih ukrepov. Trump je poudaril, da so bili zvezni ukrepi nujni za ohranitev reda v mestih, ki jih vodijo demokratski župani, vendar se je pod pritiskom zakonodajnih blokad odločil za umik enot. Kljub napovedanemu umiku je predsednik prek socialnih omrežij opozoril, da gre zgolj za začasen ukrep. Napovedal je možnost vrnitve zveznih sil v bistveno močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Njegove izjave nakazujejo na nadaljnje napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi upravami glede vprašanj javne varnosti in pristojnosti nadzorovanja mestnih ulic.

Vodja turške Nacionalne obveščevalne službe (MIT) Ibrahim Kalın je v Ankari gostil ukrajinskega obrambnega ministra Rustema Umerova. Na srečanju sta visoka predstavnika razpravljala o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini ter o trenutnem stanju in perspektivah pogajanj med Moskvo in Kijevom. Turčija se s tem srečanjem ponovno uveljavlja kot ključna posrednica v regiji, ki ohranja odprte komunikacijske kanale z obema sprtima stranema. Umerov in Kalın sta se osredotočila na strateška vprašanja regionalne varnosti in humanitarne vidike vojne. Ankara si že od začetka ruske agresije prizadeva za vzpostavitev pogojev za trajno premirje, pri čemer izkorišča svoj specifičen položaj članice zveze Nato, ki hkrati vzdržuje gospodarske stike z Rusko federacijo. Podrobnosti o morebitnih novih mirovnih pobudah po srečanju niso bile javno razkrite, vendar pogovori nakazujejo na stopnjevanje diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal pojasnil, da že vrsto let vsak dan zaužije aspirin v odmerku, ki presega medicinsko priporočene meje. Kot glavna razloga za to početje je navedel dolgoletno navado in praznoverje, hkrati pa je dodal, da si ne želi »goste krvi«. Trump je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanja o modricah na svojem telesu, ki naj bi bile prav posledica rednega jemanja omenjenega zdravila. Poleg podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju se je Trump dotaknil tudi vprašanj o svojem počitku. Na opazke o pomanjkanju spanja se je odzval z ironično izjavo, da ne spi, temveč le »pomežikne«. Njegove izjave o samoiniciativnem zdravljenju so v javnosti in medijih sprožile razprave o vplivu takšnih navad na zdravje voditelja svetovne velesile, saj prekomerno uživanje acetilsalicilne kisline lahko povzroči resne stranske učinke, vključno z notranjimi krvavitvami.

Srečanje med novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi je potekalo v izjemno napetem in neprijetnem tonu. Po poročanju ameriškega časnika Washington Post, ki se sklicuje na visoke uradnike, je bilo Trumpovo komuniciranje z ukrajinsko stranjo opisano kot surovo in celo žaljivo. Ta diplomatski dogodek kaže na globoka razhajanja med administracijama glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ter pogojev za morebitna mirovna pogajanja. Atmosfera na srečanju je bila po navedbah virov vse prej kot konstruktivna, kar postavlja pod vprašaj prihodnje sodelovanje med državama pod novo ameriško vlado. Trump naj bi uporabil oster jezik, ki je presenetil prisotne in nakazal, da bo njegova politika do Kijeva bistveno bolj neizprosna, kot je bila politika njegovega predhodnika. Takšen odnos sledi Trumpovim prejšnjim izjavam, v katerih je izražal dvom o zmožnosti vplivanja na Vladimirja Putina in uporabil žaljive vzdevke za ukrajinske predstavnike. Ukrajinska delegacija je rezidenco zapustila v težkem položaju, saj se država sooča z nadaljevanjem ruske agresije in negotovostjo glede strateške podpore svoje najpomembnejše zaveznice. Čeprav so bili prej prisotni nekateri signali o pripravljenosti Trumpove ekipe za poslušanje ukrajinskih predlogov, zadnji dogodki kažejo na resno zaostritev odnosov in osebne napetosti med voditeljema.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o boju proti drogam in investicijah v naftni sektor. V intervjuju ni potrdil niti zanikal domnevnega ameriškega napada na pristaniške objekte v Venezueli. Medtem so venezuelske varnostne sile aretirale več Američanov, kar je povečalo napetosti z ZDA.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se pred vmesnimi volitvami leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve kongresnikov in upad javnomnenjske podpore. Po poročanju več virov republikanci bijejo plat zvona, saj je rekordnih 53 zakonodajalcev že napovedalo umik, kar vključuje 30 republikancev. Med razlogi za odhode so navedeni frustracije zaradi zakonodajnega zastoja v Washingtonu, nizka priljubljenost predsednika Donalda Trumpa ter strah pred napovedanim »modrim valom« demokratov, ki bi lahko prevzeli nadzor nad predstavniškim domom. Dodatne težave za republikance predstavljajo naraščajoči stroški zdravstvenega zavarovanja, potem ko so s 1. januarjem 2026 potekle subvencije iz obdobja pandemije za Zakon o dostopni oskrbi (ACA). Demokratski poslanci opozarjajo, da so volivci zaradi podražitve premij, ki so ponekod narasle za več kot 100 odstotkov, ogorčeni, kar se je že odrazilo na zadnjih posebnih volitvah v Iowi. Tam je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, kjer je bila prednost demokratov prej bistveno manjša, kar analitiki interpretirajo kot jasen signal nezadovoljstva s trenutno administracijo. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na volilno krajino s prerazporejanjem volilnih okrajev in neposrednim vmešavanjem v lokalne kampanje, kar pa sproža odpor celo znotraj lastne stranke. Več republikanskih kongresnikov je javno izrazilo nestrinjanje s predsednikovo retoriko, zlasti glede zunanjepolitičnih vprašanj in pomoči Ukrajini, kar nakazuje na vse večji razkol znotraj stranke pred začetkom uradne kampanje spomladi.

Republikanska stranka se ob koncu leta 2025 sooča z resno politično krizo, ki bi lahko vodila v izgubo večine v predstavniškem domu kongresa na vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki opozarjajo na zgodovinski val upokojitev, saj je že več kot 50 članov kongresa, od tega večina republikancev, napovedalo, da se ne bodo potegovali za ponovno izvolitev. Med ključnimi razlogi za pesimizem v stranki so nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu, notranji spori glede dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina ter neuspehi pri reševanju vprašanja naraščajočih zdravstvenih premij po izteku subvencij iz obdobja pandemije. Demokratska stranka medtem beleži pomembne zmage na lokalnih ravneh, kot je nedavni uspeh Renee Hardman v Iowi, kar politologi interpretirajo kot napoved morebitnega »modrega vala«. Republikansko vodstvo, vključno s Stevom Scalisom, poskuša strniti vrste in poudariti gospodarske dosežke, vendar se stranka spopada z očitki o gerrymanderingu oziroma spornem preoblikovanju volilnih okrajev v korist konservativcev. Dodatno negotovost vnašajo napovedi o vzponu tretjih strank, kot je Working Families Party, ki bi lahko v ključnih zveznih državah odvzela glasove obema tradicionalnima taboroma, medtem ko se napetosti stopnjujejo tudi glede vprašanja nadaljnje pomoči Ukrajini.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno politično krizo in tveganjem za izgubo večine v predstavniškem domu na prihajajočih vmesnih volitvah leta 2026. Glavni vzroki za pesimizem so notranji spori, rekorden val upokojitev kongresnikov ter nezadovoljstvo volivcev zaradi izteka zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo rast zavarovalnih premij. Trenutno je odhod iz kongresa napovedalo že več kot 50 poslancev, med katerimi prevladujejo republikanci, kar zmanjšuje možnosti stranke za ohranitev tesne večine pod vodstvom Mika Johnsona. Demokrati medtem krepijo svoje vrste, k čemur prispevajo tudi nedavne zmage na lokalnih specialnih volitvah, denimo v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca z visoko razliko. Dodatno težavo za administracijo Donalda Trumpa predstavljajo zahteve senata po pojasnilih glede dostopa do dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, v katere naj bi bila vpletena vodja kabineta Susie Wiles. Analitiki opozarjajo, da bo leto 2026 polno političnega kaosa, ki ga bodo zaznamovali sporni procesi spreminjanja volilnih okrajev in vse večji vpliv tretjih strank, kar bi lahko dolgoročno destabiliziralo ameriški politični prostor.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.

Kiril Dmitrijev je izrazil dvom, ali bodo zahodni mediji poročali o napadu ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski regiji, v katerem naj bi umrlo 24 ljudi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Obisk hčerke Kim Jong Una, Kim Ju Ae, v družinskem mavzoleju je ponovno sprožil ugibanja o tem, ali jo pripravljajo na prevzem oblasti. Analitiki menijo, da je to lahko znak njene vse večje vloge kot potencialne naslednice v severnokorejskem režimu.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi Južnoazijec ter prva oseba afriškega porekla na tem položaju. Mamdani je zaprisegel opolnoči, pri čemer je uporabil tri izvode Korana, kar predstavlja zgodovinski mejnik za največje ameriško mesto. Njegova izvolitev in zaprisega simbolizirata rastočo politično moč muslimanske skupnosti v Združenih državah Amerike. Pri slovesnem dejanju je novi župan uporabil dva družinska Korana in eno zgodovinsko izdajo, ki simbolizira zgodovino mesta New York. Mamdani s prevzemom vodenja mesta napoveduje novo poglavje v mestni upravi, kjer se bo spopadal z izzivi vodenja ene najpomembnejših svetovnih metropol. Njegov vzpon na položaj sledi naporni volilni kampanji, v kateri je poudarjal vključevanje in zastopanost različnih etničnih ter verskih skupnosti, ki sestavljajo prebivalstvo New Yorka.

Pakistan je v letu 2025 zabeležil najvišje število smrtnih žrtev v spopadih v zadnjem desetletju, saj se je število ubitih v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečalo za 74 odstotkov. Po podatkih neodvisnega raziskovalnega inštituta v Islamabadu več kot polovico vseh smrtnih žrtev predstavljajo pripadniki militantnih skupin. Poročilo izpostavlja skokovito rast nasilja, ki hromi varnostne razmere v državi in povečuje napetosti v regiji. Vzpon nasilja spremljajo zaostreni diplomatski odnosi med Islamabadom in Kabulom. Pakistanske oblasti sosednjemu Afganistanu redno očitajo, da dopušča delovanje militantnih skupin na svojem ozemlju in se ne odziva na čezmejne napade, ki jih izvajajo pakistanski uporniki. Povečanje števila žrtev v neposrednih spopadih kaže na intenzivnejše operacije pakistanskih varnostnih sil in vse pogostejše napade oboroženih skupin na strateške cilje.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je ob uradnem prevzemu položaja poskrbel za zgodovinski mejnik, saj je postal prvi muslimanski voditelj tega ameriškega velemesta. Na slovesnih zaprisegah je Mamdani uporabil tri različne izvode Korana, s čimer je simbolno poudaril svojo versko identiteto ter povezanost z delavskim razredom in priseljenskimi skupnostmi. Pri obredih je uporabil dva družinska izvoda svete knjige ter enega, ki je nekoč pripadal priznanemu portoriško-ameriškemu zgodovinarju in pisatelju Arturu Schomburgu. Mamdani, sicer nekdanji član skupščine zvezne države New York iz okrožja Queens, je svojo prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na postaji podzemne železnice, kar odraža njegovo socialistično usmeritev in poudarjanje pomena javnih storitev. Praznovanja in uradni dogodki ob nastopu mandata so se nadaljevali skozi ves novoletni dan. Njegov izbor knjige Artura Schomburga nosi globok pomen, saj povezuje zgodovino temnopoltih muslimanov v Združenih državah Amerike z Mamdanijevo vizijo vključujočega mesta, ki spoštuje prispevek vseh etničnih in verskih manjšin.

Gledanost prestižne podelitve nagrad Kennedy Center Honors je letos doživela strm padec, potem ko je vodenje prireditve prevzel ameriški predsednik Donald Trump. Po podatkih agencije Nielsen je slovesnost v povprečju spremljalo le 3,01 milijona gledalcev, kar predstavlja znaten upad v primerjavi s preteklimi leti. Washington Post poroča, da je majhno število gledalcev neposredna posledica Trumpove vključitve v ta zgodovinski kulturni forum, ki je bil tradicionalno manj politično zaznamovan. Obenem se Donald Trump pripravlja na gostovanje svoje tradicionalne novoletne zabave v letovišču Mar-a-Lago, kjer so se na seznamu gostov znašli Benjamin Netanjahu, Laura Loomer in zvezdniki platforme Netflix. Medtem ko se predsednik posveča družabnim dogodkom in promociji gibanja MAGA, se njegova administracija sooča z novimi pravnimi izzivi. Ameriška sodišča so namreč v treh ključnih primerih zavrnila Trumpove poskuse izogibanja sodnemu nadzoru, kar napoveduje intenzivno pravno dogajanje v letu 2025, zlasti na področju ustavne presoje izvršilnih pooblastil.

Ameriški predsednik Donald Trump je novo leto 2026 proslavil v svojem zasebnem klubu Mar-a-Lago na Floridi, kjer je dogodek zaznamovala odmevna dobrodelna dražba. Na prireditvi so za 2,75 milijona ameriških dolarjev prodali portret Jezusa Kristusa, ki je bil naslikan v živo med samim dogodkom. Trump je ob tej priložnosti zbranim gostom in medijem zaupal svojo novoletno željo, ki se glasi »mir na Zemlji«. Dogodek v Palm Beachu je potekal v znamenju glamurja, kar je značilno za Trumpova novoletna praznovanja v njegovi rezidenci. Kljub visoki ceni umetnine in politični teži gostitelja je bil ton prireditve usmerjen v praznično vzdušje. Predsednik Združenih držav Amerike je poudaril pomen svetovne stabilnosti, čeprav podrobnejših načrtov za dosego navedenega miru v svojem nagovoru ni razkril.

Predsednik Donald Trump je s korenitimi posegi v delovanje Kennedyjevega centra za uprizoritvene umetnosti v Washingtonu povzročil obsežne pretrese v ameriški kulturni sferi. Potem ko je administracija center preimenovala v "Trump-Kennedy Center", se ustanova spopada z množičnimi odpovedmi nastopov priznanih umetnikov in strmim upadom prodaje vstopnic. Poročila razkrivajo, da je Trumpov tabor pred glasovanjem o preimenovanju spremenil statut centra in s tem omejil glasovalne pravice članom, ki jih imenuje kongres, da bi si zagotovil nemoteno potrditev sprememb. Med umetniki, ki so odpovedali sodelovanje, je tudi jazzovska zasedba The Cookers, ki je nastope preklicala le nekaj dni pred napovedanim silvestrskim koncertom. Istočasno se v New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja na ustanovitev nove komisije za revizijo mestne listine, kar kritiki označujejo za politično "časovno bombo" za novoizvoljenega župana Zohrana Mamdanija. Adams naj bi s tem poskušal ohraniti vpliv na prihodnjo administracijo in spremeniti pravila glede statusa New Yorka kot varnega mesta za migrante, kar bi bilo v skladu s politiko Trumpove administracije. Poleg tega Bela hiša pospešuje projekt gradnje nove plesne dvorane, pri čemer se izogiba običajnim postopkom javnega nadzora in ohranjanja kulturne dediščine, kar sproža dodatne pravne in etične pomisleke.

Venezuelske oblasti so ob prihodu novega leta izpustili najmanj 87 političnih zapornikov, ki so bili pridržani po spornih predsedniških volitvah leta 2024. Po poročanju dveh nevladnih organizacij so se izpustitve začele 1. januarja zjutraj, ko so svojci in matere poročali o odhodu zapornikov iz različnih zapornih centrov. Gre za nadaljevanje vala pomilostitev, saj so oblasti le teden dni pred tem, ob božičnih praznikih, izpustile že 99 oseb. Večina izpuščenih je bila aretirana julija 2024 v povezavi s protesti in nemiri, ki so sledili predsedniškim volitvam. Opozicija in del mednarodne javnosti sta rezultate volitev takrat označila za sporne in neveljavne. Ta gesta venezuelske vlade pod vodstvom predsednika Nicolása Madura vključuje predvsem osebe, ki so bile obtožene različnih kaznivih dejanj v okviru poizbornih političnih dejavnosti, vendar pa nevladne organizacije opozarjajo, da v zaporih ostajajo številni drugi posamezniki.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je na novo leto uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. V svojem nastopnem govoru pred mestno hišo na Manhattnu je Mamdani obljubil korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavskega razreda in izpostavil, da bo njegovo vodenje služilo kot dokaz svetu, da »levica lahko vlada«. Kot prvi musliman in najmlajši župan v zgodovini mesta se namerava prednostno spopadati z visokimi življenjskimi stroški, pri čemer je poudaril, da bo njegova administracija vladala drzno in pogumno. Svečana prisega je potekala v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa, potem ko je Mamdani prvo zaprisege opravil že v sredo zvečer pred generalno tožilko Letitio James. Mamdani, ki je član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je v nagovoru tisočglavi množici dejal, da bo New York pod njegovim vodstvom zgled za reševanje sodobnih izzivov. Kljub napovedim o težavnih nalogah, ki ga čakajo, je zagotovil, da ne bo odstopil od svojih predvolilnih obljub o socialno pravičnejšem mestu.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Scenarist humorističnih serij Toby Morton, znan po delu pri seriji South Park, je zakupil spletno domeno TrumpKennedyCenter.org, potem ko je predsednik Donald Trump ukazal preimenovanje uglednega Centra Johna F. Kennedyja za uprizoritvene umetnosti. Morton je domeno preventivno kupil že avgusta, ko je predvidel, da bo Trump po namestitvi zvestih privržencev v upravni odbor institucijo poimenoval po sebi. Na spletni strani je vzpostavil satirično vsebino, ki vključuje ostre kritike in provokativne napovedi dogodkov, kot je nastop domnevnih 'plesalcev Jeffreyja Epsteina', s čimer se odziva na kontroverzne povezave in odločitve trenutne ameriške administracije. Dejanje je sprožilo precejšnjo pozornost javnosti, saj se spletna stran norčuje iz predsednikovega narcisizma in poskusov preoblikovanja kulturnih institucij po lastni podobi. Mortonova poteza je bila izvedena v trenutku, ko se je v Washingtonu krepil odpor proti brisanju imena pokojnega predsednika Kennedyja iz naziva osrednjega nacionalnega kulturnega hrama. Satirik s svojo spletno stranjo neposredno izziva legitimnost novega poimenovanja in s humorjem opozarja na politizacijo umetnosti pod Trumpovim vodstvom.

Nekdanji guverner nigerijske zvezne države Ekiti Ayodele Fayose je javno pozval aktualnega guvernerja države Oyo Seyija Makindeja, naj zvezni vladi vrne 30 milijard nairov, ki jih je prejel kot intervencijska sredstva po eksploziji v Ibadanu januarja 2024. Fayose svojo zahtevo utemeljuje s trditvijo, da Makinde sredstev sploh ni porabil za predvideni namen pomoči po uničujoči eksploziji v soseski Bodija. Nekdanji guverner je izpostavil, da bi morala biti sredstva vrnjena z vključenimi obrestmi, če niso bila uporabljena za nujno sanacijo posledic nesreče. Fayose je v svojih izjavah poudaril nenavadnost situacije, v kateri znatna finančna pomoč zvezne ravni ostaja neizkoriščena, medtem ko območje še vedno potrebuje obnovo. Poziv k vračilu denarja z obrestmi predstavlja stopnjevanje političnih napetosti med vplivnimi nigerijskimi politiki glede transparentnosti porabe javnih sredstev v kriznih razmerah. Guverner Makinde se na te pozive še ni uradno odzval, so pa navedbe sprožile širšo razpravo o odgovornosti deželnih oblasti pri upravljanju z nujno pomočjo.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem novoletnem nagovoru državljanom javno priznala napake pri vodenju države v preteklem obdobju. Priznanje prihaja v času zaostrene politične krize in strmega padca zaupanja v vladajočo Socialdemokratsko stranko. Frederiksenova je v govoru neposredno nagovorila javnost glede odgovornosti za politične odločitve, ki so sprožile nezadovoljstvo med volivci. Ob tem je premierka prvič odkrito dopustila možnost, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale v letošnjem letu, njena stranka morda ne bo zmagala. Napovedala je, da bi se v primeru poraza lahko umaknila s položaja. Politični analitiki ta korak interpretirajo kot poskus povrnitve verodostojnosti pred volilno kampanjo, medtem ko opozicija poudarja, da so priznanja prišla prepozno za dejanske sistemske spremembe.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.

V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Evropski politiki so se po navedbah ameriškega strokovnjaka za mednarodno varnost Marka Episkoposa aktivno zavzeli za prepričevanje Washingtona o nujnosti stopnjevanja pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Episkopos trdi, da nasprotniki mirne rešitve ukrajinskega konflikta v Evropi skušajo prepričati administracijo Združenih držav Amerike, naj kaznuje Rusijo zaradi domnevnega zavračanja pogajanj. Takšno ravnanje je strokovnjak označil za izraz mračnega cinizma, saj naj bi evropske elite odgovornost za nadaljevanje sovražnosti pripisale Moskvi, medtem ko same ovirajo mirovne procese. Po poročanju ruskih medijev, ki povzemajo Episkoposa, se znotraj Evropske unije krepijo prizadevanja, da bi prihajajočo ali trenutno ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa izrabili kot orodje za uveljavljanje strožjih ukrepov proti Kremlju. Ta dinamika odraža globoke razkole v mednarodni skupnosti glede vprašanja, kdo dejansko zavira diplomatsko pot do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer kritiki evropski strani očitajo dvoličnost in pomanjkanje iskrene želje po deeskalaciji.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.