Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je na novo leto uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. V svojem nastopnem govoru pred mestno hišo na Manhattnu je Mamdani obljubil korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavskega razreda in izpostavil, da bo njegovo vodenje služilo kot dokaz svetu, da »levica lahko vlada«. Kot prvi musliman in najmlajši župan v zgodovini mesta se namerava prednostno spopadati z visokimi življenjskimi stroški, pri čemer je poudaril, da bo njegova administracija vladala drzno in pogumno. Svečana prisega je potekala v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa, potem ko je Mamdani prvo zaprisege opravil že v sredo zvečer pred generalno tožilko Letitio James. Mamdani, ki je član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je v nagovoru tisočglavi množici dejal, da bo New York pod njegovim vodstvom zgled za reševanje sodobnih izzivov. Kljub napovedim o težavnih nalogah, ki ga čakajo, je zagotovil, da ne bo odstopil od svojih predvolilnih obljub o socialno pravičnejšem mestu.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Scenarist humorističnih serij Toby Morton, znan po delu pri seriji South Park, je zakupil spletno domeno TrumpKennedyCenter.org, potem ko je predsednik Donald Trump ukazal preimenovanje uglednega Centra Johna F. Kennedyja za uprizoritvene umetnosti. Morton je domeno preventivno kupil že avgusta, ko je predvidel, da bo Trump po namestitvi zvestih privržencev v upravni odbor institucijo poimenoval po sebi. Na spletni strani je vzpostavil satirično vsebino, ki vključuje ostre kritike in provokativne napovedi dogodkov, kot je nastop domnevnih 'plesalcev Jeffreyja Epsteina', s čimer se odziva na kontroverzne povezave in odločitve trenutne ameriške administracije. Dejanje je sprožilo precejšnjo pozornost javnosti, saj se spletna stran norčuje iz predsednikovega narcisizma in poskusov preoblikovanja kulturnih institucij po lastni podobi. Mortonova poteza je bila izvedena v trenutku, ko se je v Washingtonu krepil odpor proti brisanju imena pokojnega predsednika Kennedyja iz naziva osrednjega nacionalnega kulturnega hrama. Satirik s svojo spletno stranjo neposredno izziva legitimnost novega poimenovanja in s humorjem opozarja na politizacijo umetnosti pod Trumpovim vodstvom.

Nekdanji guverner nigerijske zvezne države Ekiti Ayodele Fayose je javno pozval aktualnega guvernerja države Oyo Seyija Makindeja, naj zvezni vladi vrne 30 milijard nairov, ki jih je prejel kot intervencijska sredstva po eksploziji v Ibadanu januarja 2024. Fayose svojo zahtevo utemeljuje s trditvijo, da Makinde sredstev sploh ni porabil za predvideni namen pomoči po uničujoči eksploziji v soseski Bodija. Nekdanji guverner je izpostavil, da bi morala biti sredstva vrnjena z vključenimi obrestmi, če niso bila uporabljena za nujno sanacijo posledic nesreče. Fayose je v svojih izjavah poudaril nenavadnost situacije, v kateri znatna finančna pomoč zvezne ravni ostaja neizkoriščena, medtem ko območje še vedno potrebuje obnovo. Poziv k vračilu denarja z obrestmi predstavlja stopnjevanje političnih napetosti med vplivnimi nigerijskimi politiki glede transparentnosti porabe javnih sredstev v kriznih razmerah. Guverner Makinde se na te pozive še ni uradno odzval, so pa navedbe sprožile širšo razpravo o odgovornosti deželnih oblasti pri upravljanju z nujno pomočjo.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem novoletnem nagovoru državljanom javno priznala napake pri vodenju države v preteklem obdobju. Priznanje prihaja v času zaostrene politične krize in strmega padca zaupanja v vladajočo Socialdemokratsko stranko. Frederiksenova je v govoru neposredno nagovorila javnost glede odgovornosti za politične odločitve, ki so sprožile nezadovoljstvo med volivci. Ob tem je premierka prvič odkrito dopustila možnost, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale v letošnjem letu, njena stranka morda ne bo zmagala. Napovedala je, da bi se v primeru poraza lahko umaknila s položaja. Politični analitiki ta korak interpretirajo kot poskus povrnitve verodostojnosti pred volilno kampanjo, medtem ko opozicija poudarja, da so priznanja prišla prepozno za dejanske sistemske spremembe.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.

V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Evropski politiki so se po navedbah ameriškega strokovnjaka za mednarodno varnost Marka Episkoposa aktivno zavzeli za prepričevanje Washingtona o nujnosti stopnjevanja pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Episkopos trdi, da nasprotniki mirne rešitve ukrajinskega konflikta v Evropi skušajo prepričati administracijo Združenih držav Amerike, naj kaznuje Rusijo zaradi domnevnega zavračanja pogajanj. Takšno ravnanje je strokovnjak označil za izraz mračnega cinizma, saj naj bi evropske elite odgovornost za nadaljevanje sovražnosti pripisale Moskvi, medtem ko same ovirajo mirovne procese. Po poročanju ruskih medijev, ki povzemajo Episkoposa, se znotraj Evropske unije krepijo prizadevanja, da bi prihajajočo ali trenutno ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa izrabili kot orodje za uveljavljanje strožjih ukrepov proti Kremlju. Ta dinamika odraža globoke razkole v mednarodni skupnosti glede vprašanja, kdo dejansko zavira diplomatsko pot do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer kritiki evropski strani očitajo dvoličnost in pomanjkanje iskrene želje po deeskalaciji.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je uradno pozvalo Kitajsko, naj nemudoma preneha z vojaškim pritiskom in izvajanjem obsežnih vojaških vaj v bližini Tajvana. Po navedbah Washingtona kitajska vojaška aktivnost brez utemeljenega razloga stopnjuje napetosti v regiji in ogroža stabilnost v Tajvanski ožini. Ameriška diplomacija je Peking pozvala k vzdržnosti in odprtju komunikacijskih kanalov, s čimer bi preprečili morebitne nesporazume in ohranili mir. Kitajska je v zadnjem obdobju okrepila prisotnost svojih sil v bližini otoka, kar v mednarodni skupnosti sproža zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in suverenosti Tajpeja. ZDA so poudarile, da so tovrstni manevri provokativni, in zahtevajo prehod k dialogu namesto zanašanja na vojaško moč. Razmere ostajajo napete, saj Kitajska vztraja pri svoji politiki do otoka, medtem ko zahodne zaveznice pozivajo k deeskalaciji.

Nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR) je sporočila, da so oblasti v Iranu v letu 2025 usmrtile najmanj 1.500 ljudi, kar predstavlja najvišje število usmrtitev v zadnjih 35 letih. Po podatkih organizacije so te številke potrjene, čeprav bi dejansko število usmrtitev lahko bilo še višje. Ta dramatičen porast uporabe smrtne kazni v državi odraža zaostrovanje represije in vzbuja resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stanja človekovih pravic pod tamkajšnjim režimom. Uradni podatki IHR kažejo, da gre za rekorden letni obseg usmrtitev, ki presega vse pretekle statistike od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizacija poudarja, da se smrtna kazen v Iranu pogosto uporablja kot sredstvo za politično zastraševanje prebivalstva. Kljub mednarodnim pritiskom in opozorilom organizacij za varovanje človekovih pravic Teheran nadaljuje z izvajanjem najstrožjih kazni, pogosto po sodnih procesih, ki po mnenju opazovalcev ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnosti.

Vlada v Rimu je danes sporočila, da so Združene države Amerike sprejele odločitev o znatnem znižanju uvoznih carin za več italijanskih proizvajalcev testenin. Gre za preklic prvotnih načrtov o uvedbi visokih protidampinških dajatev, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa napovedala septembra 2025. Po navedbah italijanskih uradnikov je do preobrata prišlo po uspešnih diplomatskih in trgovinskih pogajanjih med obema državama. Prvotni ukrepi, ki bi morali stopiti v veljavo 1. januarja 2026, so resno ogrozili enega ključnih izvoznih sektorjev italijanskega gospodarstva. Znižanje stopenj carin bo po ocenah analitikov omogočilo ohranitev konkurenčnosti italijanskih blagovnih znamk na ameriškem trgu. Dogovor velja za pomembno zmago italijanske diplomacije, saj preprečuje neposredno trgovinsko vojno v prehrambnem sektorju med Washingtonom in Rimom.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.

Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) je prvič v zgodovini v redni program cepljenja vključila cepivo proti noricam. Po novem bodo otroci po vsem Združenem kraljestvu prejeli omenjeno cepivo hkrati s cepivom MMR, ki zagotavlja zaščito proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v javnozdravstveni politiki države, saj so norice doslej veljale za običajno otroško bolezen, ki pa lahko v določenih primerih vodi do resnih zapletov. Uvedba cepiva je namenjena zmanjšanju števila hospitalizacij in preprečevanju težjih oblik bolezni pri otrocih. Zdravstveni organi pričakujejo, da bo sočasno cepljenje z uveljavljenim kombiniranim cepivom MMR poenostavilo postopek za starše in povečalo precepljenost populacije. Ukrep sledi dolgoletnim razpravam o stroškovni učinkovitosti in varnosti vključitve tega specifičnega cepiva v rutinski koledar cepljenja za najmlajše.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Mary Sheffield je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prisegla kot 76. županja mesta Detroit. S tem dejanjem se je vpisala v zgodovino kot prva ženska na čelu tega ameriškega mesta v njegovi 300-letni zgodovini. Slovesnost prisege je potekala na novoletno jutro, s čimer se je začel njen mandat po zmagi na novembrskih volitvah. Sheffield, ki je svojo politično pot v mestu začela leta 2013 z izvolitvijo v mestni svet, je pred prevzemom županske funkcije opravljala naloge predsednice mestnega sveta. Nova županja napoveduje obdobje sprememb za Detroit, ki je v zadnjem desetletju prešel pot od bankrota do ponovnega gospodarskega vzpona. Njeno vodenje bo po pričakovanjih usmerjeno v socialno politiko in nadaljnjo revitalizacijo mestnih četrti. Kot izkušena lokalna političarka Mary Sheffield uživa precejšnjo podporo prebivalstva, ki od prve županje pričakuje modernizacijo mestne uprave in učinkovitejše reševanje stanovanjske problematike.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je v četrtek na slovesni prisegi pred več tisoč ljudmi napovedal novo obdobje za ameriško metropolo in obljubil, da bo svetu dokazal, da »levica lahko vlada«. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je svojo investituro izkoristil za utrditev vizije mesta kot zgleda naprednih politik. Slovesnosti se je udeležil tudi vidni ameriški senator Bernie Sanders, kar poudarja pomen te zmage za celotno progresivno gibanje v Združenih državah Amerike. Mamdani je v nagovoru poudaril, da bo New York pod njegovim vodstvom postavil zgled svetu s politikami, ki se osredotočajo na delavski razred in dostopnost bivanja. Njegova zaprisega sledi presenetljivi zmagi na volitvah, kjer je premagal izkušenejše politične tekmece in obljubil takojšnje izvajanje ambicioznega programa. Njegov vzpon na čelo največjega ameriškega mesta velja za politični potres, saj je Mamdani postal prvi muslimanski župan New Yorka. V svojem mandatu se bo po lastnih napovedih spopadal z izzivi, ki jih prinaša napovedano ukinjanje zveznega financiranja s strani Donalda Trumpa, obenem pa želi dokazati učinkovitost socialističnega pristopa k upravljanju mestne infrastrukture in socialnih storitev.

Zohran Mamdani je ob polnoči na zasebni slovesnosti uradno zaprisegel kot novi župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman in prvi demokratični socialist na tem položaju v zgodovini mesta. Širiintridesetletni progresivni politik, ki je zmagal na novembrskih volitvah, namerava že prvi dan mandata uvesti korenite spremembe, kar v mestu z osmimi milijoni prebivalcev sproža tako upanje kot zaskrbljenost. Njegov prevzem oblasti velja za zgodovinski premik, ki demokratično-socialistično politiko postavlja v središče ameriškega nacionalnega odra. Po uradni zaprisegi je novi župan praznovanje nadaljeval z javno slovesnostjo in ulično zabavo za prebivalce New Yorka. Mamdani, ki je pakistansko-ameriškega porekla, v svojem programu napoveduje obravnavo perečih socialnih vprašanj in reorganizacijo mestne uprave. Njegov mandat se začenja v času velikih pričakovanj glede prihodnje usmeritve največjega ameriškega mesta, saj njegovi načrti predvidevajo precejšnjo preobrazbo javnih storitev in stanovanjske politike.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka, potem ko je Kitajska izvedla vojaške vaje blizu Tajvana. Poudaril je, da mednarodna skupnost pozorno spremlja odločnost Tajvancev, da se branijo. Obljubo je podal le nekaj dni po koncu kitajskih vojaških vaj "Justice Mission 2025".

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Na inavguraciji župana Zohrana Mamdanija se je zbralo več tisoč ljudi na trgu pred mestno hišo in ulicah Spodnjega Manhattna. Medtem ko so nekateri mediji poročali o Mamdanijevih načrtih glede financiranja newyorške policije, je slovesnost zaznamoval tudi dotik assamske svile, ki je poudarjala županovo indijsko poreklo.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so odpustili iz bolnišnice, kjer je prestal več operacij, in ga prepeljali nazaj v zaporni objekt. Bolsonaro v zaporu prestaja kazen zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara, ki se je zgodil po njegovem porazu na predsedniških volitvah. Po poročanju brazilskega medijskega portala G1 se je njegovo zdravstveno stanje po kirurških posegih dovolj stabiliziralo za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Bolsonaro, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, je bil v zadnjem obdobju pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Njegova hospitalizacija je bila nujna zaradi zdravstvenih zapletov, ki so po navedbah njegovih odvetnikov posledica preteklih poškodb, vendar so zdravniki po opravljenih posegih ocenili, da nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Policija ga je pod strogimi varnostnimi ukrepi nemudoma vrnila v priporno enoto, kjer nadaljuje prestajanje zaporne kazni, povezane z napadi na državne institucije v Brasilii.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je ob nastopu funkcije napovedal korenite spremembe v vodenju mesta, s poudarkom na dostopnih stanovanjih, javnem prevozu in pravicah priseljencev. Mamdani, sicer priseljenec in musliman, je v svojih prvih nagovorih ostro nastopil proti milijarderjem in obljubil zaščito prebivalcev pred politiko predsednika Donalda Trumpa. Njegova izvolitev je sprožila burne razprave v nacionalni politiki, kjer nekdanji zakonodajalci različno ocenjujejo vpliv njegove agende na prihodnost Demokratske stranke in celotnih Združenih držav Amerike. Istočasno se administracija predsednika Trumpa spopada z resnimi obtožbami o zlorabi oblasti in neizpolnjenih predvolilnih obljubah. Senator Sheldon Whitehouse je razkril preiskavo o domnevnem prilaščanju finančnih sredstev Kulturnega centra Johna F. Kennedyja, ki naj bi ga Trumpovi zavezniki spremenili v zasebni sklad za politične somišljenike, vključno s spornim preimenovanjem stavbe. Analize prav tako kažejo na vrsto prelomljenih obljub, med katerimi izstopa neuspeh pri končanju vojne v Ukrajini v obljubljenih 24 urah ter nadaljevanje pregona političnih nasprotnikov, kar dodatno spodkopava predsednikovo javnomnenjsko podporo v drugem letu njegovega mandata.

Zohran Mamdani je uradno zaprisegel kot novi župan mesta New York, s čimer se začenja mandat, ki ga zaznamujejo močna politična neskladja z administracijo predsednika Donalda Trumpa. Mamdani, ki velja za izrazitega levičarja, je zaprisegel dvakrat: najprej simbolično na opuščeni postaji podzemne železnice, nato pa še na javni ulični zabavi. Njegovo zaprisego je vodila generalna tožilka New Yorka Letitia James, sicer znana nasprotnica predsednika Trumpa, kar dodatno poudarja ideološki razkol med mestno in zvezno oblastjo. Župan Mamdani je že začel s ključnimi imenovanji, pri čemer je za najvišjega pravnika mesta izbral nekdanjega mestnega uradnika, ki je letos zapustil ugledno odvetniško pisarno Paul Weiss. Slednja je namreč sklenila sporno pogodbo s predsednikom Trumpom, kar je bilo za Mamdanijevo ekipo nesprejemljivo. Pričakuje se, da bo Mamdanijeva agenda, ki vključuje zaščito muslimanskih skupnosti in nadaljevanje pro-palestinskih protestov, neposredno trčila ob politiko Trumpove administracije, zlasti na področjih imigracije in javnega reda. Kljub kratkemu obdobju navideznega premirja v novembru 2025 se New York pripravlja na obdobje intenzivnih pravnih in političnih bojev med mestno hišo in Belo hišo.

Zohran Mamdani je ob nastopu funkcije župana New Yorka obljubil, da bo dokazal uspeh levičarske politike, s čimer se bo soočil z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Obenem se je zavezal, da bo transformiral vlado v korist prizadevanj mesta.

Zohran Mamdani je ob zaprisegi obljubil uresničevanje demokratično socialističnega programa, medtem ko so protestniki vzklikali "obdavčite bogate". Poudarjeno je, da je Mamdanijeva zmaga prišla v času, ko Donald Trump spodbuja desničarsko agendo. V govoru ob zaprisegi je pozval k akciji in poudaril, da bo vladal kot demokratični socialist.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je v četrtek uradno zaprisegel na položaj in v svojem prvem nagovoru obljubil »neustrašno« vodenje mesta. Demokratični politik, ki velja za predstavnika levega krila stranke, želi v svojem mandatu dokazati, da lahko socialistične usmeritve v politiki prinesejo uspeh. Poudaril je, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled celotnemu svetu, pri čemer se bo mestna uprava podvzetno lotevala zastavljenih ciljev. Slovesnost ob zaprisegi je zaznamovala zgodovinski mejnik, saj je Mamdani postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. V svojem govoru je izpostavil ambiciozne načrte za prihodnost, ki vključujejo preobrazbo mestne politike v smeri večje socialne pravičnosti. Njegov nastop funkcije je vzbudil precejšnjo pozornost javnosti, saj napoveduje odmik od uveljavljenih političnih praks prejšnjih administracij.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Malezijski kralj Sultan Ibrahim in kraljica Raja Zarith Sofiah sta ob vstopu v leto 2026 prebivalcem Malezije podelila svoje uradno voščilo. V sporočilu, ki je bilo objavljeno 1. januarja 2026, sta monarha izrazila dobre želje vsem državljanom ob začetku novega koledarskega leta. Dogodek sledi tradiciji, po kateri kraljeva družina vzdržuje stik z javnostjo ob pomembnih državnih mejnikih. Istočasno sta praznično voščilnico tajskemu ljudstvu podelila tudi tajski kralj Maha Vajiralongkorn in kraljica Suthida. Na predvečer novega leta po budističnem koledarju 2569 sta javnosti predstavila kraljevo voščilnico, ki vključuje simbole blaginje in kraljeve podobe. Gre za uraden protokolarni dogodek, ki je v obeh jugovzhodnoazijskih monarhijah namenjen krepitvi nacionalne enotnosti in spoštovanju tradicije kraljevih hiš.

Rusija je ZDA predala domnevne dokaze, ki naj bi dokazovali načrtovani ukrajinski napad z dronom na eno od rezidenc predsednika Putina. Rusija trdi, da je ameriškim uradnikom predala dešifrirane podatke iz ukrajinskega drona. Ukrajina zanika obtožbe, medtem ko so ameriške obveščevalne službe skeptične. Strokovnjak za letalstvo poroča, da naj bi bilo območje Valdaja zaščiteno s 14 sistemi zračne obrambe.

Jair Bolsonaro je po tednu dni, po operaciji dvojne hernije, zapustil bolnišnico v Brasilii in se vrnil v zapor. Natančen datum vrnitve v zapor je bil v četrtek.

Jair Bolsonaro se je po osmih dneh v bolnišnici, kjer je okreval po operaciji, vrnil v celico zvezne policije. Tam nadaljuje prestajanje 27-letne zaporne kazni zaradi državnega udara.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil precejšnje razburjenje v kulturnih in političnih krogih z odločitvijo o preimenovanju slovitega John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti v Trump-Kennedyjev center. Po navedbah Washington Posta je Trumpova administracija pred glasovanjem o preimenovanju spremenila statut ustanove, s čimer so onemogočili glasovanje članom, ki jih imenuje kongres, in tako zagotovili potrditev predloga brez opozicije. Zaradi te poteze se ustanova spopada z množičnimi odpovedmi nastopov; zadnja v nizu je jazzovska zasedba The Cookers, ki je odpovedala silvestrski koncert. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo kritike zaradi načrtovane gradnje nove plesne dvorane v Beli hiši, za katero želi administracija po hitrem postopku pridobiti dovoljenja in se s tem izogniti javni presoji. Medtem v New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo mestne listine. Kritiki trdijo, da gre za poskus omejevanja pooblastil novega župana Zohrana Mamdanija in spremembo statusa New Yorka kot varnega mesta za migrante, kar bi bilo v skladu s Trumpovo politiko priseljevanja. Ti dogodki odražajo širši vzorec Trumpovega uveljavljanja vpliva na ključne institucije in lokalne oblasti.

Deli severne poloble, predvsem Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, se ob prelomu leta spopadajo z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki vključujejo arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Združenem kraljestvu so meteorologi opozorili na najhladnejši polarni sunek v zadnjem letu, ki bi lahko v delih Škotske in severne Anglije prinesel do 30 centimetrov snega. Zaradi napovedanih temperatur, ki se bodo spustile do minus 5 stopinj Celzija, je britansko ministrstvo za delo in pokojnine (DWP) prvič v letošnji sezoni aktiviralo plačila za ogrevanje v 18 poštnih okoliših, kar bo pomagalo približno 6.000 gospodinjstvom. Podobne razmere vladajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer so se v zvezni državi New Jersey ob vstopu v novo leto pojavili močni snežni viharji. V regiji Srednjega zahoda so temperature na silvestrovo padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi močnega vetra dosegali vrednosti do minus 26 stopinj Celzija. Zdravstvene oblasti v obeh državah opozarjajo na povečano tveganje za ranljive skupine prebivalstva in možne motnje v oskrbi z električno energijo ter težave v cestnem prometu. Medtem ko nekatere regije pričakujejo otoplitev v prvih dneh januarja, ostajajo opozorila pred nizkimi temperaturami v veljavi do konca tedna.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v svojo končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je ob tem pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za junake. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov pooblastil sile za vzpostavitev tako imenovanih varovalnih pasov v regijah Sumi in Harkov. Namen teh con naj bi bila zaščita ruskega obmejnega ozemlja pred ukrajinskimi napadi, kar pa v praksi pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi ukrajinskimi ozemlji. Medtem ko Moskva krepi vojaške pritiske, so se diplomatski odnosi ponovno zaostrili. Rusija je Ukrajino obtožila izvedbe smrtonosnega napada z droni na civilne cilje v vasi Horli v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kjer naj bi umrlo najmanj 24 ljudi. Dogajanje je vplivalo tudi na ameriško notranjo politiko; Donald Trump je delil uredniški prispevek, ki Putina obtožuje za neuspeh mirovnih pogajanj in ga označuje za glavno oviro pri doseganju sporazuma. Ameriški obveščevalni viri so hkrati zavrnili ruske trditve, da je Ukrajina v preteklosti skušala izvesti atentat na Putina v eni od njegovih rezidenc.

V vasi Horli v regiji Herson je v času novoletnega praznovanja prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki naj bi jih izstrelila ukrajinska stran. Po poročanju lokalnega guvernerja Vladimirja Salda in ruskega zunanjega ministrstva so droni zadeli bar in hotel, kjer so se zbrali civilisti. Napad je zahteval življenja najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi več otrok. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu, saj naj bi izvidniški droni najprej preleteli območje, nato pa so stavbe zadeli trije letalniki, kar je povzročilo obsežen požar. Istočasno je Rusija poročala o poskusih napadov na prestolnico. Moskovski župan Sergej Sobjanin je potrdil, da je ruska zračna obramba v zgodnjih jutranjih urah sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Po njegovih navedbah so bili letalniki prestreženi še pred dosegom mesta, zato večje škode ali žrtev na tem območju niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padcev še vedno preiskujejo ostanke letalnikov, incidenti pa kažejo na nadaljnje stopnjevanje zračnih napadov med državama v začetku leta 2026.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike, naj nemudoma prekinejo operacijo pregona naftnega tankerja, ki je plul proti Venezueli. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z razmerami, ameriška obalna straža že dva tedna v Atlantskem oceanu zasleduje omenjeno plovilo. Diplomatska napetost se je stopnjevala po tem, ko so ameriške oblasti poskušale prestreči tovor, namenjen venezuelskemu režimu, ki je podvržen mednarodnim sankcijam. Ruska stran trdi, da so dejanja ameriške obalne straže v mednarodnih vodah nesprejemljiva in predstavljajo kršitev pomorskega prava. Ladja trenutno izvaja manevre, s katerimi se poskuša izogniti prestrezanju, medtem ko ameriške sile vztrajajo pri nadzoru poti tankerja. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli in izvoza energentov iz držav, ki so pod ameriškimi embargi. Pošiljka nafte je ključnega pomena za Venezuelo, ki se spopada s hudo gospodarsko krizo in pomanjkanjem goriva, kljub lastnim zalogam surove nafte.

Regionalne oblasti v okupiranem delu ukrajinske regije Herson so 1. januarja sporočile, da bo identifikacija vseh žrtev, ki so izgubile življenje v nedavnem napadu ukrajinskih sil na vas Horli, mogoča šele po opravljeni genetski ekspertizi. Raketni napad je po dostopnih informacijah zadel tamkajšnjo kavarno in hotel, kar je povzročilo večje število smrtnih žrtev, katerih trupel zaradi stopnje poškodb ni bilo mogoče takoj identificirati. Ruske okupacijske oblasti v Hersonu nadaljujejo s preiskavo incidenta, medtem ko ukrajinska stran izvaja napade na logistične in nastanitvene objekte v ozadju frontne črte z namenom oslabitve ruskih vojaških zmogljivosti. Identifikacijski postopki bodo trajali dlje časa, saj so forenzični strokovnjaki že pričeli z jemanjem vzorcev DNK. Točnega števila žrtev oblasti še niso dokončno potrdile, saj preiskava na prizorišču še vedno poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi.

Oblasti v ukrajinski regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, so objavile prvi uradni seznam smrtnih žrtev po napadu v vasi Horli. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Rusija, so do zdaj identificirali sedem oseb. Informacije, ki so jih objavili na uradni spletni strani guvernerja in administracije regije, navajajo, da so bili ti ljudje ubiti med praznovanjem novega leta. Ruski viri obtožujejo oborožene sile Ukrajine, da so izvedle napad, v katerem naj bi žrtve žive zgorele. Objava seznama je sledila forenzičnim postopkom za identifikacijo trupel na kraju dogodka. Gre za stopnjevanje napetosti v regiji, ki ostaja eno izmed osrednjih bojišč v tekočem konfliktu, pri čemer obe strani redno poročata o civilnih žrtvah v zaledju frontnih črt. Poročila o dogodku prihajajo iz virov pod ruskim nadzorom, neodvisna potrditev vseh okoliščin dogodka pa še ni bila podana.

Policija v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir je sprožila preiskavo proti igralcu kriketa Furqanu Bhattu, ki je med tekmo lokalne lige v Džamuju na svoji čeladi nosil nalepko s palestinsko zastavo. Incident se je zgodil v okviru lige prvakov Džamuja in Kašmirja, kjer je športnik z uporabo simbola sprožil precejšnje javno razburjenje in odziv varnostnih organov. Policija je poleg igralca na zaslišanje pozvala tudi organizatorje lige, da bi pojasnili okoliščine dogodka. Preiskovalci so zahtevali uradno pojasnilo glede uporabe političnega simbola na športnem tekmovanju, saj indijske oblasti v tej nemirni regiji strogo nadzorujejo javno izražanje solidarnosti s tujimi političnimi gibanji. Po navedbah prič in soigralcev je Bhatt čelado z zastavo uporabljal med celotno igro, kar so organi pregona označili za morebitno kršitev pravil o javnem redu. Dogodek odraža visoko stopnjo napetosti v regiji, kjer so vprašanja identitete in mednarodne solidarnosti pod stalnim nadzorom policije in obveščevalnih služb. Organizatorji tekmovanja so se morali zagovarjati zaradi pomanjkljivega nadzora nad opremo igralcev.

Mehika je uradno uveljavila nove carine na uvoz izdelkov iz držav, s katerimi nima sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov, kar najbolj neposredno vpliva na trgovino s Kitajsko. Ukrep, ki vključuje tarife v višini do 50 odstotkov na več kot 1400 različnih izdelkov, je del širše gospodarske strategije nove mehiške vlade. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno uskladitev s trgovinsko politiko Združenih držav Amerike, ki so največja trgovinska partnerica Mehike. Odločitev mehiške predsednice Claudie Sheinbaum je tesno povezana s prihajajočim ponovnim pregledom trgovinskega sporazuma T-MEC, ki vključuje Mehiko, Združene države Amerike in Kanado. Z omejevanjem kitajskega uvoza Mehika krepi svoj pogajalski položaj in poskuša preprečiti, da bi kitajska podjetja mehiško ozemlje uporabljala kot vstopno točko za ameriški trg brez ustreznih dajatev. Ukrep bo neposredno vplival na številne industrijske sektorje, vključno z jeklarstvom, tekstilno industrijo in elektroniko.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Estonijo in Grčijo. V Združenih državah Amerike so izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere zvezne države poročale o več kot 20 centimetrih snega in sunkih vetra do 70 kilometrov na uro. Temperature so v nekaterih predelih padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi vetra dosegali tudi do -30 stopinj Celzija. V Evropi se s podobnimi razmerami spopadajo v Veliki Britaniji, kjer so izdali rumena opozorila zaradi snega in ledu, ter v Grčiji, kjer je vdor polarnega zraka povzročil nenaden padec temperatur in sneženje tudi v nižjih predelih države, vključno z okolico Aten. Napovedi za prve dni januarja kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, vendar meteorologi v prihodnjem tednu pričakujejo postopno otoplitev. Kljub mrazu so novoletna praznovanja na prostem v večini mest potekala po načrtih, čeprav so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti in uporabi toplih oblačil zaradi nevarnosti ozeblin.

V ruskih prestolnih letališčih so danes zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki (droni) zadržanih več kot 60 letov. Ruske oblasti so bile prisiljene uvesti omejitve zračnega prostora nad Moskvo, kar je neposredna posledica povečanih varnostnih tveganj zaradi vstopov tujih objektov v varovano območje. Potniki so se spopadali z večurnimi zamudami, medtem ko so letalske družbe poskušale prilagoditi urnike poletov glede na trenutne varnostne razmere. Napadi z brezpilotnimi letalniki na rusko prestolnico so postali pogostejši, kar povzroča redne prekinitve civilnega letalstva in logistične težave v enem največjih evropskih prometnih vozlišč. Čeprav uradni viri niso poročali o večji gmotni škodi na sami letališki infrastrukturi, so operativne motnje povzročile precejšnjo gospodarsko škodo in negotovost med potniki. Varnostni ukrepi v okolici ključnih infrastrukturnih objektov v Rusiji ostajajo na najvišji ravni.

V Teheranu so z obsežno slovesnostjo v velikem molitvenem prostoru imama Homeinija obeležili šesto obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, ki je bil ubit v ameriškem zračnem napadu leta 2020. Iranski predsednik Masud Pezeškian je v svojem nagovoru poudaril neomajno zavezanost iranskega ljudstva načelom pokojnega generala in potrdil nadaljnje upiranje Irana silam, ki jih je označil za arogantne svetovne velesile. Slovesnosti so se udeležili številni visoki politični, vojaški in kulturni predstavniki ter množica privržencev, ki so počastili spomin na poveljnike odporniškega gibanja. Pezeškian je v govoru izpostavil Solejmanijevo dediščino kot simbol odpora, pri čemer je poudaril, da njegova smrt ni oslabila iranske odločnosti, temveč jo je utrdila. Dogodek odraža trenutno politično napetost v regiji, saj Iran skozi tovrstne komemoracije utrjuje svojo zunanjepolitično držo in notranjo enotnost. General Solejmani je bil ključna osebnost pri širjenju iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu, njegova smrt pa še vedno ostaja osrednja točka iranske retorike proti Zahodu.

Predsednik ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je zahteval podrobno poročilo o poteku kazenske preiskave, ki so jo sprožili po obsežnih nemirih v mestu Podolsk v moskovski regiji. Po uradnih navedbah tiskovne službe preiskovalnega odbora je 1. januarja prišlo do množičnega pretepa, v katerem je sodelovalo približno 40 moških, pri čemer je bilo uporabljeno tudi strelno orožje. Incident se je sprevrgel v hudo kršitev javnega reda in miru, zaradi česar so oblasti uvedle postopek o množičnih neredih. Bastrikin je od podrejenih zahteval pojasnila o vseh okoliščinah dogodka in identifikacijo vseh vpletenih oseb. Ruski organi pregona so potrdili, da se preiskava nadaljuje, medtem ko podrobnosti o morebitnih žrtvah ali motivih za konflikt še niso v celoti razkrite javnosti. Dogodek je v moskovski regiji povzročil precejšnje vznemirjenje, saj gre za enega večjih primerov skupinskega nasilja v zadnjem času.

V noči na novo leto sta se Rusija in Ukrajina spopadali z novo serijo medsebojnih zračnih napadov, ki so terjali številne civilne žrtve in povzročili škodo na ključni infrastrukturi. Ruski uradniki v okupirani regiji Herson so sporočili, da je ukrajinski napad z droni na vas pod ruskim nadzorom ubil 24 ljudi, med katerimi je bil tudi otrok, ter ranil vsaj 50 oseb. Po ruskih navedbah so droni zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na zasedenih ozemljih v zadnjem obdobju. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnih ruskih napadih z droni, ki so bili usmerjeni proti energetski infrastrukturi v več regijah Ukrajine. Po njegovih besedah je Rusija namerno stopnjevala vojaške aktivnosti prav v prazničnem času, pri čemer so ukrajinske sile zaznale in poskušale nevtralizirati več kot 200 sovražnih objektov. Napadi so povzročili nove težave pri oskrbi z električno energijo, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že dlje časa spopada z uničevanjem kritičnih objektov.

Slovaški obrambni minister Robert Kaliňák je v izjavi za tiskovno agencijo TASR ostro zavrnil možnost, da bi Ukrajina kadar koli postala članica zveze Nato. Po njegovih besedah država ne bo prejela vabila v zavezništvo, ob tem pa je kritiziral skupino držav podpornic Kijeva, ki jih je označil za t. i. koalicijo voljnih. Kaliňákove izjave odražajo stališče aktualne slovaške vlade pod vodstvom Roberta Fica, ki zagovarja ustavitev vojaške pomoči Ukrajini in se zavzema za diplomatsko rešitev konflikta z Rusko federacijo. Njegove trditve so v neposrednem nasprotju z uradno politiko zavezništva, ki poudarja, da so vrata Nata za Ukrajino odprta, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Slovaški minister je v svojem nagovoru opozoril tudi na varnostna tveganja, ki bi jih po njegovem mnenju prineslo polnopravno članstvo Ukrajine v Natu, ter nakazal, da bi takšna poteza le še dodatno zaostrila odnose z Moskvo. Izjava prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o dolgoročnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne.

Podpredsednik poslanske zbornice češkega parlamenta Tomio Okamura je v svojem novoletnem nagovoru državljanom ostro nastopil proti nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Okamura je pozval češko vlado, naj namesto financiranja oboroženih sil sosednje države sredstva raje nameni za potrebe čeških družin, upokojencev in invalidov. Po njegovem mnenju so trenutni državni izdatki za ukrajinsko vojsko nesprejemljivi v luči domačih gospodarskih izzivov. Okamura je v videonagovoru poudaril, da bi morala biti prioriteta države blaginja lastnih državljanov, ne pa vpletenost v tuji konflikt. Njegove izjave odražajo naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede dolgoročne vzdržnosti in obsega pomoči Kijevu. Kritika temelji na prepričanju, da država zanemarja socialno šibke skupine prebivalstva na račun geopolitičnih ciljev, kar v delu javnosti sproža razprave o pravični porazdelitvi proračunskih sredstev.

V Teheranu so v četrtek, 2. januarja 2026, pripravili osrednjo slovesnost ob šesti obletnici smrti generala Kasema Sulejmanija, ki se je je v veliki mošeji Imam Homeini udeležila množica ljudi in visoki državni predstavniki. Med prisotnimi so bili iranski predsednik Masud Pezeškian, poveljnik sil Kuds, general Ismail Kani, ter namestnik vrhovnega poveljnika iranske revolucionarne garde (IRGC), general Ahmad Vahidi. Na dogodku so se zbrali tudi številni tuji predstavniki in družinski člani padlega generala, kar odraža trajajoč pomen Sulejmanijeve zapuščine v iranski zunanji in obrambni politiki. Slovesnost je spremljala močna prisotnost civilne in vojaške elite, kar poudarja simbolno vlogo, ki jo Sulejmani še vedno zaseda v iranskem državnem aparatu. Dogodek se je odvil v času poostrenih varnostnih ukrepov in organiziranih prometnih omejitev v prestolnici. Prisotnost tujih delegacij nakazuje na iranska prizadevanja za ohranitev regionalnih zavezništev, ki jih je v času svojega delovanja vzpostavljal prav Sulejmani kot ključni strateg iranskih operacij v tujini.

Ruske letalske oblasti so zaradi obsežnega napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki uvedle začasne omejitve prometa na moskovskih letališčih Domodedovo, Žukovski in Vnukovo. Župan Moskve Sergej Sobjanin je potrdil, da je zračna obramba v poldrugi uri uničila najmanj 20 brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti ruski prestolnici. Ukrep zaustavitve poletov je bil sprejet zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, medtem ko je letališče Šeremetjevo delovalo pod posebnim nadzorom v usklajevanju s pristojnimi organi. Operativne motnje v zračnem prostoru Ruske federacije so postale pogostejše, saj ukrajinske sile stopnjujejo napade na infrastrukturo globoko v ruskem zaledju. Agencija Rosaviacija je sporočila, da so bili omejitveni ukrepi nujni za preprečitev morebitnih nesreč v potniškem prometu. Napadi so povzročili zamude številnih poletov, potnikom pa so svetovali spremljanje uradnih obvestil o preusmeritvah na alternativna letališča.

Južni prehodni svet v Jemnu je v četrtek izdal ukaz o popolni zaustavitvi letalskega prometa na mednarodnem letališču v Adnu. Odločitev o zaprtju letališča je bila sprejeta v času naraščajočih napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirajo različne frakcije znotraj države. Savdski viri navajajo, da je mednarodno priznana jemenska vlada skušala uvesti nove omejitve za lete v Združene arabske emirate in iz njih, da bi omejila stopnjevanje konfliktov, vendar se je minister za promet v okviru Južnega prehodnega sveta namesto upoštevanja pravil odločil za popolno blokado letališča. Zaradi omenjene poteze se je ministrstvo za promet odzvalo z obsodbo, saj zaprtje ključne infrastrukture hromi humanitarne in komercialne poti v državi. Ukrep vključuje tudi poostrene savdske inšpekcijske postopke, ki so sprožili dodatno nezadovoljstvo med lokalnimi oblastmi. Razmere v Adnu ostajajo nestabilne, saj se interesi regionalnih sil še naprej križajo na račun civilnega letalstva in oskrbe prebivalstva.

V regiji Belgorod na zahodu Ruske federacije sta dva ukrajinska brezpilotna letalnika napadla vas Jasnije Zori, pri čemer sta povzročila materialno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi. Kot je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, je napad povzročil prekinitev oskrbe z električno energijo v delu omenjenega naselja. Po prvih informacijah lokalnih oblasti so bili v napadu neposredno tarča večstanovanjski objekti, kar je povzročilo poškodbe na fasadah in oknih, medtem ko je bil daljnovod resneje poškodovan. Ruska stran poroča, da so ukrajinske oborožene sile s tem nadaljevale serijo napadov na obmejno infrastrukturo, ki so se v zadnjih mesecih znatno okrepili. Kljub materialni škodi na civilni infrastrukturi in izpadu električnega omrežja guverner Gladkov v tokratnem incidentu ni poročal o smrtnih žrtvah ali poškodovanih civilistih. Intervencijske ekipe so po napadu začele z nujno sanacijo daljnovoda, da bi čim prej vzpostavile oskrbo s tokom v prizadetem območju, vendar razmere v regiji ostajajo napete zaradi pogostih vdorov brezpilotnih letalnikov v ruski zračni prostor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek izpostavil, da integracija Ukrajine v Evropsko unijo ne predstavlja zgolj političnega cilja, temveč je osrednji element varnostnih jamstev, ki jih Kijev zahteva v okviru mednarodnih prizadevanj za končanje ruske agresije. Zelenski meni, da bi polnopravno članstvo v povezavi delovalo kot močan odvračilni dejavnik proti prihodnjim napadom in zagotovilo dolgoročno stabilnost države po koncu vojaških spopadov. Izjave so bile podane v luči intenzivnih diplomatskih dejavnosti, kjer Ukrajina poskuša utrditi svojo pot v evroatlantske integracije kot del morebitnega mirovnega načrta. Kijev vztraja, da nobena rešitev konflikta ne sme priti na račun suverenosti ali možnosti za vključitev v zahodne institucije. Predsednik je ob tem poudaril, da so varnostna jamstva, ki vključujejo institucionalno povezanost z Evropo, nujna za preprečitev ponovitve zgodovine in zaščito demokratičnih vrednot na celini.

Premier Turške republike Severni Ciper Ünal Üstel se je ostro odzval na provokativne izjave v novoletnem videoposnetku grško-ciprske nacionalne garde. V videoposnetku so grški vojaki kot eno izmed svojih želja za leto 2026 navedli vstop grških bojnih ladij v pristanišči Kirenija in Famagusta, ki sta pod nadzorom turške strani. Üstel je te navedbe označil za odraz dvoličnosti in poudaril, da grška stran kljub formalnim mirovnim sporočilom še vedno goji bojevite težnje. Predsednik vlade je v izjavi za javnost opozoril, da bi morala grška stran prenehati s sanjarjenjem o prevzemu severnega dela otoka. Dodal je, da bodo tisti, ki ne opustijo takšnih načrtov, še naprej doživljali razočaranja, kot so jih zadnjih 50 let. Ob tem je posvaril pred preizkušanjem potrpežljivosti in moči ciprskih Turkov ter turškega naroda, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose na razdeljenem otoku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek po telefonu pogovarjal s ciprskim predsednikom Nikosom Hristodulidisom, s katerim sta potrdila uradni obisk ukrajinskega voditelja v Nikoziji, predviden za 7. januar. Pogovor in napoved obiska sta tesno povezana z začetkom ciprskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki se je uradno pričelo 1. januarja. Pobudo za klic je dal ukrajinski predsednik, kar poudarja strateški pomen sodelovanja med Kijevom in Nikozijo v času evropskega predsedovanja. Srečanje bo namenjeno razpravi o vlogi Cipra kot države članice, ki vodi procese v Evropski uniji, ter o nadaljnji podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Obisk Zelenskega na začetku ciprskega mandata pošilja močno politično sporočilo o prednostnih nalogah Cipra znotraj povezave. Voditelja sta v pogovoru poudarila pomen stabilnosti in solidarnosti znotraj evropskega prostora, pri čemer Ciprova vloga postaja ključna za koordinacijo skupnih evropskih odločitev glede ukrajinske krize in širitvenih procesov.

Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Tani je opravil ločena telefonska pogovora s savdskim kronskim princem in predsednikom vlade Mohamedom bin Salmanom ter predsednikom Združenih arabskih emiratov šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Voditelji so v luči naraščajočih napetosti v regiji podrobno pregledali najnovejši razvoj dogodkov ter razpravljali o skupnih mednarodnih vprašanjih. Pogovori so bili namenjeni predvsem usklajevanju stališč glede varnostnih izzivov, ki vplivajo na stabilnost na Bližnjem vzhodu. Srečanja in komunikacija med vodilnimi predstavniki zalivskih držav odražajo prizadevanja za krepitev diplomatskih vezi in umirjanje kriznih žarišč v njihovi soseščini. Strani so poudarile pomen sodelovanja pri reševanju regionalnih konfliktov, pri čemer so se osredotočile na humanitarna vprašanja in politično stabilnost. Takšna diplomatska dejavnost je ključna za zagotavljanje energetske varnosti in preprečevanje širjenja nestabilnosti, ki bi lahko vplivala na svetovne trge.

V švicarskem luksuznem smučarskem letovišču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta izbruhnil uničujoč požar v polnem baru, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 oseb. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil visoko število žrtev in izrazil zaskrbljenost za italijanske državljane, saj 16 oseb še vedno pogrešajo, medtem ko jih je približno 15 v bolnišnični oskrbi z resnimi opeklinami. Razmere na prizorišču so opisane kot kaotične, na spletu pa so se pojavili videoposnetki, ki prikazujejo obupane poskuse gostov, da bi se rešili iz gorečega objekta. Tajani je v izjavi za medije dejal, da upajo na najboljše, vendar ne morejo izključiti možnosti, da so med smrtnimi žrtvami tudi Italijani. Švicarske oblasti nadaljujejo s preiskavo vzroka požara in identifikacijo žrtev, medtem ko reševalne ekipe še vedno pregledujejo prizorišče nesreče. Število ranjenih in pogrešanih se lahko še spremeni glede na zahtevnost identifikacije v uničenem baru.

Francoska poštna služba La Poste in njena finančna podružnica La Banque Postale sta bili v četrtek, 1. januarja 2025, tarča drugega obsežnega kibernetskega napada v manj kot desetih dneh. Napad tipa DDoS (onemogočanje storitev) je povzročil ohromitev spletnih strani in mobilnih aplikacij, kar je strankam onemogočilo sledenje paketom in potrjevanje spletnih plačil. Po navedbah skupine je šlo za napad nepredvidenih razsežnosti z več milijardami poskusov povezav na sekundo, katerih namen je bil preobremenitev strežnikov. Incident se je začel v noči na četrtek in trajal do poznega popoldneva, ko so strokovnjakom uspeli ponovno vzpostaviti delovanje storitev. Čeprav uradne potrditve o storilcih še ni, strokovnjaki sumijo prorusko hekersko skupino NoName057(16), ki je prevzela odgovornost že za prejšnji tovrstni napad med božičnimi prazniki. Kljub motnjam na spletu so dvigi gotovine na bankomatih potekali nemoteno, podjetje pa še naprej preiskuje morebitne dolgoročne posledice na svojo digitalno infrastrukturo.

V Iranu se po več dneh intenzivnih protestov razmere zaostrujejo, saj so spopadi med demonstranti in državnimi varnostnimi silami terjali prve smrtne žrtve. Po poročanju lokalnih medijev je v nasilnih soočenjih življenje izgubilo več oseb, pri čemer se podatki o natančnem številu žrtev razlikujejo. Nekateri viri navajajo najmanj tri smrtne žrtve, med katerimi naj bi bila dva civilista in en član provladne milice Basidž, medtem ko drugi viri poročajo o najmanj šestih mrtvih. Protesti, ki so zajeli državo, so se sprevrgli v neposredne fizične obračune, ko so varnostne sile poskušale razgnati množice. Iranske oblasti za zdaj niso podale uradnega skupnega poročila o vseh žrtvah, vendar poročila s terena nakazujejo na visoko stopnjo napetosti. Nasilje se stopnjuje v več mestih, kjer protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo, varnostni aparat pa se na to odziva z uporabo sile, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v državi.

Ruska federacija je 1. januarja uradno začela s postopnim uvajanjem digitalnega rublja v proračunski in bančni sektor. Ta korak je postal mogoč po uveljavitvi sprememb proračunskega zakonika, ki omogočajo prenose sredstev v zvezne proračune in izplačila zveznim ustanovam v novi obliki nacionalne valute. Gre za začetno fazo obsežnega prehoda na digitalno valuto centralne banke, ki se bo stopnjeval v naslednjih letih. Po določenem časovnem načrtu bodo morale največje kreditne institucije in njihovi ključni trgovski partnerji zagotoviti operacije v digitalnih rubljih za vse uporabnike do 1. septembra 2026. Od januarja 2026 bo mogoče z novo valuto izvajati vsa proračunska plačila, medtem ko je popolna implementacija in razširitev funkcionalnosti predvidena za julij 2027. S tem ukrepom želi ruska centralna banka modernizirati plačilni sistem in zmanjšati stroške transakcij, hkrati pa okrepiti nadzor nad proračunskimi tokovi. Uvajanje digitalnega rublja je neposredna posledica zakonodaje, ki jo je predhodno podpisal predsednik Vladimir Putin, s čimer se Rusija pridružuje državam, ki razvijajo lastne digitalne valute centralnih bank (CBDC).

Politično dogajanje na Tajvanu je ob začetku novega leta zaznamoval začetek kampanj za lokalne volitve, ki bodo potekale leta 2026. V mestu Keelung sta se na novoletnem dvigu zastave prvič uradno srečala sedanji župan Xie Guoliang iz opozicijske stranke Kuomintang (KMT) in predsednik mestnega sveta Tong Tzu-wei, ki ga je vladajoča Demokratična napredna stranka (DPP) že imenovala za svojega županskega kandidata. Čeprav sta se politika vljudnostno rokovala, je bila med njima čutiti napetost, saj je Tong ostro kritiziral Xiejevo vodenje mesta, češ da nima jasne vizije za prihodnost. Župan Xie je očitke zavrnil in izpostavil postopne izboljšave v infrastrukturi mesta. Hkrati se je zaostrila bitka za nominacije znotraj stranke DPP v mestih Kaohsiung in Tainan. V Kaohsiungu so se na skupnem dogodku pojavili štirje poslanci, ki si prizadevajo za župansko kandidaturo, pri čemer so poudarjali različne pristope, od boja proti strankarskim frakcijam do osredotočenosti na bazo volivcev. V Tainanu se nadaljuje intenziven boj med glavnima kandidatkama, ki poskušata pridobiti prednost v javnomnenjskih raziskavah pred uradnim izborom. Analitiki ocenjujejo, da bodo te lokalne volitve ključne za razmerje moči med pro-neodvisno DPP in pro-kitajsko usmerjeno KMT pred naslednjimi predsedniškimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The Wall Street Journal razkril, da vsak dan zaužije večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo zdravniki. Trump je svojo odločitev utemeljil z željo po ohranjanju "čiste krvi", kar je v javnosti in medijih ponovno sprožilo razprave o njegovem zdravstvenem stanju in samovoljnem ravnanju glede zdravstvenih nasvetov. Izjave so pritegnile pozornost strokovne javnosti, saj nenadzorovano uživanje višjih odmerkov acetilsalicilne kisline lahko poveča tveganje za notranje krvavitve. Kljub opozorilom zdravstvene stroke predsednik vztraja pri svojem režimu, kar kritiki ocenjujejo kot še en primer njegovega nezaupanja v uradna medicinska priporočila. Bela hiša dodatnih pojasnil o njegovem trenutnem zdravstvenem kartonu po teh izjavah še ni podala.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.

Časnik Wall Street Journal (WSJ) je v obsežnem prispevku, ki temelji na intervjuju z ameriškim predsednikom Donalom Trumpom in izjavah njegovih bližnjih sodelavcev, poročal o opaznih znakih staranja 79-letnega voditelja. Po navedbah vira naj bi se ti znaki kazali tako v njegovem javnem nastopanju kot tudi v zasebnem življenju. Trump naj bi po poročanju časnika pogosto ignoriral nasvete zdravniške stroke in se pri ohranjanju zdravja zanašal predvsem na svojo domnevno dobro genetiko. Poročilo izpostavlja, da so spremembe v kognitivnih sposobnostih in splošni vitalnosti postale predmet razprav znotraj predsednikovega ožjega kroga. Čeprav Bela hiša uradno ne potrjuje kolišnih koli zdravstvenih težav, WSJ navaja pričevanja, ki opisujejo razhajanja med Trumpovo javno podobo močnega voditelja in njegovo dejansko fizično ter mentalno pripravljenostjo. Razprava o starosti najvišjih političnih predstavnikov v Združenih državah Amerike ostaja ključna tema v tamkajšnjem političnem prostoru, saj vpliva na stabilnost in odločevalske procese v državi.

Zohran Mamdani, 34-letni politik indijskega porekla, je ob polnoči zaprisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. V svojem prvem govoru je obljubil, da se ne bo izogibal svojim demokratično socialističnim načelom in jih ne bo opustil iz strahu pred tem, da bi ga označili za radikalnega. Prisegel je na Koran in obljubil novo obdobje za New York.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je ob zaprisegi obljubil boj proti draginji in uvedbo socialističnega programa. Njegova kampanja je med mladimi volivci sprožila veliko navdušenje, a je obenem pritegnila tudi kritike desnice. Med zaprisego so množice vzklikale »obdavčite bogate«. Napovedal je oživitev obdobja »velike vlade« in zavračanje prostega trga, individualizem pa naj bi zamenjala državna intervencija.

Zohran Mamdani, član demokratično socialistične frakcije, je prisegel kot župan New Yorka ob vzklikih množice "obdavčite bogate". Njegova izvolitev naj bi vplivala na letošnje vmesne volitve. Vermontski senator Bernie Sanders ga je uradno imenoval, v svojem inavguracijskem govoru pa je Mamdani obljubil boj proti krizi dostopnosti v enem najdražjih ameriških mest.

Zohran Mamdani je na slovesni zaprisegi uradno prevzel položaj župana New Yorka, s čimer je postal najmlajši voditelj mesta po koncu 19. stoletja. Štiriatridesetletni demokrat, ki velja za izrazitega predstavnika levega krila stranke, je v svojem prvem nagovoru napovedal dobo »ekspanzivnega in drznega« upravljanja. Poudaril je, da ne namerava omiliti svojih progresivnih stališč, temveč želi v praksi dokazati učinkovitost levičarske politike v enem največjih svetovnih metropol. Njegova izvolitev in nastop funkcije vzbujata visoka pričakovanja med volivci, ki si želijo korenitih sprememb, hkrati pa sprožata razprave o prihodnosti demokratske stranke na nacionalni ravni. Mamdani je obljubil, da se bo predano lotil reševanja socialnih in ekonomskih izzivov mesta, pri čemer se namerava izogibati političnim kompromisom, ki bi lahko upočasnili izvedbo njegovega programa. Ta »levičarski eksperiment«, kot ga opisujejo nekateri analitiki, bo pod drobnogledom celotne države, saj bi uspeh Mamdanija lahko pomenil nov zagon za progresivna gibanja po celotnih Združenih državah Amerike.

Donald Trump se je odzval na poročila o njegovem zdravju, ki so ponovno sprožila razpravo o njegovi telesni pripravljenosti. Kljub pomislekom glede njegovega nezdravega življenjskega sloga in staranja, Trump zavrača skrbi in poudarja, da je zdrav. V intervjuju je omenil, da že leta jemlje aspirin, vendar ni pojasnil, zakaj. Pojavljajo se tudi vprašanja glede temnih madežev na njegovih rokah, dremežev med sejami vlade in zmedenih govorov.

Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Slovaški obrambni minister Robert Kaliňák je ponovil, da Ukrajina ne bo nikoli postala članica Nata. Dodal je, da bi morala obramba Evropske unije ostati pod vodstvom Nata in ne EU, saj po njegovem mnenju vzporedna poveljstva niso učinkovita.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je 1. januarja 2024 ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaradi domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Medvedčuk, ki trenutno vodi gibanje Druga Ukrajina, je zatrdil, da se Zelenski ne bo mogel oprati sramote pred mednarodno skupnostjo. Po njegovih besedah naj bi bil ukaz za napad na posestvo Valdaj posledica strahu ukrajinskega vodstva pred neizbežnim porazom na bojišču in morebitno kazensko odgovornostjo oziroma zaporno kaznijo v prihodnosti. Obtožbe so sledile seriji ostrih odzivov iz Moskve, ki so se zvrstili konec decembra. Medvedčukove trditve dopolnjujejo retoriko drugih ruskih visokih uradnikov, ki so dogodek izkoristili za napovedi o koncu politične kariere in osebne varnosti ukrajinskega predsednika. Kljub temu da Kijev uradno zanika vpletenost v operacijo, ruska stran napad interpretira kot dejanje obupa in poskus spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta. Medvedčuk je v svojih izjavah poudaril, da takšne akcije le še povečujejo mednarodno izolacijo sedanjega ukrajinskega režima.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer je uvedla evro kot svojo uradno valuto. Prvi uspešen dvig evrov je bil zabeležen 20 sekund po polnoči na bankomatu v letovišču Sunny Beach. Predsednik, predsednica parlamenta in odhajajoči premier so v novoletnih sporočilih poudarili sprejetje evra.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer se je število ljudi, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povečalo na več kot 350 milijonov. Sprejem evra Bolgariji omogoča lažje potovanje, poslovanje in investicije ter prispeva k stabilnosti. Država z okoli 6,5 milijona prebivalcev je tako postala 21. država, ki je vstopila v območje evra.

George Clooney se je šaljivo odzval na nedavne kritike Donalda Trumpa glede njegovega francoskega državljanstva, pri čemer se je strinjal s Trumpovim sloganom 'Make America Great Again'.

Ob gambijski obali se nadaljujejo iskalne in reševalne akcije po potopitvi čolna, ki je prevažal več kot 200 migrantov. Gambijske oblasti so potrdile, da so našli sedem trupel in rešile 96 ljudi. Številne osebe še vedno pogrešajo.

Kljub obljubam farmacevtskih podjetij o ugodnejših cenah pod novo administracijo Donalda Trumpa, se v Združenih državah Amerike leta 2026 pričakuje dvig cen za najmanj 350 zdravil. To je razvidno iz nove analize, ki je bila narejena.

Po novi analizi se pričakuje, da se bo v ZDA leta 2026 dvignila cena najmanj 350 zdravil, kljub obljubam številnih farmacevtskih podjetij o ugodnejših cenah v okviru nove administracije Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za medij Wall Street Journal razkril, da vsakodnevno zaužije večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo njegovi zdravniki. Svojo odločitev je utemeljil z željo po večjem redčenju krvi, kar naj bi po njegovih besedah zagotovilo boljši pretok skozi srce. Trump je ob tem pojasnil, da so modrice na njegovih rokah neposredna posledica tega povečanega vnosa zdravila, ki vpliva na strjevanje krvi. Novica o samostojnem prilagajanju terapije prihaja v času, ko se v javnosti pogosto pojavljajo vprašanja o zdravstvenem stanju predsednika. Čeprav so zdravniška poročila v preteklosti njegovo zdravje označevala za izjemno, strokovnjaki opozarjajo, da lahko nenadzorovano uživanje visokih odmerkov aspirina poveča tveganje za notranje krvavitve in druge zaplete. Trump kljub tem tveganjem ostaja samozavesten glede svojega zdravstvenega stanja in poudarja, da želi s svojo metodo ohraniti srce v optimalni formi.

Ameriška vojska je v novih napadih na plovila, osumljena tihotapljenja drog, ubila najmanj osem ljudi. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja venezuelske naftne tankerje Bella 1. Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na poročila o napadu CIE z dronom v Venezueli.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika, je izrazil sožalje Evropejcem po obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Evropska komisija delala še bolj intenzivno. Dmitrijev je to označil kot prizadevanje za 'samomor Zahoda'.

Vlada Gabona je uradno razpustila državno nogometno reprezentanco po njeni neuspešni predstavi na afriškem pokalu narodov (CAN) leta 2025. Gabonska reprezentanca, znana pod nadimkom Panterji, je tekmovanje zapustila že po skupinskem delu, v katerem je zabeležila tri poraze proti Kamerunu, Mozambiku in Slonokoščeni obali. Zaradi po mnenju oblasti sramotnih rezultatov je minister za šport Simplice-Désiré Mamboula napovedal takojšnjo prekinitev vseh dejavnosti ekipe do nadaljnjega. Poleg razpustitve celotnega strokovnega štaba je vlada iz reprezentance trajno izključila tudi ključna igralca, kapetana Bruna Ékuéléja Mango in zvezdnika Pierra-Emericka Aubameyanga. Slednji se je na odločitev že odzval na družbenih omrežjih, kjer je zapisal, da so težave ekipe precej globlje od njegove osebne vloge. Takšne radikalne poteze državnih oblasti v nogometu so v Afriki v preteklosti že bile zabeležene, vendar so se v zadnjih letih zaradi strogih pravil Mednarodne nogometne zveze (Fifa) glede vmešavanja politike v šport pojavljale redkeje.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v sredo ostro obsodil odločitev Izraela o začasni prekinitvi delovanja številnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Türk je poudaril, da tovrstni ukrepi drastično poslabšujejo že tako nevzdržne razmere za civilno prebivalstvo v palestinski enklavi, ter pozval države z mednarodnim vplivom, naj pritisnejo na Izrael za takojšnjo zagotovitev neoviranega dostopa pomoči. Izrael naj bi po poročilih tujih medijev načrtoval prepoved delovanja za 37 mednarodnih organizacij, vključno z organizacijama Zdravniki brez meja in Oxfam, če te ne bodo predložile podrobnih podatkov o svojem palestinskem osebju. Ukrep, ki bi se lahko začel izvajati v prihodnjem tednu, sovpada s poročili o pripravah na ponovno odprtje mejnega prehoda Rafa pod ameriškim pritiskom, medtem ko Izrael še naprej zaseda palestinsko stran prehoda in s tem omejuje ključne vstopne točke za humanitarne pošiljke.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke zrakoplovov na letališču Gagarin v Saratovu ter na moskovskih letališčih Domodedovo in Žukovski. Po navedbah predstavnika agencije Artema Korenjaka so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, kar se v ruskem letalskem prometu običajno zgodi ob nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. V Saratovu je bil aktiviran protokol »Kovjor« (Preproga), ki zahteva takojšen pristanek ali preusmeritev vseh civilnih letal v zraku. Operativni podatki kažejo, da so omejitve neposredno vplivale na urnike številnih poletov, letališča pa so za nedoločen čas prenehala s sprejemanjem in odpravljanjem potnikov. Ukrepi v Saratovu so sledili podobnim incidentom v preteklih mesecih, kar kaže na ponavljajoče se varnostno tveganje v regiji. Čeprav uradni viri niso eksplicitno potrdili vojaške narave grožnje, so tovrstne zapore v Rusiji postale standardni odziv na morebitne vdore v zračni prostor nad strateško pomembno infrastrukturo.

Rosaviacija je zaradi varnostnih razlogov ponovno uvedla začasne omejitve sprejema in odpreme letal na več letališčih, med drugim v Moskvi (Domodedovo, Žukovski), Samari (Kurumoč), Penzi, Jaroslavlju (Tunošna), Orenburgu, Saratovu (Gagarin), Krasnodarju in Sočiju. Omejitve v Krasnodarju so bile kasneje odpravljene. Moskovski župan Sobjanin je poročal, da je bilo uničenih 20 ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so letela proti prestolnici.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob začetku svojega mandata branil ambiciozen program in zavrnil "majhna pričakovanja". Poudaril je svoj načrt za izboljšanje javnega prevoza s prisego na zapuščeni postaji podzemne železnice. Razkril je, da začenja novo obdobje v največjem mestu v državi in obljubil, da bo vladal "ekspanzivno in drzno" v imenu prizadevnih prebivalcev mesta.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je po zaprisegi zavzel stališče glede ključnih tem. Razveljavil je ukrepe, izdane po obtožnici njegovega predhodnika Adama, ter branil svojo ambiciozno politiko, pri čemer je zavrnil "majhna pričakovanja". Poudaril je, da bo njegova administracija prednostno obravnavala stroške bivanja in okrepila javni prevoz. Njegovo imenovanje so podprli Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez.

V mestu Kuhdašt v provinci Lorestan na zahodu Irana je bil med nasilnimi protesti ubit član prostovoljnih varnostnih sil Basidž, še 13 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah Islamske revolucionarne garde (IRGC) so se protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih razmer, razširili v več mest in trajajo že peti zaporedni dan. Lokalni organi poročajo o spopadih med udeleženci zborovanj in varnostnimi silami, pri čemer so mednarodne tiskovne agencije potrdile več smrtnih žrtev in ranjenih po celotni državi. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se protesti zaradi nezadovoljstva z ekonomsko politiko hitro sprevrgli v širše protivladno gibanje. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo, da bi razgnale množice, kar je privedlo do dodatnih žrtev. Incident v Kuhdaštu sledi obdobju povečanih operacij iranskih oblasti proti različnim virom destabilizacije, vključno z nedavnimi spopadi z militanti na jugovzhodu države.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je v sredo sporočil, da ne bo več zahteval odprave županskega nadzora nad javnim šolskim sistemom mesta. S to odločitvijo je Mamdani preklical eno svojih osrednjih predvolilnih obljub, ki jo je med kampanjo večkrat izpostavil. Mamdani je svojo spremembo stališča naznanil hkrati z imenovanjem Kamarja Samuelsa na položaj kanclerja mestnih šol, kar velja za ključno kadrovsko potezo v trenutku, ko se šolski sistem nahaja v negotovem položaju. Prehod na nov model upravljanja bi po mnenju opazovalcev lahko povzročil dodatno nestabilnost, zato se je novi župan odločil za ohranitev obstoječe strukture moči. Mamdani je poudaril, da je stabilnost izobraževalnega sistema v tem trenutku prednostna naloga, izbira Samuelsa pa naj bi zagotovila kontinuiteto in strokovno vodenje. Kljub temu je odločitev sprožila razprave med njegovimi podporniki, ki so pričakovali korenitejšo reformo upravljanja šolskega sistema v največjem ameriškem mestu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne poteze za utrditev vpliva nad ključnimi zveznimi institucijami in zemljišči v Washingtonu. Trump je prek novih pravil Kennedyjevega centra za uprizoritvene umetnosti dosegel, da lahko o ključnih vprašanjih glasujejo le člani upravnega odbora, ki jih je imenoval sam. To je sledilo februarski zamenjavi celotnega odbora, ki ga je nato izvolil za predsednika centra. Kljub odsotnosti uradne odobritve kongresa so zgradbo in spletno stran centra že preimenovali z vključitvijo Trumpovega imena, kar je povzročilo odpovedi umetniških dogodkov in upad prodaje vstopnic. Hkrati je ministrstvo za notranje zadeve preklicalo najemno pogodbo neprofitni organizaciji National Links Trust, ki je upravljala tri javna igrišča za golf v prestolnici, kar odpira pot za neposreden vpliv Trumpove administracije na te nepremičnine. Na političnem področju se republikanska stranka spopada z notranjimi kritikami zaradi obsežnega preoblikovanja volilnih okrajev po državi, kar je republikanec Kevin Kiley označil za popolno norost. Medtem ko so nekatere zvezne države, kot so Kalifornija, Missouri in Teksas, nove načrte že uveljavile, se drugod soočajo z zavrnitvami. V Teksasu so demokratski poslanci z odhodom iz države začasno preprečili sklepčnost in s tem zavlekli sprejetje zakonodaje o prerazporeditvi okrajev. Kljub tem prizadevanjem demokrati beležijo uspehe na lokalni ravni, med drugim z zgodovinsko zmago Renee Hardman v Iowi, kar analitiki pripisujejo nezadovoljstvu volivcev nad Trumpovo politiko in neizpolnjenimi gospodarskimi obljubami.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je v četrtek napovedala predlog zakona, ki bi odpravil državni davek na dohodek iz naslova napitnin. Po predlogu, ki bo vključen v proračunski načrt za proračunsko leto 2027, bi bili delavci oproščeni plačila davka na dohodke iz napitnin do višine 25.000 ameriških dolarjev. Odločitev guvernerke prihaja po močnem pritisku in nezadovoljstvu delavcev v storitvenem sektorju, ki so zahtevali razbremenitev svojih prihodkov. Napovedana zakonodajna pobuda se vsebinsko sklada s politikami na zvezni ravni, ki jih je začela uvajati administracija predsednika Donalda Trumpa z namenom odprave zveznih davkov na napitnine. Guvernerka Hochul, ki se pripravlja na ponovno izvolitev na novembrskih volitvah, s to potezo nagovarja širok krog volivcev v gostinstvu in turizmu. Ukrep naj bi zmanjšal finančno breme za tisoče zaposlenih v New Yorku, ki so močno odvisni od neposrednih plačil strank.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem in svetovalec Bele hiše Stephen Miller, ki sta ključna akterja pri izvajanju stroge priseljenske politike Donalda Trumpa, sta se udeležila novoletnega praznovanja v letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem omenjena funkcionarja plešeta na uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Ice Ice Baby. Posnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je sprožil številne odzive na spletu, pri čemer so mnogi uporabniki njun nastop označili za neprijeten oziroma neroden. Na posnetku je videti Millerja, sicer arhitekta Trumpovih načrtov za množične deportacije, kako se ziba v ritmu glasbe, medtem ko Noemova, ki v novi administraciji prevzema vodenje ministrstva za domovinsko varnost, ploska in dviguje palec v znak odobravanja. Dogodek je pritegnil pozornost predvsem zaradi kontrasta med njunima resnima političnima vlogama in sproščenim vzdušjem na zabavi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Poleg plesnega vložka so objave na družbenih omrežjih sprožile tudi ugibanja o nosečnosti Katie Miller, saj je ob fotografiji prejela številne čestitke.

Sodobni digitalni kanali so postali ključno orodje za izobraževanje o kompleksnih geopolitičnih in sistemskih vprašanjih, pri čemer generacija Z prevzema vlogo neformalnih izobraževalcev. Preko kratkih video vsebin vplivneži občinstvu približujejo teme, kot so sistemska zatiranja, podnebne spremembe in politični pretresi, kar spreminja razumevanje svetovnih konfliktov iz abstraktnih konceptov v neposredno izkušnjo. Hkrati se v širšem družbenem kontekstu pojavljajo kritične refleksije o vlogi posameznika pri oblikovanju lastne usode sredi naraščajoče svetovne negotovosti. Avtorji poudarjajo pomen analize preteklih odločitev in prepoznavanja vzorcev, ki posamezniku omogočajo, da kljub zunanjim pritiskom in 'man-made' pravilom ohrani nadzor nad svojo življenjsko potjo. V luči vojaških spopadov in tehnološkega napredka se kritika usmerja tudi v pasivno spremljanje politične retorike namesto aktivnega prilagajanja novi realnosti, ki jo narekujejo droni in mrežna arhitektura. Celoten diskurz nakazuje na konec določenih zgodovinskih obdobij in vzpon novih struktur moči, ki bodo zaznamovale prihajajoči leti 2025 in 2026.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal prvi musliman in hkrati prvi politik južnoazijskega porekla na čelu tega osemmilijonskega ameriškega velemesta. Mamdani, ki v politično areno vstopa kot demokratični socialist, je svojo funkcijo prevzel sredi velikih pričakovanj in polarizacije javnega mnenja. Medtem ko del volilnega telesa v njegovem prihodu vidi priložnost za korenite družbene spremembe, drugi izražajo zaskrbljenost nad njegovimi napovedanimi disruptivnimi ukrepi. Novi župan se je že prvi dan mandata osredotočil na vprašanja delavskega razreda in napovedal ambiciozen program reform. Njegov prevzem oblasti velja za enega najzahtevnejših v ameriški politiki, saj se New York sooča s številnimi infrastrukturnimi in socialnimi izzivi. Mamdani je funkcijo zasedel po odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom.

Predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social ostro zavrnil rezultate javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na upad njegove priljubljenosti, in jih označil za prirejene. Kljub uradnim podatkom agencije Gallup, ki mu pripisujejo 36-odstotno podporo, Trump trdi, da je njegova dejanska priljubljenost 64-odstotna. V svojem značilnem slogu je Združene države Amerike označil za "najbolj vročo" državo na svetu, pri čemer je izpostavil domnevne uspehe na področju nadzora meja in gospodarstva. Znotraj Republikanske stranke se medtem krepijo razpoke, saj podpredsednik JD Vance kljub vlogi morebitnega naslednika ne uživa enotne podpore. Trumpova administracija se sooča tudi z resnimi očitki glede zamud pri objavi dosjejev Jeffreyja Epsteina, kar je povzročilo upor celo med nekaterimi najzvestejšimi republikanskimi zavezniki, kot je Lauren Boebert. Dodatno napetost vnašajo predsednikovi nedavni vetoje na dvostransko zakonodajo, kar mnogi razumejo kot povračilni ukrep proti političnim nasprotnikom znotraj lastnih vrst. Kritike letijo tudi na račun domnevne politizacije ministrstva za pravosodje pod vodstvom Pam Bondi, ki napoveduje preiskave proti uradnikom prejšnjih administracij. Medtem ko Trump nadaljuje s pomilostitvami zvestih sodelavcev in kaznjencev s povezavami v podzemlju, se v javnosti pojavljajo vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju in sposobnosti za vodenje države, saj naj bi pomočniki v Beli hiši skrajševali sestanke zaradi predsednikove utrujenosti.

Črnogorski premier Milojko Spajić je državljanom Črne gore ob nastopu novega leta prek družbenega omrežja X poslal čestitko, v kateri je poudaril odločenost vlade za nadaljevanje začrtanih reform. V svojem nagovoru je izpostavil, da novo leto prinaša nove izzive, hkrati pa potrjuje trdno zavezanost starim ciljem, ki vključujejo evropske vrednote, obsežne družbene reforme in zagotavljanje stabilne prihodnosti za državo. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v krepitev optimizma glede evropske poti Črne gore, ki ostaja ključna prioriteta njegove administracije. Ob premierjevi čestitki so bili izpostavljeni tudi mednarodni odzivi, zlasti s strani Avstrije. Kancelar Stocker je ob tej priložnosti pohvalil Spajićeve reformske prizadevanja in dejal, da si napredek Črne gore zasluži priznanje s strani Evropske unije. Takšna podpora iz Dunaja dodatno utrjuje položaj trenutne črnogorske vlade, ki se kljub notranjepolitičnim trenjem trudi ohraniti tempo pri izpolnjevanju pogojev za polnopravno članstvo v evropski povezavi. Spajić je vsem prebivalcem zaželel predvsem srečno in uspešno prihajajoče leto, polno napredka na vseh področjih javnega življenja.

Evropska unija je danes uradno pričela s polnim izvajanjem mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki uvoznikom blaga na trg EU nalaga plačilo ogljične takse v višini do 85 evrov na tono izpuščenega ogljikovega dioksida med proizvodnjo. Ukrep je neposredno vplival na srbsko gospodarstvo, saj je Srbija sočasno uvedla nacionalni davek na izpuste v višini štirih evrov na tono. Namen srbske vlade je zmanjšati finančno breme svojih izvoznikov ob vstopu na evropski trg in preprečiti dvojno obdavčitev istih emisij, saj se plačani nacionalni davek upošteva pri končnem obračunu evropske takse. Novi sistem obdavčevanja je usmerjen predvsem v energetsko intenzivne panoge, kot so proizvodnja jekla, aluminija, cementa in gnojil. Z uvedbo teh dajatev želi Evropska unija zaščititi svojo industrijo pred konkurenco iz držav z manj strogimi okoljskimi standardi ter spodbuditi globalni prehod na čistejše tehnologije. Za Srbijo, ki predstavlja pomembno gospodarsko partnerico regije, ta korak pomeni nujno prilagoditev evropski zeleni zakonodaji in krepitev lastnih mehanizmov za nadzor izpustov toplogrednih plinov.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju, ki so se v javnosti pojavila zaradi opaznih modric na njegovih rokah. Trump je pojasnil, da so sledi posledica jemanja aspirina, ki redči kri, in ne resnejših poškodb ali bolezni. Hkrati je ostro zanikal navedbe nekaterih medijev, da naj bi med javnimi dogodki in uradnimi srečanji zaspal. Trump je poudaril, da nikoli ni potreboval veliko spanca, s čimer je odgovoril na kritike o domnevni utrujenosti med kampanjo. Njegov odziv prihaja v času povečanega nadzora nad telesno pripravljenostjo predsedniških kandidatov, kjer se vsak znak šibkosti uporabi v politične namene. Intervju je služil predvsem utrjevanju podobe energičnega voditelja, ki kljub letom ostaja sposoben opravljati najzahtevnejše funkcije v državi.

Predsednik sudanskega suverenega sveta Abdulfettah el-Burhan se je po uradnem obisku v Turčiji javno zahvalil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, vladi in turškemu ljudstvu za topel sprejem ter izkazano podporo. Obisk je potekal v času, ko se Sudan že več let spopada z uničujočo državljansko vojno, ki je povzročila hudo humanitarno krizo in politično nestabilnost v državi. El-Burhan je v svojih izjavah posebej poudaril pomen Turčije kot regionalne sile in izrazil hvaležnost za njeno vlogo pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer v Sudanu. Delegaciji sta v Ankari razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in možnostih za turško pomoč pri reševanju sudanskega konflikta. Turški predsednik Erdoğan je med srečanjem izpostavil pripravljenost Turčije za nadaljnje sodelovanje na področju gospodarstva in humanitarne pomoči. El-Burhanov obisk velja za pomemben diplomatski korak pri iskanju mednarodnih zaveznikov, ki bi lahko pomagali pri končanju spopadov med sudansko vojsko in paramilitarnimi silami, ki še naprej hromijo državo.

Finska policija je v okviru preiskave sumov sabotaže podmorskih komunikacijskih kablov v Finskem zalivu uradno priprla dva člana posadke tovorne ladje Fitburg. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je bila v središču pozornosti finskih in estonskih organov že od odkritja poškodb na več mednarodnih kablih, ki povezujejo Finsko, Estonijo in Švedsko. Poleg dveh oseb, ki sta bili priprti, so oblasti še dvema članoma posadke naložile prepoved zapuščanja države. Preiskovalci se osredotočajo na dejanja ladje med njeno potjo iz Rusije, ko naj bi prišlo do poškodovanja kritične infrastrukture. Čeprav so finske oblasti že ob koncu leta 2025 prevzele nadzor nad plovilom in 14-člansko posadko, so se šele zdaj odločile za konkretne pravne ukrepe proti posameznikom. Incident je povzročil precejšnjo skrb v baltski regiji, saj gre za vprašanje varnosti podvodnih povezav, ki so ključne za telekomunikacijski in digitalni promet med državami članicami Evropske unije. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo pri sidranju.

Z koncem leta 2025 so v Združenih državah Amerike uradno potekle povečane subvencije za premije zdravstvenega zavarovanja, ki so bile uvedene v okviru zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act - ACA). Čeprav naj bi predstavniški dom januarja glasoval o predlogu demokratov za triletno podaljšanje teh ukrepov, se pobuda sooča z velikimi ovirami v senatu, kjer je uspeh negotov. Iztek teh sredstev pomeni, da se bo na milijone Američanov spopadalo z višjimi mesečnimi stroški za zdravstvene police. Prekinitev finančne pomoči bo najbolj prizadela posameznike in družine z nizkimi ter srednjimi prihodki, ki so se zanašali na te dodatke za znižanje stroškov kritja. Strokovnjaki opozarjajo, da bi povišanje premij lahko povzročilo upad števila zavarovanih oseb, saj si nekateri ne bodo več mogli privoščiti rednih plačil. Politična razhajanja med demokrati in republikanci glede prihodnosti zdravstvene reforme ostajajo ključen dejavnik pri reševanju te problematike, kar povečuje negotovost na trgu zdravstvenih zavarovanj.

Ministrstvo za delo in vprašanja borcev Republike Srbske je predstavilo uradno vizualno podobo in slogan za letošnje praznovanje dneva Republike Srbske, ki bo potekalo pod geslom »Živelo bo ognjišče« (Živjeće ognjište). Po navedbah ministrstva osrednje sporočilo slogana predstavlja zaobljubo o ohranitvi identitete ter izgradnji družbe miru, stabilnosti in razvoja. Vizualna podoba je bila zasnovana z namenom poudarjanja trajnosti entitete, pri čemer so oblasti izpostavile, da Republika Srbska ni začasna tvorba, temveč trajen dom srbskega naroda. Načrtovano praznovanje 9. januarja ostaja v središču političnih razprav, saj gre za datum, ki ga osrednje oblasti v Bosni in Hercegovini ter mednarodna skupnost pogosto označujejo za neustavnega. Kljub temu so v Banja Luki napovedali vrsto dogodkov, s katerimi bodo obeležili praznik, vključno s slovesno akademijo in parade, ki naj bi po mnenju organizatorjev krepile narodno enotnost in zavest o pomenu domačega ognjišča. Slogan »Živelo bo ognjišče« naj bi simboliziral odpornost in neomajnost prebivalstva v luči političnih pritiskov.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je napovedala poostritev nadzora nad tankerji, ki naj bi prevažali rusko nafto, kot neposreden odziv na nedavno poškodbo podvodnega komunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Kallas je Moskvo obtožila vpletenosti v napade na kritično infrastrukturo in poudarila, da bo unija povečala naložbe v nove kabelske povezave, izboljšala spremljanje podmorja ter okrepila pripravljenost na popravila. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti tako imenovani ruski floti v senci, ki se izogiba mednarodnim sankcijam. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da evropske institucije pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Finskem zalivu. Po navedbah finskih in estonskih oblasti je prišlo do poškodbe podatkovne povezave med Helsinki in Talinom, zaradi česar so finske oblasti že pridržale tovorno ladjo Fitburg z ruskimi državljani v posadki. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je v zvezi z incidentom že zaprosilo za dodatne informacije in napovedalo konzularno pomoč svojim državljanom, medtem ko Bruselj vztraja pri zaščiti evropske strateške infrastrukture pred hibridnimi grožnjami.

Ruske oblasti so v četrtek, 1. januarja, zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki začasno omejile delovanje moskovskih letališč Domodedovo in Žukovski. Artjom Korenjako, tiskovni predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, je potrdil, da sta bili letališči zaprti za vzlete in pristanke letal. Ukrep je bil uveden kot odgovor na povečano tveganje za varnost zračnega prometa, ki so ga povzročila brezpilotna letala na območju ruske prestolnice. Omejitve v letalskem prometu so povzročile zamude pri številnih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Incident ponovno osvetljuje ranljivost ruske kritične infrastrukture sredi trajajočih napetosti. Ruske civilne letalske oblasti so sporočile, da so bili vsi potrebni varnostni protokoli aktivirani nemudoma po zaznavi grožnje, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali številu prestreženih letalnikov niso razkrile.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal enoletni odlog povišanja carin na uvoz pohištva in omar, kar predstavlja pomemben preobrat v njegovi siceršnji protekcionistični trgovinski politiki. Odločitev je bila sprejeta v času, ko se republikanska stranka sooča z naraščajočimi vprašanji o dostopnosti osnovnih življenjskih dobrin pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav so tarife osrednji steber njegove agende, so notranji pritiski glede inflacije in stroškov za potrošnike očitno prevladali nad prvotnimi načrti za zaostritev uvoznih pogojev. Predsednik je novico o spremembi politike sporočil v času praznovanja novega leta v svojem letovišču na Floridi, kjer je kot svojo glavno novoletno željo izpostavil mir na svetu. Kljub spravljivemu tonu pa analitiki opozarjajo, da bo vprašanje carin, trgovine in inflacije ostalo v ospredju prihajajočih predvolilnih razprav. Ta poteza kaže na poskus stabilizacije gospodarstva in pomiritve volivcev, ki jih skrbijo visoke cene opreme za dom, hkrati pa odraža kompleksnost usklajevanja zaščite domače industrije z ohranjanjem kupne moči prebivalstva.

V javnosti se je pojavila prvič objavljena fotografija pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija, na kateri je upodobljen skupaj s padlim poveljnikom Mahmudom Bagerijem. Objava teh vizualnih gradiv v iranskih medijih služi kot spomin na delovanje obeh vojaških osebnosti, ki ju v državi častijo kot mučenika. Fotografija prikazuje tesno sodelovanje med visokimi predstavniki iranske revolucionarne garde in poudarja pomen njunega delovanja v preteklih vojaških operacijah v regiji. Identiteta obeh moških na sliki je bila potrjena s strani iranskih virov, ki obujajo spomin na njuno vlogo v iranskih oboroženih silah. General Solejmani, ki je bil ubit v ameriškem zračnem napadu v začetku leta 2020, še vedno predstavlja ključno figuro iranske zunanje in obrambne politike. Takšne objave so pogosto del širše strategije ohranjanja nacionalnega spomina in krepitve domoljubja znotraj Islamske republike Iran, hkrati pa utrjujejo kult osebnosti okoli vodilnih vojaških kadrov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno poudaril odločenost, da Ukrajina ne bo prepustila zadnjega nadzorovanega dela regije Doneck ruskim silam, kljub intenzivnim spopadom na tem območju. Strokovnjaki, vključno z obrambnim izvedencem Patrickom Bolderjem, opozarjajo, da bi lahko usoda celotne države zavisela prav od tega strateškega ozemlja, ki je po površini manjše od nizozemske province Utrecht. Čeprav se v mednarodni javnosti pojavljajo pozivi k mirovnim pogajanjem v zameno za ozemeljske koncesije, ukrajinski vrh vztraja pri obrambi teh ključnih položajev. Strateški pomen zadnjega koščka Donecka ostaja ena največjih ovir za morebiten mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo v letošnjem letu. Vojaški analitiki izpostavljajo, da bi izguba tega ozemlja Rusiji omogočila popoln nadzor nad Donbasom, kar bi znatno oslabilo pogajalsko izhodišče Ukrajine. Bolder ob tem kritizira mnenja, ki pozivajo k vdaji, saj po njegovem prepričanju takšni predlogi zanemarjajo dolgoročne varnostne in suverenostne posledice za Ukrajino in širšo Evropo.

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju kot njegova 21. članica, s čimer je evro postal uradna nacionalna valuta. Prvi dan prehoda je potekal razmeroma tekoče na ravni bančne in plačilne infrastrukture, medtem ko so se v trgovini na drobno pojavile pričakovane logistične težave. Čeprav so kartična plačila in dvigi na bankomatih delovali nemoteno, se številni trgovci, zlasti v regijah Stara Zagora in Smoljan, še vedno zanašajo na leve. Mnogi manjši ponudniki so zaradi pomanjkanja evrske gotovine in kompleksnosti dvojnega obtoka strankam vračali razliko v levih, kljub zakonski usmeritvi o vračanju v evrih. Prehodno obdobje, v katerem sta obe valuti enakovredni plačilni sredstvi, bo trajalo do konca januarja, od 1. februarja pa bo evro edina uradna valuta. Poročila s terena kažejo, da so se nekateri manjši trgovci odločili ostati zaprti zaradi strahu pred napakami pri preračunavanju, saj proces traja dlje časa. Tehnološko podjetje Borika je potrdilo, da je infrastruktura za množična plačila v celoti prilagojena, prvi uspešen dvig gotovine pa je bil zabeležen le nekaj sekund po polnoči v letovišču Sončna obala. Kljub tehnični pripravljenosti institucionalnih deležnikov se prebivalstvo, predvsem starejši, na terenu še privaja na nove cene, ki so na računih že izpisane v obeh valutah z evrom na prednostnem mestu.

Portugalski predsednik vlade Luís Montenegro je ob 40. obletnici podpisa pristopne pogodbe k Evropski uniji poudaril, da je bila ta odločitev ključna strateška izbira, ki je državi omogočila razvoj in modernizacijo. Po njegovih besedah je članstvo v takratni Evropski gospodarski skupnosti utrdilo portugalsko demokracijo, odprlo nacionalno gospodarstvo ter državi omogočilo konvergenco znotraj evropskega prostora. Montenegro je izpostavil, da je Portugalska s tem korakom našla nov smisel svoje evropske poklicanosti. Predsednik države Marcelo Rebelo de Sousa je ob tej priložnosti dodal, da integracija v evropsko povezavo predstavlja enega največjih dosežkov revolucije 25. aprila, ki je končala desetletja diktature. Praznovanje obletnice je služilo kot opomin na transformativno moč evropskih institucij, ki so Portugalski pomagale premostiti gospodarsko zaostalost in postati stabilna demokratična država. Oba voditelja sta se strinjala, da je bila pot v Evropo nepovratna in nujna za dolgoročni napredek naroda.

Namestnik poveljnika policije v provinci Lorestan je sporočil, da so varnostne sile v Khorramabadu aretirale moškega, ki je imel pri sebi strelno orožje. Po navedbah iranskih oblasti so se na ulici Motahari zbrali prebivalci zaradi težkih gospodarskih razmer in naraščajočih življenjskih stroškov, kar pa naj bi poskušali izkoristiti posamezni oboroženi elementi in provokatorji. Policija je ob aretaciji zasegla pištolo in osumljenca označila za enega glavnih pobudnikov nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z visoko inflacijo in gospodarsko krizo. Oblast trdi, da so proteste zlorabili osebki, ki jih opisujejo kot oportuniste in izgrednike, z namenom destabilizacije javnega reda in miru. Policijsko poročilo poudarja, da je bila intervencija nujna za zagotovitev varnosti civilistov, ki so mirno izražali svoje nezadovoljstvo nad ekonomsko situacijo.

Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je sporočilo, da je vojska v zadnjih dveh dneh izvedla niz letalskih napadov na pet plovil, ki so bila domnevno vključena v mednarodno trgovino z drogami. V operacijah je bilo ubitih osem oseb, medtem ko so nekateri osumljenci skočili v morje in bi lahko preživeli. Napadi so del okrepljenih prizadevanj Združenih držav Amerike za preprečevanje dejavnosti narkoterorizma v njihovem odgovornem območju. Prvi del operacije se je odvil v sredo, ko sta bili zadeti dve plovili, pri čemer je na enem umrlo tri, na drugem pa dve osebi. Skupno je ameriška vojska v dveh dneh ciljala pet plovil. Točna lokacija napadov ostaja nejasna, vendar so se operacije odvile v okviru pristojnosti južnega poveljstva, ki pokriva Latinsko Ameriko in Karibe. Ti dogodki predstavljajo neposredno nadaljevanje operacije Južna sulica, v kateri ameriške sile uporabljajo smrtonosno silo proti logističnim kanalom kartelov.

Ciper je uradno prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za odločilen trenutek za prihodnost Evrope. V svojem nagovoru, ki ga je deloma podala v grškem jeziku, je izrazila dobrodošlico ciprskemu predsedstvu in poudarila, da bo v ospredju njunega sodelovanja krepitev strateške avtonomije in konkurenčnosti Unije. Von der Leyenova je izpostavila, da se Evropa nahaja v ključnem obdobju, kjer sta pripravljenost na nove izzive in gospodarska moč bistvenega pomena. Predsednica Komisije je v objavi na družbenem omrežju X dodala, da se veseli tesnega sodelovanja s ciprskimi oblastmi pri uresničevanju prednostnih nalog, ki vključujejo povečanje odpornosti povezave v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Ciper bo v prihodnjih šestih mesecih vodil zakonodajne procese in usmerjal delo Sveta EU, pri čemer bo poudarek na krepitvi skupne evropske identitete in varnosti. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za otoško državo, ki bo usmerjala politike v času, ko se Unija spopada z geopolitičnimi negotovostmi in gospodarskimi prehodi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z guvernerjem Hersonske oblasti Vladimirjem Saldom ocenil nedavni ukrajinski napad na civiliste v tej regiji. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Putin napad označil za dejanje izjemnega cinizma in nečlovečnosti. Ruski voditelj se je v pogovoru strinjal z oceno, da gre za zločin, ki je po svoji naravi primerljiv s tragičnimi dogodki v Odesi leta 2014, ko so v požaru v Domu sindikatov umrli ljudje. Napad oboroženih sil Ukrajine na civilne cilje v okupirani Hersonski oblasti po navedbah Moskve odraža stopnjevanje sovražnosti, ki neposredno prizadenejo netarčne skupine. Putin je po poročanju tiskovnih agencij poudaril, da tovrstna dejanja kažejo na pomanjkanje pripravljenosti za spoštovanje humanitarnih standardov. Ruska stran dogodek izkorišča za utrjevanje narativa o naravi ukrajinskih vojaških operacij, pri čemer se močno opira na zgodovinske primerjave z nemiri po revoluciji na Majdanu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob prvem dnevu leta 2026 obiskal praznični sejem pred poslopjem Narodne skupščine v Beogradu, kjer je napovedal, da bo promet na tej ključni prometnici ponovno vzpostavljen najpozneje v ponedeljek, 5. januarja. Območje, kjer so pred kratkim odstranili šotore tabora, poimenovanega 'Ćacilend', trenutno zasedajo praznične stojnice, vendar se bo po predsednikovih besedah stanje normaliziralo v nekaj dneh. Ob obisku se je Vučić dotaknil tudi političnega dogajanja in komentiral javnomnenjsko podporo opoziciji ter študentskim gibanjem. Izjavil je, da nasprotniki oblasti trenutno ne bi mogli zmagati na volitvah, vendar je poudaril, da ostaja vprašanje, kakšno bo politično razmerje sil čez deset mesecev. Njegovi komentarji prihajajo v obdobju intenzivnih infrastrukturnih projektov, ki jih je napovedoval ob koncu lanskega leta, vključno z dokončanjem Donavskega koridorja.

Dubrovniški župan Mato Franković (HDZ) se je ostro odzval na izjave zagrebškega župana Tomislava Tomaševića, ki je kritiziral visoke stroške novoletnih praznovanj v Dubrovniku. Spor se je vnel, ko je bil Tomašević primoran zagovarjati porabo 118.000 evrov za nastop skupine Dubioza kolektiv v Zagrebu, pri čemer je kot protiargument navedel, da Dubrovnik za svoje zvezdnike večera porabi znatno več sredstev. Franković je v odzivu na družbenih omrežjih zavrnil te očitke in Tomaševiću sarkastično zaželel čim več glasbe, ki mu »ni po godu«. S tem je neposredno namignil na ideološka in kulturna razhajanja med konservativno upravo Dubrovnika in levo-zeleno opcijo Možemo!, ki vodi prestolnico. Franković je poudaril, da so novoletna praznovanja v Dubrovniku ključna za turistično promocijo in lokalno gospodarstvo, hkrati pa je napovedal, da bo mesto s podobno strategijo nadaljevalo tudi v prihodnje, ne glede na kritike iz Zagreba.

Ruske oblasti so sporočile, da so predstavnikom Združenih držav Amerike predale dekodirane podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi potrjevali načrtovan napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so podatke pridobili iz drona, ki je bil sestreljen v začetku tedna v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da ti dokazi neizpodbitno potrjujejo namen Kijeva za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Kljub trditvam Kremlja je ameriška obveščevalna služba CIA navedbe zavrnila. Po njihovih analizah ukrajinski droni v zadnjem valu napadov na severu Rusije niso ciljali predsedniške rezidence. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija zaradi teh dogodkov že napovedala zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v vojni z Ukrajino, s čimer se dodatno otežujejo možnosti za skorajšnjo diplomatsko rešitev konflikta.

Nizozemska je v letu 2024 zabeležila zgodovinsko nizko število umorov in ubojev. Po uradnih podatkih je bilo zabeleženih 100 primerov nasilne smrti, kar predstavlja najnižjo raven od obdobja, ko je imela država pet milijonov prebivalcev manj kot danes. Kljub splošnemu občutku nevarnosti, ki ga je v javnosti povzročil odmeven umor Lise iz Abcoudeja, statistika kaže na pozitiven trend upadanja najhujših kaznivih dejanj. Nizozemska policija je bila pri preiskovanju teh dejanj izjemno uspešna, saj so storilce izsledili v skoraj vseh primerih. Od skupno stotih lanskih primerov ostajajo nerazjasnjeni le še štirje primeri, v katerih morilci še niso bili izsledljeni. Strokovnjaki poudarjajo, da je takšna stopnja učinkovitosti pri pregonu kaznivih dejanj ključna za ohranjanje javnega reda in miru. Čeprav se je število prebivalcev na Nizozemskem v zadnjih desetletjih znatno povečalo, se število nasilnih smrti ni povečalo sorazmerno z rastjo populacije, temveč se je celo znižalo. Ta trend nakazuje na učinkovitost preventivnih ukrepov in policijskega dela v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da sta igralec George Clooney in njegova soproga, pravnica Amal Clooney, prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zakonca označila za ena izmed "najslabših političnih napovedovalcev vseh časov" in kritiziral njuno podporo politikom iz vrst demokratov. V svojih objavah je njun prestop med francoske državljane povezal s trenutnimi varnostnimi razmerami v Franciji, ki se po njegovih besedah spopada z resnimi težavami na področju kriminala. Trump je obenem podvomil v Clooneyjev status filmskega zvezdnika, kar kaže na nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med republikanskim voditeljem in hollywoodsko elito. Besedni napad je sledil uradni potrditvi francoskih oblasti, da sta zakonca Clooney ter njuna otroka pridobili državljanstvo zaradi izjemnega prispevka h kulturi in mednarodnemu ugledu države. Trumpove izjave so v javnosti sprožile nove razprave o njegovem odnosu do ameriških kulturnikov, ki so kritični do njegove politike. Medtem ko igralec dogodkov še ni komentiral, analitiki opozarjajo, da gre za tipičen Trumpov retorični manever, s katerim želi diskreditirati svoje politične nasprotnike v času, ko se v Evropi in ZDA krepijo politične delitve.

Poslanska skupina bavarske krščansko-socialne unije (CSU) je na zimskem zasedanju v samostanu Seeon sprejela resolucijo, v kateri poziva k ponovni uvedbi jedrske energije v Nemčiji. Kljub dokončnemu zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn v državi stranka zahteva, da Nemčija postane vodilna sila pri razvoju novih tehnologij, predvsem malih modularnih reaktorjev in jedrske fuzije. Po mnenju vodstva stranke je vrnitev k jedrski opciji nujna za zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti in konkurenčnosti nemškega gospodarstva, ki se trenutno spopada z visokimi cenami energentov. Predstavniki CSU so poudarili, da bi morala država namesto opuščanja tehnologije investirati v raziskave in postavitev mini jedrskih elektrarn, ki bi dopolnjevale obnovljive vire energije. Ta politična pobuda predstavlja neposredno nasprotovanje trenutni energetski politiki zvezne vlade, ki temelji na prehodu na zemeljski plin in obnovljive vire. Stranka opozarja, da Nemčija brez jedrske energije tvega tehnološki zaostanek in energetsko odvisnost od uvoza, kar bi lahko dolgoročno oslabilo industrijsko bazo države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za Wall Street Journal ostro zavrnil namigovanja o poslabšanju svojega zdravstvenega stanja, ki so se v javnosti pojavila po objavi posnetkov, na katerih naj bi med uradnimi srečanji dremal. 79-letni predsednik je poudaril, da je njegova telesna pripravljenost "popolna", in zanikal kakršno koli utrujenost pred kamerami. Pojasnil je tudi izvor modric na svojih rokah, ki so sprožile številne teorije; po njegovih besedah so posledica rednega jemanja aspirina, ki mu ga zdravniki svetujejo v večjih odmerkih. Kljub predsednikovim zagotovilom se v ameriški javnosti krepijo ugibanja o njegovi zmožnosti za opravljanje funkcije v drugem mandatu. Razprave o njegovem duševnem in fizičnem zdravju so postale stalnica v političnem prostoru, še posebej po seriji javnih nastopov, kjer so kritiki opazili znake zmanjšane koncentracije. Trump, ki je znan po poudarjanju svoje vitalnosti, te navedbe označuje za poskuse diskreditacije s strani političnih nasprotnikov in medijev, medtem ko njegovi podporniki vztrajajo, da gre za običajne posledice staranja in napornega urnika.

Število nezakonitih vstopov v Nemčijo se je v letu 2025 znatno zmanjšalo. Do zmanjšanja je prišlo zaradi ponovnega nadzora na mejah od septembra 2024, ki se je intenziviral maja 2025. Članki sprašujejo, koliko beguncev in prosilcev za azil je bilo preštetih od takrat.

Zohran Mamdani je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka in obljubil uveljavitev demokratično socialističnega programa. Njegova kampanja je sprožila navdušenje med mladimi volivci, ki zahtevajo spremembe. Na inavguraciji so množice vzklikale "Obdavčite bogate". Medtem demokratski zakonodajalci napovedujejo, da bodo republikanci na volitvah plačali ceno za poteze, ki so povzročile povišanje stroškov zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov.

Zohran Mamdani je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka, obljubil je, da bo vladal kot demokratični socialist. Njegova izvolitev je bila spremljana s podporo mladih volivcev, ki so zahtevali spremembe, vendar je sprožila tudi kritike desnice. Medtem so demokratski zakonodajalci napovedali težave za republikance zaradi poteka subvencij za zdravstveno varstvo, kar je povzročilo dvig stroškov zavarovanja za milijone Američanov.

Zohran Mamdani je bil slovesno prisežen kot prvi muslimanski župan New Yorka, obljubil je uveljavitev demokratičnega socialističnega programa in kritiziral Donalda Trumpa. Njegova izvolitev je potekala v času upada Trumpove podpore. Demokratski zakonodajalci napovedujejo težave za republikance na prihajajočih volitvah, saj je potek veljavnosti subvencij za zdravstveno varstvo povzročil dvig stroškov za milijone Američanov.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, obljubil pa je tudi povečanje davkov. Medtem so zaradi izteka subvencij za zdravstveno varstvo stroški zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov močno narasli, kar je povzročilo nezadovoljstvo volivcev.

Mednarodno priznana jemenska vlada je zaostrila nadzor nad letalskim prometom v Združene arabske emirate in iz njih, kar je še povečalo napetosti med Rijadom in Abu Dabijem. Jemenski separatisti so sporočili, da Savdska Arabija zahteva pregled vseh letov med Adenom in ZAE v Džedi. Zaustavitev letalskega prometa na letališču v Adnu je zadnji znak poglabljanja krize med zalivskima silama.

Zohran Mamdani je kot novi župan New Yorka obljubil, da se ne bo odrekel svoji demokratični socialistični politiki, kljub morebitnim očitkom o radikalnosti. V svojem inavguracijskem govoru je poudaril zavezo preoblikovanju mestne vlade v korist prebivalcev.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je odzval na ugibanja o svojem zdravstvenem stanju, ki so se v javnosti pojavila po objavi fotografij z vidnimi modricami na njegovih rokah. Trump je pojasnil, da so poškodbe kože posledica jemanja večjih odmerkov aspirina, kot so mu jih prvotno svetovali zdravniki. S tem je zavrnil prejšnje navedbe, da naj bi modrice nastale zaradi pogostega in močnega rokovanja na predvolilnih shodih. Zdravstveno stanje ameriškega predsedniškega kandidata je postalo predmet razprav v ameriških medijih, saj so opazovalci v preteklih mesecih večkrat izpostavili nenavadne znake na njegovi koži. Trump je s priznanjem o samovoljnem povečanju odmerka zdravil za redčenje krvi poskušal utišati govorice o morebitnih resnejših obolenjih. Kljub pojasnilu kritiki še vedno opozarjajo na pomen transparentnosti glede zdravja kandidatov za najvišje položaje v državi.

Prevzem mandata Zohrana Mamdanija spremlja navdušenje socialistov, medtem ko Donald Trump izraža nezadovoljstvo. Mamdani je prisegel s Korano v roki in napovedal konfrontacijo s Trumpom. Zaradi njegovega socialističnega profila in ambicioznih načrtov so pričakovanja visoka, vendar tudi tveganja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru sprejel poročilo guvernerja regije Herson Vladimirja Salda o razmerah po napadu ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli. Po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Saldo predsednika obvestil o posledicah domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo več kot 24 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje, pri čemer je Saldo poudaril, da so bila trupla žrtev, med katerimi naj bi bil tudi otrok, močno upepeljena. Guverner je v pogovoru s predsednikom pojasnil, da preiskava dogodka še poteka in da bodo seznam žrtev objavili po uradni identifikaciji na spletni strani regionalne uprave. Putin je med pogovorom napad v Horlih primerjal s tragičnimi dogodki v Odessi leta 2014, ko so v požaru v sindikalnem domu prav tako umrli ljudje. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je mednarodno skupnost in suverene države pozvalo k javni obsodbi napada, ki se je zgodil v času novoletnih praznikov.

Poleg moskovskih letališč, ki so že bila začasno zaprta in ponovno odprta, je Rusija zaradi napadov z droni in varnostnih groženj uvedla začasne omejitve letenja na več drugih letališčih. Med prizadetimi so letališča v Samari, Penzi, Jaroslavlju in Orenburgu. Letališče v Saratovu je prekinilo polete zaradi signala »Kovjor«.

V Venezueli so iz zapora izpustili 87 oseb, ki so bile pridržane med nemiri po lanskih predsedniških volitvah. Odbor mater za obrambo resnice je v četrtek potrdil, da so oblasti izpustile to skupino ljudi v okviru postopnega sproščanja napetosti, ki so sledile razglasitvi tretjega mandata predsednika Nicolása Madura. Izpustitve so se odvile le teden dni po tem, ko je zaporska služba izpustila prejšnjo skupino pridržanih. Izpustitev teh posameznikov predstavlja nadaljevanje procesa izpustitev, ki se je začel ob koncu lanskega leta. Medtem ko oblasti uradno ne navajajo vseh razlogov za ta korak, nevladne organizacije poudarjajo, da je bila večina aretiranih med protesti, ko so državljani izražali nezadovoljstvo nad rezultati volitev leta 2024. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja razmere v državi, kjer so po volitvah aretirali tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi mladoletniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je s podpisom nove proklamacije tik pred koncem leta 2025 za eno leto odložil izvajanje povišanih carin na uvoženo oblazinjeno pohištvo, kuhinjske in kopalniške omarice. Ukrep, ki bi moral po prvotnih načrtih stopiti v veljavo v četrtek, je zdaj prestavljen na leto 2027. Bela hiša je v uradni izjavi potrdila, da se s tem odloži finančna obremenitev za določene segmente opreme za dom, ki so bili tarča trgovinske politike sedanje administracije. Odločitev sledi obdobju intenzivnega prilagajanja trgovinske strategije, kjer so sprva načrtovane visoke dajatve na pohištvo povzročile zaskrbljenost glede končnih cen za potrošnike. Čeprav so bile carine prvotno uvedene z namenom zaščite domače industrije in spodbujanja ameriške proizvodnje, se zdi, da se je administracija pod pritiskom naraščajoče inflacije in gospodarskih kazalnikov odločila za začasen umik. Ta poteza dopolnjuje nedavna prizadevanja predsednika Trumpa za znižanje stroškov kmetijskih uvozov in osnovnih živil, saj se ameriško gospodarstvo še vedno spopada z nestanovitnimi cenami življenjskih potrebščin.

V španski regiji Ekstremadura se je odprl nov primer domnevnega trpinčenja na delovnem mestu znotraj vrst vladajoče socialistične stranke PSOE. Svetnica iz province Cáceres je prek notranjih strankarskih kanalov vložila prijavo zoper Joseja Luisa Quintano, vladnega delegata v regiji in predsednika začasnega vodstva stranke v Ekstremaduri. Prijaviteljica trdi, da je Quintana neposredno pritiskal na vodstvo stranke za njeno odpustitev z delovnega mesta na sedežu stranke v Méridi, potem ko naj bi ga v preteklosti kritizirala. Quintana, ki velja za tesnega zaveznika predsednika vlade Pedra Sáncheza, vse očitke ostro zavrača, strankarski vrh v Madridu pa je prijavo že sprejel v obravnavo. Primer se pojavlja v obdobju notranjih trenj v stranki, saj je Quintana vodenje regionalnega odbora prevzel šele nedavno, po odstopu Miguela Ángela Gallarda zaradi slabih volilnih rezultatov. Quintana naj bi po navedbah v prijavi izkoriščal svoj politični vpliv za ustrahovanje in grožnje sodelavki, kar v stranki sproža nove razprave o notranji kulturi in zaščiti zaposlenih.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba HUR je konec lanskega decembra izvedla zapleteno operacijo, s katero je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Kijeva. Namen te taktične prevare je bil razkritje ruskega zarote in pridobitev razpisane nagrade za njegovo glavo. Po poročanju tujih agencij so ukrajinski agenti z operacijo uspešno pridobili 425.000 evrov nagrade, ki jo je Moskva razpisala za Kapustina, saj slednji za Kremelj predstavlja enega ključnih sovražnikov države. Operacija se je odvila v času, ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podaja optimistične izjave glede možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. Po njegovih besedah naj bi bila Ukrajina le še približno deset odstotkov oddaljena od končnega dogovora, čeprav razmere na fronti ostajajo napete. Uspešna akcija službe HUR ne le finančno koristi ukrajinski obrambi, temveč predstavlja tudi psihološko zmago nad ruskimi obveščevalnimi strukturami, ki so verjele v uspeh domnevnega atentata na vodjo enote RDK. RDK je sicer enota, sestavljena iz ruskih državljanov, ki nasprotujejo režimu Vladimirja Putina in aktivno sodelujejo v vojaških operacijah proti ruskim silam. S tem ko so ukrajinski obveščevalci prelisičili nasprotno stran, so hkrati zavarovali enega svojih pomembnih zaveznikov in pridobili sredstva, ki bodo po navedbah virov namenjena nadaljnjim obrambnim dejavnostim države. Incident potrjuje, da se vojna v veliki meri bije tudi na področju informacijskega in hibridnega vojskovanja.

New York Times poroča, da Donald Trump naj ne bi bil pripravljen zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot jih zahteva Volodimir Zelenski. Časnik je že prej poročal, da naj bi Trump Zelenskega v preteklosti označil za 'ubogljivca'.

Iranski študenti so protestirali v Teheranu zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, dan po protestih trgovcev. Med gospodarsko krizo je račun na X, povezan z Mossadom, spodbujal nadaljnje proteste.

Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, vodji Ruskega prostovoljnega korpusa, pri lažiranju lastne smrti. Rusija trdi, da ima dokaze, pridobljene iz sestreljenega ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus atentata na Putina, in jih namerava deliti z ZDA. Donald Trump je objavil članek, ki ostro obsoja Putina.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical odredbo o napotitvi nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. V svoji izjavi na družbenem omrežju Truth Social je poudaril, da gre za začasen umik, in ob tem opozoril, da se bodo varnostne sile vrnile, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Trump je napovedal, da bi bila morebitna prihodnja posredovanja lahko izvedena v bistveno drugačni in močnejši obliki. Odločitev sledi obdobju povečanih napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji, ki so Trumpovim načrtom o napotitvi vojaških sil v mesta pogosto nasprotovali. Predsednik je v svojih objavah jasno nakazal, da pozorno spremlja varnostne razmere v teh mestnih središčih in da je ponovna aktivacija sil le vprašanje časa. Ukrep umika prihaja v času širših razprav o pooblastilih izvršne oblasti pri zagotavljanju javnega reda in miru na lokalni ravni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

V prestolnici Severne Makedonije je novoletno praznovanje zasenčilo hudo nasilje in številne nesreče. V skopski bolnišnici so sprejeli dvoletnega otroka s strelno rano na glavi, ki se po navedbah zdravstvenih delavcev bori za življenje. Incident se je zgodil sredi praznovanja, ko je prišlo do uporabe strelnega orožja, kar je povzročilo kritične poškodbe pri mladoletni osebi. Poleg omenjenega tragičnega dogodka so oblasti potrdile tudi smrt turškega državljana, ki je bil ubit na območju stare skopske čaršije. Okoliščine smrti še niso v celoti razjasnjene, policija pa izvaja preiskavo dogodka. Mestne bolnišnice so v isti noči obravnavale še 20 dodatnih oseb, ki so poškodbe utrpele zaradi neprevidne uporabe pirotehničnih sredstev. Dogodki so sprožili val zaskrbljenosti glede varnosti na javnih mestih med množičnimi prireditvami v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe, Kirila Budanova, za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja kabineta je odstopil že novembra zaradi obtožb o korupciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

Vladimir Putin se je strinjal, da je napad ukrajinskih sil na naselje Horli po okrutnosti primerljiv s tragedijo v odeškem Domu sindikatov leta 2014. Ruski predsednik je to izjavil v telefonskem pogovoru z vršilcem dolžnosti guvernerja Hersonske oblasti, Vladimirjem Saldom.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek uradno nastopil mandat župana New Yorka, s čimer se začenja obdobje negotovosti v odnosih z zvezno oblastjo pod vodstvom Donalda Trumpa. Mamdani, ki je bil novembra lani izvoljen na podlagi ambicioznega programa, obljublja zamrznitev najemnin, univerzalno otroško varstvo in uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov. Njegova vizija mesta temelji na obdavčitvi najpremožnejših prebivalcev, kar predstavlja neposredno politično nasprotje gospodarski politiki Washingtona. Izvedba Mamdanijeve agende bo v veliki meri odvisna od odnosa z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je med kampanjo novemu županu odkrito grozil z ukinitvijo zveznega financiranja mesta in celo z aretacijo. Kljub temu so se napetosti nekoliko umirile po njunem srečanju v Beli hiši ob koncu lanskega leta, kjer je Trump presenetljivo obljubil pomoč mestu. Analitiki kljub temu opozarjajo, da bi lahko predsednik kadarkoli blokiral ključna sredstva za Mamdanijeve socialne projekte, če bi župan preveč odkrito nasprotoval zvezni politiki glede priseljevanja ali kazenske zakonodaje.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je izvedla vrsto spornih potez, ki vključujejo politično prevzemanje kulturnih ustanov in stopnjevanje pritiska na neodvisne finančne institucije. V John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti so bili imenovani lojalisti, vključno s Susie Wiles in Danom Scavinom, ki so pred glasovanjem o dodajanju Trumpovega imena centru spremenili statut organizacije. Ti popravki so onemogočili glasovanje ex officio članom, kar je zagotovilo potrditev preimenovanja v 'Trump-Kennedy Center'. Odločitev je sprožila val bojkotov med umetniki, nazadnje sta nastopa odpovedali jazzovski skupini, kar je povzročilo upad prodaje vstopnic in finančne težave centra. Hkrati se zaostruje spor med Trumpom in predsednikom Federalnih rezerv Jeromom Powellom. Predsednik je javno kritiziral Powella in podal neresnične trditve o stroških prenove stavbe centralne banke, kar nakazuje na konec desetletja dolge tradicije politične neodvisnosti te institucije. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo listine, kar poznavalci opisujejo kot 'časovno bombo' za novoizvoljenega župana Zohrana Mamdanija, saj bi komisija lahko odpravila status mesta zatočišča. Medtem so demokrati v senatu sprožili poizvedbo o tem, kako je Susie Wiles pridobila dostop do občutljivih dokumentov v povezavi z Jeffreyjem Epsteinom.

Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala opozorila za več kot deset zveznih držav ZDA zaradi prihajajočega zimskega neurja, ki je območje zajelo prav v času praznovanj ob koncu leta. Najhujše razmere so vremenoslovci napovedali za severne dele zvezne države New York, kjer bi zaradi t. i. učinka jezera lahko zapadlo več kot meter snega. V zveznih državah Massachusetts, Pennsylvania in New Jersey so pričakovali predvsem rahlo sneženje, ki naj bi povzročilo poledico na cestah in manjše nevšečnosti pri potovanjih. Zaradi večdnevnega sneženja in neugodnih vremenskih napovedi so bili prebivalci opozorjeni na previdnost pri načrtovanju silvestrovanj na prostem. Kljub možnosti padavin so lokalne oblasti na večini območij načrtovale izvedbo novoletnih ognjemetov, če vidljivost ne bi bila preveč okrnjena. Vremenske razmere so se skladale z napovedmi o mokrem vzorcu vremena v regiji, ki je po sušnem obdobju prinesel vsaj nekaj pričakovanih zimskih padavin.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je vložil veto na zakon, ki bi razširil ozemlje plemena Miccosukee na Floridi, kar je utemeljil z njihovo domnevno obstrukcijo vladnih politik priseljevanja. Odločitev sledi tožbi plemena in okoljevarstvenih skupin, ki so zahtevale strožjo presojo vplivov na okolje za projekt pridržalnega centra v močvirju Everglades, ki ga je Trump poimenoval »Aligator Alcatraz«. Predsednik je v sporočilu kongresu poudaril, da zvezna vlada ne bo financirala projektov za posebne interese, ki niso usklajeni z odstranjevanjem tujcev s kriminalno preteklostjo. Hkrati so se v javnosti pojavile nove kritike in nenavadne napovedi glede predsednikove prihodnosti. Dokumentarist Ken Burns je v pogovoru za Financial Times izrazil sram nad nerazumevanjem ameriške zgodovine in Trumpa označil za »žalitev zgodovinskega spomina«. V Peruju pa je skupina šamanov med tradicionalnim obredom napovedala, da se mora država pripraviti na resno poslabšanje Trumpovega zdravja v letu 2026. Te napovedi sovpadajo z razpravami o njegovi starosti, saj bo predsednik takrat dopolnil 80 let. Znotraj republikanske stranke se pojavljajo tudi notranja trenja, saj kongresnik Thomas Massie preverja podporo javnosti za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi. Razlog za to je njeno domnevno neustrezno ravnanje s spisi Jeffreyja Epsteina, saj kljub zakonskim zahtevam in predvolilnim obljubam javnosti še niso bili razkriti vsi ključni dokumenti, kar sproža nezadovoljstvo na obeh polih ameriške politike.

Češki predsednik Petr Pavel je v svojem novoletnem nagovoru poudaril ključno vlogo civilne družbe pri premoščanju družbenih razkolov, ki ga močno skrbijo. Po njegovem prepričanju mora civilna družba dopolnjevati redno politiko, saj lahko le tako državljani presežejo polarizacijo, ki je trenutno prisotna v češki javnosti. Predsednik je izrazil pripravljenost na aktivno spremljanje dela nove vlade, pri čemer je napovedal nadzor nad izpolnjevanjem njenih obljub. Pavel je v govoru zavzel konstruktivno držo do izvršne oblasti in poudaril, da je novi vladi na začetku mandata treba dati ustrezen prostor za delo. Ob tem je vladi zaželel uspeh pri njenem delovanju, saj je to v primarnem interesu vseh državljanov. Njegov nastop je bil usmerjen v spodbujanje narodne enotnosti in poudarjanje odgovornosti politikov do javnosti, hkrati pa je izpostavil potrebo po medsebojnem sodelovanju različnih družbenih sfer za dosego skupnega napredka.

Gabonska vlada je po neuspešnem nastopu na afriškem pokalu narodov 2025 v Maroku sprejela drastične ukrepe in odredila popolno razpustitev državne nogometne reprezentance. Odločitev, ki jo je na državni televiziji naznanil vršilec dolžnosti ministra za šport Simplice-Désiré Moumboula, vključuje takojšnjo odpoved celotnemu strokovnemu štabu pod vodstvom selektorja Thierryja Mouyoume. Vlada je nastope ekipe označila za sramotne, saj so "Panterji" izgubili vse tri tekme v skupinskem delu proti Kamerunu, Mozambiku in Slonokoščeni obali. Poleg razpustitve ekipe je vlada uvedla dosmrtno prepoved igranja za reprezentanco za dva ključna igralca, Bruna Ecueleja Mango in zvezdnika Pierra-Emericka Aubameyanga. Slednji na zadnji tekmi proti Slonokoščeni obali sploh ni nastopil, saj se je v Marseillu zdravil zaradi poškodbe, vendar je bil kljub temu tarča vladnih ukrepov. Aubameyang je na družbenih omrežjih zapisal, da so težave ekipe precej globlje od njega kot posameznika. Takšna neposredna intervencija politike v športne organe bi lahko sprožila sankcije mednarodne nogometne zveze FIFA zaradi vmešavanja države v delovanje zveze.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je v Teheranu udeležil slovesnosti ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, kjer je v nagovoru poudaril odločenost države za nadaljevanje poti 'poveljnikov odpora'. Pezeškian je Solejmanija označil za edinstven zgled na moralnem, družbenem in vojaškem področju ter izpostavil njegovo vlogo pri obrambi zatiranih. Dogodka v teheranski mošeji Mosalla so se udeležili tudi predsednik sodstva ter številni visoki politični in vojaški predstavniki. Predsednik je med slovesnostjo ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in Izraela, ki jih je obtožil izvajanja državnega terorizma. V svojem govoru je izrazil pripravljenost na mučeništvo in poudaril, da iranska vlada ne bo odstopila od svojih strateških ciljev v regiji. Pezeškian se je s tem odzval tudi na nekatere notranjepolitične kritike glede izbire ministrov, s čimer je želel utrditi svojo podobo odločnega voditelja, zavezanega idealom islamske revolucije. Slovesnost odraža trenutno napeto politično vzdušje na Bližnjem vzhodu in utrjuje kult osebnosti pokojnega generala kot simbola iranskega vpliva.

V tajvanskem parlamentu se je leto 2026 začelo z ostrim političnim spopadom, saj so poslanci vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) že na novega leta dan zasedli vhode v parlamentarno dvorano. S tem dejanjem so si želeli zagotoviti prednost pri oddaji predlogov na prvem zasedanju leta, ki bo potekalo 2. januarja. Glavni cilj vladajoče koalicije je prekinitev blokade državnega proračuna za leto 115 (2026) po tajvanskem koledarju, ki vključuje kritična sredstva za obrambo v višini 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev ter povišanje plač za vojsko in policijo. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi spornega predloga zakona o partijskem premoženju, s katerim želi opozicijski Kuomintang (KMT) zaščititi premoženje organizacij, povezanih z nekdanjim avtoritarnim režimom. Čeprav je KMT načrtoval hitro sprejetje zakona, se je postopek ustavil, ko je stranka Tajvanska ljudska stranka (TPP) izrazila notranje razkole glede podpore predlogu. Predsednik države Lai Ching-te in premier Cho Jung-tai sta opozicijo pozvala k razumu, saj neizglasovan proračun neposredno ogroža nacionalno varnost in socialno stabilnost države v času povečanih pritiskov s strani celinske Kitajske.

Direktorat za izobraževanje v Delhiju je na policijo vložil uradno prijavo zaradi širjenja dezinformacij na družbenih omrežjih, ki so trdile, da so učitelji v državnih šolah dobili nalogo šteti potepuške pse. Pristojni organi so poudarili, da gre za zlonamerne in neresnične trditve, ki so se hitro razširile po spletu in povzročile nepotrebno vznemirjenje med zaposlenimi v izobraževalnem sektorju in širšo javnostjo. Vodstvo direktorata je v prijavi izpostavilo, da gre za načrtno kampanjo dezinformiranja, ki škoduje ugledu izobraževalnih institucij. Policija je že sprožila preiskavo, da bi identificirala vire teh objav, medtem ko vlada v Delhiju opozarja na nevarnost viralnih lažnih novic, ki lahko vplivajo na delovne procese in zaupanje v javne ustanove. Dogodek poudarja vse večje težave, s katerimi se lokalne oblasti v Indiji spopadajo pri nadzoru digitalnega prostora in preprečevanju širjenja nepreverjenih informacij.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju več medijev in vladnih virov ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni ciljal na sekundarno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Te ugotovitve neposredno spodkopavajo trditve Moskve, ki je Kijev obtožila poskusa atentata oziroma terorističnega napada na državno posestvo v Valdaju. Ameriški obveščevalci so o svojih ugotovitvah menda že prepričali tudi novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, s čimer so nevtralizirali ruska prizadevanja, da bi dogodek izkoristili za zaostritev pogajalskih izhodišč. Ruska stran je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno trdila, da je Ukrajina nad Putinovo rezidenco poslala 91 dronov, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski takoj označil za laž. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi po nekaterih poročilih celo izvedla taktično operacijo, s katero so od Kremlja pridobili pol milijona dolarjev, medtem ko so ruski uradniki javno širili propagando o napadu. Analitiki ocenjujejo, da so ruske obtožbe služile predvsem kot izgovor za oviranje mirovnega procesa in ustvarjanje vtisa o ogroženosti najvišjega ruskega vodstva.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval svojo prvo novoletno mašo, odkar je bil lani maja izvoljen za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo na praznik Marije, svete Božje matere, in ob 59. svetovnem dnevu miru je pontifik pred tisoči vernikov poudaril nujnost korenite spremembe svetovne smeri. V svojem nagovoru je izpostavil, da se sveta ne rešuje z ostrino mečev, temveč s sprejemanjem vseh ljudi in spodbujanjem medsebojnega razumevanja. Sveti oče je v svoji pridigi neposredno nagovoril svetovne voditelje in javnost ter zavrnil nasilje kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da svetovnega miru ni mogoče doseči z orožjem ali zatiranjem. Njegov poziv k miru v letu 2026 prihaja v času, ko se mednarodna skupnost spopada s številnimi napetostmi, papež pa je izpostavil solidarnost kot ključni steber za stabilno prihodnost človeštva. To je bila njegova prva novoletna poslanica mestu in svetu (Urbi et Orbi) v vlogi vrhovnega poglavarja.

V ruskem letoviškem mestu Soči so ostanki sestreljenega brezpilotnega letalnika povzročili gmotno škodo na večnadstropni stanovanjski stavbi. Po uradnih podatkih operativnega štaba Krasnodarskega kraja je prišlo do poškodb več oken na objektu, vendar poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah ni. Na prizorišču dogodka so nemudoma posredovale vse pristojne intervencijske službe, ki so ocenile škodo in zavarovale območje. Napad se umešča v širši kontekst povečanih dejavnosti z brezpilotnimi letalniki v regiji Krasnodar, ki so v zadnjem obdobju postale pogostejše. Ruska zračna obramba je letalnik prestregla, preden bi ta lahko dosegel morebitne strateške cilje, vendar so padajoči deli povzročili neposredno škodo na civilni infrastrukturi. Lokalne oblasti poudarjajo, da razmere ostajajo pod nadzorom, preiskava o izvoru letalnika pa še poteka.

Gabonska vlada je sprejela drastičen ukrep in uradno razpustila državno nogometno reprezentanco po neuspešnem nastopu na afriškem pokalu narodov. Odločitev je sledila trem zaporednim porazom, ki so po mnenju vladnih predstavnikov osramotili državo. Poleg razpustitve celotne ekipe je bil s položaja odstavljen selektor, iz reprezentance pa je bil trajno odstranjen tudi njen največji zvezdnik Pierre-Emerick Aubameyang. Vlada je svojo odločitev utemeljila s katastrofalnimi rezultati in pomanjkanjem športnega uspeha na mednarodnem prizorišču. Poleg ukrepov v športnem sektorju so poročila nakazala tudi na širše politične posledice, vključno z odstranitvijo nekaterih visokih uradnikov, kar kaže na izjemen pritisk oblasti na nacionalno športno infrastrukturo. Reprezentanca bo morala v prihodnje skozi popolno prenovo, preden se bo lahko znova udeležila mednarodnih tekmovanj.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Urada za nadzor tujega premoženja pri finančnem ministrstvu Združenih držav Amerike (OFAC), ki je podaljšal licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Macut je poudaril, da je ta poteza rezultat intenzivnih diplomatskih dejavnosti in pogovorov, ki jih je vodila Srbija. Po njegovih besedah gre za potrditev uspešne zunanje politike države, ki neposredno vpliva na stabilnost energetskega sektorja. Novico je premier označil za spodbudno, zlasti v luči podatka, da v Srbijo že 84 dni ni vstopila surova nafta, kar povečuje pomen nemotenega delovanja nacionalnega naftnega podjetja. Odločitev ameriških oblasti omogoča nadaljnje poslovanje podjetja kljub siceršnjim omejitvam in sankcijam, ki vplivajo na regionalni energetski trg. Srbska vlada verjame, da bo to podaljšanje zagotovilo potrebno varnost pri oskrbi z energenti v prihodnjih mesecih.

Iransko ministrstvo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo je sporočilo, da je država v zadnjih dneh uspešno odbila enega najobsežnejših in najkompleksnejših kibernetskih napadov na svetu. Po navedbah uradnega Teherana so bili tarča napadov ključni deli nacionalne komunikacijske infrastrukture, vključno z omrežji domačega telekomunikacijskega operaterja. Iranski minister za informacijsko tehnologijo je poudaril, da je šlo za tehnološko izjemno napredno operacijo, ki je bila usmerjena v destabilizacijo državnih komunikacij. Kljub resnosti incidenta oblasti trdijo, da so njihovi varnostni sistemi pravočasno zaznali grožnjo in preprečili večjo škodo ali izpad storitev za prebivalstvo. Iran sicer redno poroča o podobnih incidentih, za katere pogosto krivi tuje obveščevalne službe, vendar tokrat poudarjajo izjemno kompleksnost napada.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

V nemškem mestu Köln je ponoči odjeknila močna eksplozija, ki je poškodovala več parkiranih vozil. Po prvih ugotovitvah lokalne policije in preiskovalcev so neznanci za napad uporabili eksplozivna sredstva, s katerimi so namerno ciljali na določene avtomobile. Kljub veliki gmotni škodi na vozilih in v neposredni okolici dogodka poročil o morebitnih telesnih poškodbah ni. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov in sledi na kraju dogodka sporočili, da trenutni indici kažejo na morebitno zasebno ozadje oziroma dejanje iz maščevanja v okviru medsebojnih odnosov. Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil in preučuje posnetke nadzornih kamer, da bi identificirala storilce in natančno opredelila motiv za ta nevarni incident v stanovanjski soseski.

Deset oseb, ki so bile ranjene v napadu z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v regiji Herson, so evakuirali v zdravstvene ustanove na polotoku Krim. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, kar je povzročilo poškodbe pri civilnem prebivalstvu. Po navedbah krimskega ministra za zdravje Alekseja Natarova so vsi ranjeni trenutno pod oskrbo v krimskih bolnišnicah. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in nadaljevanja sovražnosti na južni fronti v Ukrajini. Ruske oblasti so incident označile za teroristično dejanje, medtem ko se ukrajinska stran osredotoča na ciljanje strateških točk na zasedenih območjih. Stanje poškodovanih oseb za zdaj ostaja neznano, vendar ministrstvo zagotavlja, da prejemajo vso potrebno medicinsko pomoč. Evakuacija na Krim kaže na logistično povezanost zasedenih območij južne Ukrajine s polotokom pod ruskim nadzorom.

Papež Lev XIV. je novo leto 2026 obeležil s tradicionalno novoletno mašo v baziliki svetega Petra in opoldansko molitvijo na istoimenskem trgu, kjer je v ospredje postavil poziv k miru. Sveti oče je v svojem nagovoru posebno pozornost namenil državam, ki se spopadajo z oboroženimi spopadi, ter družinam, ki trpijo zaradi nasilja ali bolečine. Zbrane vernike je pozval k skupni molitvi za konec trpljenja narodov in za mir v zasebnih domovih. Po intenzivnem božičnem obdobju si bo papež v prihodnjih dneh vzel krajši premor pred praznikom Gospodovega razglajenja, ki bo 6. januarja. Ta dan bo hkrati zaznamoval uradni zaključek svetega leta, jubileja, ki poteka le vsakih 25 let in je v Rim privabil milijone romarjev z vsega sveta. Dogodek je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se Vatikan pripravlja na sklepne slovesnosti tega pomembnega cerkvenega obdobja.

Župan ruskega letoviškega mesta Soči Andrej Prošunin je v četrtek, 1. januarja 2025, sporočil, da so na celotnem območju mesta in sosednjega zveznega ozemlja Sirius razglasili alarm zaradi nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. Po navedbah lokalnih oblasti so bili preventivni ukrepi in opozorila uvedeni pozno popoldne, okoli 17.45 po lokalnem času, da bi zaščitili prebivalstvo in kritično infrastrukturo pred morebitnimi ukrajinskimi zračnimi vpadi. Ruske varnostne sile so na območju vzpostavile režim pripravljenosti, prebivalce pa so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Soči, ki leži ob Črnem morju, je strateško pomembno središče in priljubljena turistična destinacija, ki je bila v zadnjem obdobju večkrat tarča napadov z droni v okviru širšega konflikta. O morebitni škodi ali žrtvah po razglasitvi alarma uradni viri niso takoj poročali, so pa potrdili, da so vsi sistemi zračne obrambe v stanju visoke pripravljenosti.

Nizozemski specializirani centri za zdravljenje opeklin so izrazili pripravljenost na sprejem in oskrbo žrtev nesreče v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Vodstva centrov so v medsebojnih stikih in usklajujejo zmogljivosti, medtem ko čakajo na uradne informacije o tem, ali bo njihova pomoč potrebna. Čeprav so švicarske zdravstvene službe primarno odgovorne za oskrbo ponesrečencev, so nizozemski strokovnjaki v pripravljenosti za nudenje dodatne podpore v primeru prevelikega števila žrtev ali specifičnih zahtev pri zdravljenju težkih poškodb. Usklajevanje poteka na meddržavni ravni, pri čemer nizozemske institucije poudarjajo svojo usposobljenost za najzahtevnejše posege. Trenutno še ni potrjeno, koliko oseb bi lahko potrebovalo prevoz v tujino, vendar so logistični načrti za morebitno evakuacijo že pripravljeni. Odločitev o dejanski napotitvi strokovnjakov ali sprejemu pacientov bo sprejeta v prihodnjih urah po oceni švicarskih oblasti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.

Mestna občina Ardabil v Iranu je sporočila, da so kip pokojnega iranskega predsednika Ebrahima Raisija začasno odstranili z javnega mesta in ga prepeljali v delavnico. Po navedbah lokalnih oblasti so se za ta korak odločili zaradi izjemno močnih sunkov vetra, ki so ogrožali stabilnost spomenika. Namen odstranitve je bila preprečitev morebitne škode na umetniškem delu in zagotovitev varnosti mimoidočih, saj bi se konstrukcija pod vremenskimi pritiski lahko zrušila. Uradni predstavniki so poudarili, da bo kip v delavnici strokovno pregledan in dodatno utrjen, da bo v prihodnje kos neugodnim vremenskim razmeram. Ko bo proces ojačitve konstrukcije zaključen in se bodo vremenske razmere umirile, nameravajo spomenik vrniti na njegovo prvotno lokacijo v mestu. S tem so se odzvali na ugibanja in fotografije, ki so se pojavile v javnosti in namigovale na morebiten vandalizem ali nenadzorovano zrušitev kipa.

Oborožene sile Ukrajine so v času novoletnega nagovora ruskega predsednika Vladimirja Putina izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na gostinsko-turistični objekt v vasi Horli v regiji Herson. Po navedbah lokalnega guvernerja Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je bil napad izveden malo pred polnočjo na stavbo, v kateri sta se nahajala kavarna in hotel. Saldo je incident označil za teroristično dejanje, ki je bilo načrtovano prav v času prazničnega nagovora ruskega voditelja. Podrobnosti o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi v poročilih niso bile takoj razjasnjene, vendar so ruski viri poudarili simbolni pomen časa napada. Dogodek se je zgodil na ozemlju, ki ga zasedajo ruske sile, kar dodatno stopnjuje napetosti na območju Hersona. Ukrajinska stran uradnih navedb o tem specifičnem napadu v času objave ruskih poročil še ni podala, vendar gre za del širše strategije ciljanja infrastrukture na zasedenih ozemljih.

Študenti univerze v Nišu so skupaj z meščani 1. januarja organizirali protestni shod, s katerim so obeležili 14 mesecev od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Zbiranje se je začelo ob 15. uri na križišču pri Uradu, od koder so se udeleženci podali na pohod do mostu pred mestno trdnjavo. Tam so s 16 minutami tišine počastili spomin na 16 žrtv nesreče, ki je pretresla srbsko javnost. Udeleženci protesta so pod sloganom "14 mesecev, 16 žrtv, nič odgovornih" izrazili ostro nezadovoljstvo nad delom pravosodnih organov in državnega vrha. Govorniki na shodu so poudarili, da kljub pretečenemu času sistem ostaja nespremenjen, odgovornost za malomarnost pa se še vedno prelaga med različnimi institucijami. Študentje so sporočili, da ne sprejemajo življenja v državi, kjer je človeško življenje razvrednoteno, resnica o tragediji pa ostaja nedostopna javnosti. Shod je potekal mirno, vendar z jasnim sporočilom o nujnosti doseganja pravice za pokojne in njihove družine.

V ukrajinskem napadu na kavarno in hotel v letovišču Horli v regiji Herson se je uspela rešiti družina iz Leningrajske oblasti, ki je na območje pripotovala na praznovanje novega leta. Kot je poročal guverner regije Vladimir Saldo, sta se mati in majhen otrok izognila poškodbam zaradi specifične lege oken v hotelski sobi. Napad ukrajinskih oboroženih sil se je zgodil v času prazničnega obdobja, ko so bili v objektih prisotni civilisti. Saldo je v izjavi za televizijo Rusija 24 poudaril, da so bili turisti v hotelu kljub trajajočim spopadom na tem območju. Guverner je incident opisal kot napad na civilno infrastrukturo, pri čemer je poudaril srečo preživele družine. Kljub poročilom o napadu podrobnejši podatki o morebitnih drugih žrtvah ali celotnem obsegu gmotne škode v samem letovišču niso bili v celoti razkriti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju za časnik Wall Street Journal pojasnil izvor modrih madežev na svojih rokah, ki so v javnosti sprožili številna ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Trump je razkril, da so madeži posledica rednega uživanja večjih količin aspirina, ki ga jemlje z namenom redčenja krvi. Trump je v pogovoru priznal, da se že 25 let zanaša na tovrstna zdravila, kar po mnenju zdravstvenih strokovnjakov pri starejših pacientih pogosto povzroča povečano nagnjenost h krvavitvam pod kožo in nastanek modric. Kljub ugibanjem o morebitnih resnejših obolenjih je nekdanji predsednik poudaril, da je jemanje aspirina del njegove dolgotrajne rutine za vzdrževanje zdravja srca in ožilja. Informacija je v ameriških medijih sprožila razpravo o transparentnosti zdravstvenih kartonov politikov, ki kandidirajo za najvišje položaje v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v zadnjih dneh ponovno znašel v središču kritik zaradi zavajajočih trditev o gospodarski uspešnosti Združenih držav Amerike in pomanjkanja transparentnosti glede svojega zdravstvenega stanja. Novinarske analize so razbile Trumpovo pogosto ponavljano tezo, da so ZDA pod njegovim vodstvom »najbolj vroče gospodarstvo na svetu«. Podatki kažejo, da so številni tuji borzni indeksi, predvsem v Aziji, po donosnosti prehiteli ameriške indekse Dow Jones, Nasdaq in S&P 500, kar spodkopava predsednikovo hiperbolo o absolutni nadvladi. Istočasno so se v javnosti pojavila nova ugibanja o predsednikovem fizičnem zdravju zaradi opaznih modric na njegovih rokah. Medtem ko Bela hiša trdi, da so poškodbe posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi nepojasnjena obarvanja kože pri 79-letnem predsedniku lahko kazala na druge težave. Napetosti so se zaostrile tudi znotraj njegove administracije; Trump je svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja. Kellogg je napovedal svoj odstop z mesta odposlanca v januarju 2026, kar kaže na poglabljanje razkolov v zunanji politiki ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump se v zadnjem obdobju svojega mandata spopada z naraščajočimi kritikami glede svoje gospodarske in zunanje politike, hkrati pa v javnosti ponovno krožijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Ekonomisti, med njimi nekdanji uradnik State Departmenta Josh Lipsky, opozarjajo na kaotično leto 2026, saj predsednik vztraja pri zaostritvi trgovinske vojne s carinami, kar naj bi negativno vplivalo na svetovne trge. Kljub Trumpovim trditvam o rekordnih naložbah v ZDA, podatki kažejo, da ameriški borzni indeksi zaostajajo za nekaterimi azijskimi konkurenti, kar spodkopava njegovo retoriko o »najuspešnejši državi na svetu«. Notranjepolitične napetosti stopnjujejo tudi razhajanja znotraj administracije; poročila navajajo, da je Trump posebnega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga označil za »idijota« po tem, ko je ta zagovarjal pogum ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Hkrati je Lara Trump javno podprla uvedbo obveznega vojaškega služenja, kar je v javnosti sprožilo val razprav o selektivnosti takšnih ukrepov glede na Trumpovo preteklo izogibanje vojaški obveznosti. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja spremembe mestne listine, ki bi lahko omejile delovanje novega župana Zohrana Mamdanija, zlasti na področju statusa mesta zatočišča, kar neposredno sovpada s Trumpovo strogo priseljensko politiko. Vse te dogodke spremljajo nove fotografije modric na predsednikovih rokah, kar kljub pojasnilom Bele hiše o pogostem rokovanju zbuja dodatne dvome o njegovi fizični pripravljenosti.

Donald Trump je ponovno izpostavil svoje nezadovoljstvo nad stanjem gospodarstva, kljub temu da analize kažejo na drugačno sliko glede na njegove trditve o 'najbolj vročem' gospodarstvu. Grozil je Iranu z napadom. Medtem je bil Zohran Mamdani izvoljen za župana New Yorka, kar je sprožilo burne odzive konservativcev. Trump se po poročilih ne posveča krizi dostopnosti, kljub opozorilom o slabem gospodarskem stanju. Kritike je požel tudi zaradi obnašanja po smrti hčerke Caroline Kennedy.

Separatistični Južni prehodni svet (STC) v Jemnu je zavrnil popoln umik iz provinc blizu Savdske Arabije, ki jih je nedavno zasedel. Kljub pritisku Savdske Arabije, naj se umaknejo, separatisti vztrajajo pri namestitvi sil Nacionalnega ščita, ki jih podpira Savdska Arabija, vendar ne želijo zapustiti ozemlja. Savdska Arabija stopnjuje pritisk na STC, ki ga podpira ZAE, zaradi zavračanja popolnega umika iz na novo zasedenih provinc.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je na položaj kanclerja javnih šol v mestu imenoval Kamarja Samuelsa, izkušenega pedagoga jamajških korenin. Samuels bo tako prevzel vodenje največjega javnega šolskega sistema v Združenih državah Amerike, ki zajema široko mrežo izobraževalnih ustanov in tisoče zaposlenih. Njegovo imenovanje velja za pomemben korak v Mamdanijevi prihajajoči administraciji, saj Samuels prinaša dolgoletne izkušnje znotraj newyorškega izobraževalnega sektorja. Samuels, ki se je v New York preselil z Jamajke, je svojo kariero zgradil znotraj mestnega šolskega sistema, kjer je zasedal različne pedagoške in vodstvene položaje. Njegovo poznavanje lokalnih izobraževalnih izzivov in priseljensko ozadje sta bila ključna dejavnika pri izbiri za to visoko funkcijo. Kot kancler se bo moral spopasti s številnimi strukturnimi vprašanji, vključno s financiranjem šol, izboljšanjem učnih standardov in zagotavljanjem enakih možnosti za vse učence v mestu. Imenovanje je v karibski skupnosti v New Yorku in širše naletelo na pozitiven odziv, saj predstavlja priznanje prispevku priseljencev k razvoju ameriške metropole.

Močno deževje in sneženje, ki sta sledila dolgemu sušnemu obdobju, sta v več provincah Afganistana povzročila uničujoče hudourniške poplave. Po podatkih tamkajšnjih oblasti za upravljanje naravnih nesreč je v zadnjih treh dneh življenje izgubilo najmanj 17 ljudi, še 11 pa je bilo ranjenih. Naravna ujma je najbolj prizadela province Kapisa, Parvan, Kandahar, Helmand in Herat, kjer so narasle vode in snežni zameti povzročili precejšnjo gmotno škodo na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Predstavnik oblasti Hafiz Mohammad Yusuf Hammad je pojasnil, da so padavine povzročile resne težave v osrednjem, severnem in južnem delu države. Čeprav so padavine sprva veljale za dobrodošlo olajšanje po dolgotrajni suši, so se hitro sprevrgle v katastrofo, ki je prekinila prometne povezave in otežila dostop do oddaljenih vasi. Reševalne ekipe se na terenu še vedno spopadajo z razmerami in poskušajo doseči najbolj ogrožena območja, medtem ko se število žrtev glede na poročila z različnih koncev države še nekoliko razlikuje.

Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred napovedano uveljavitvijo ukrepa za eno leto odložil povišanje carin na uvoženo pohištvo. Carine v višini 30 odstotkov na določeno oblazinjeno pohištvo in 50 odstotkov na kuhinjske omarice bi morale začeti veljati danes ob polnoči, vendar je Bela hiša sporočila, da se njihova uveljavitev prestavlja na januar 2027. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi tekočih in produktivnih pogajanj o uvozu lesnih izdelkov z drugimi državami. Predstavniki pohištvene industrije so kljub temu izrazili zaskrbljenost glede pomanjkanja lastnih proizvodnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Država je namreč močno odvisna od uvoza iz Kitajske, Mehike in Vietnama. Trump je že oktobra uvedel 10-odstotne carine na uvoz lesa ter 25-odstotne carine na pohištvo in kuhinjske elemente z namenom zaščite domače industrije, vendar strokovnjaki opozarjajo, da ameriški trg trenutno ne more nadomestiti tujih dobaviteljev brez znatnih motenj in povišanja cen za potrošnike.

Medtem ko se umetniški bojkot Kennedyjevega centra nadaljuje, se Donald Trump sooča z novimi kritikami zaradi političnih potez. Republikanci so opozorili, da ena odločitev zasenči njegovo predsedovanje. V Iowi so demokrati zabeležili zgodovinsko zmago. Razkrito je bilo, da je republikanec usmerjal ustvarjanje viralnega videoposnetka o prevari v Minnesoti. Prav tako je poudarjeno, da je Trump omajal 'nepristransko' podobo Vrhovnega sodišča.

Zohran Mamdani je uradno postal župan New Yorka in začel opravljati eno najzahtevnejših funkcij v ameriški politiki. V svojem nastopnem govoru je obljubil preobrazbo vlade v imenu prebivalcev mesta. Pri tem ga je s Korano prisegel socialist Bernie Sanders.

Papež Leo XIV. je ob začetku leta 2026 daroval mašo v baziliki svetega Petra in pozval k miru v državah, ki jih prizadevajo spopadi, ter za družine, ki jih je prizadelo nasilje. V svoji novoletni poslanici je poudaril nujnost sprave in solidarnosti.

V Iranu so ponovno potekali množični protesti proti državnemu aparatu, pri čemer so varnostne sile, predvsem na podeželju, ostro ukrepale. Protesti so zahtevali več smrtnih žrtev.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru poudaril pomen enotnosti in pozval k razvoju tako imenovanega evropatriotizma. V luči spreminjajočih se svetovnih razmer je izpostavil, da je Evropa prostor, ki ga mnogi zavidajo, zato državljane poziva, naj ne dopustijo spodkopavanja evropskih vrednot ali negativnega prikazovanja povezave. Predsednik je v govoru, ki je bil predvajan na nacionalni televiziji ORF, poudaril nujnost reform in ohranjanja stabilnosti v trenutnem geopolitičnem okolju. Van der Bellen je v nagovoru izpostavil, da se svet sooča s kompleksnimi izzivi, ki zahtevajo skupen evropski odziv namesto zapiranja v nacionalne okvire. Njegove besede so usmerjene k utrjevanju zaupanja v institucije Evropske unije in spodbujanju državljanov k aktivni zaščiti demokratičnih standardov. Avstrijski predsednik meni, da je prav ponos na skupne dosežke celine ključen za premagovanje prihodnjih kriz.

Po predčasnem izpadu na Afriškem pokalu je gabonska vlada suspendirala celotno nogometno reprezentanco. Minister za komunikacije je potrdil začasno prekinitev vseh aktivnosti ekipe. Poleg ekipe je bil suspendiran tudi trenerski štab.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

Bolgarija je uradno sprejela evro kot 21. članica evroobmočja, s čimer je bolgarski lev preteklost. Predsednica ECB Christine Lagarde vidi v tem močan simbol za Evropo. Medtem ko nekateri pričakujejo lažje plačevanje in gospodarske koristi, predsednik Radev izraža kritike, saj se prebivalstvo boji dviga cen.

Izrael je potrdil, da bo uveljavil prepoved vstopa v Gazo za 37 mednarodnih nevladnih organizacij, ker niso izpolnile varnostnih in transparentnostnih standardov, zlasti glede razkritja informacij o svojem palestinskem osebju. Med organizacijami, ki jim je prepovedan vstop, so tudi Zdravniki brez meja in Oxfam. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ocenil, da te prepovedi poslabšujejo že tako nevzdržne razmere v Gazi.