V sredo zvečer je v 87. letu starosti po krajši bolezni umrl Silvester Čuk, upokojeni duhovnik koprske škofije, prevajalec ter soustanovitelj in dolgoletni urednik revije Ognjišče. Čuk je bil osrednja osebnost ene najbolj branih slovenskih revij, njegovo delo pa je skoraj šest desetletij pomembno sooblikovalo slovenski cerkveni in kulturni prostor. Kot tesen sodelavec ustanovitelja Franceta Boleta je Čuk pri Ognjišču deloval praktično od njegovih začetkov. Njegov prispevek ni bil omejen zgolj na uredniško delo, temveč se je uveljavil tudi kot plodovit prevajalec nabožne literature in mladinskih del ter avtor številnih člankov, ki so nagovarjali širok krog bralcev. Njegova smrt predstavlja izgubo pomembnega akterja v zgodovini slovenskega katoliškega tiska. Širša javnost se ga bo spominjala predvsem po njegovi predanosti uredniškemu poslanstvu in sposobnosti prilagajanja verskih vsebin sodobnemu času. Pogrebne slovesnosti bodo potekale v skladu s cerkvenimi protokoli koprske škofije, kjer je pokojni začel svojo duhovniško pot.

Film Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić se je po izboru britanskega Guardiana uvrstil med 50 najboljših filmov preteklega leta. Glavni filmski kritik Peter Bradshaw ga je uvrstil med deset najboljših.

V starosti 70 let je po dolgem boju s hudo boleznijo umrl priznani madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr. Vest o njegovi smrti je v imenu družine potrdil režiser Bence Fliegauf, potrdilo pa jo je tudi Združenje madžarskih filmskih ustvarjalcev. Tarr je veljal za enega najpomembnejših vizionarjev sodobnega filma, ki je s svojim edinstvenim slogom in dolgimi kadri zaznamoval svetovno kinematografijo. Režiser je svetovno slavo dosegel predvsem s svojo monumentalno mojstrovino Satantango, 450-minutno priredbo romana Laszla Krasznahorkaia. Njegov opus, ki vključuje tudi dela, kot sta Torinski konj in Werckmeistrove harmonije, je bil pogosto nagrajen na mednarodnih festivalih. Tarr se je s svojo nekonvencionalno filmsko govorico zapisal v zgodovino kot umetnik, ki je neustrašno raziskoval eksistencialna vprašanja in človeško usodo.

Zaposleni v slovitem pariškem muzeju Louvre so v ponedeljek z glasovanjem podprli enodnevno stavko, ki je povzročila delno zaprtje te svetovno znane kulturne ustanove. Zaradi pomanjkanja osebja so bili obiskovalci prikrajšani za ogled nekaterih delov muzeja, čeprav so dvorane z umetninami ostale delno dostopne. Gre za ponovitev sindikalnih dejavnosti, ki so že v preteklosti vplivale na delovanje muzeja, saj si zaposleni prizadevajo za boljše delovne pogoje in naslavljajo vprašanja, povezana z upravljanjem ustanove ob izjemno velikem obisku. Uprava muzeja se je bila prisiljena prilagoditi okrnjenemu številu zaposlenih, kar je povzročilo nevšečnosti za številne turiste, ki so si vnaprej zagotovili vstopnice. Stavka odraža širše nezadovoljstvo znotraj francoskega javnega sektorja in kulturnih ustanov, kjer se delavci spopadajo z vse večjimi obremenitvami ob naraščajočem številu obiskovalcev po pandemiji. Muzej Louvre velja za najbolj obiskan muzej na svetu, zato imajo tovrstne prekinitve dela takojšen mednarodni odmev.

Verniki krščanskih cerkva, ki uporabljajo gregorijanski koledar, so 6. januarja obeležili praznik Gospodovega razglašenja, v ljudskem izročilu znan kot praznik svetih treh kraljev. Praznik temelji na svetopisemskem poročilu o modrecih z Vzhoda, Gašperju, Mihi in Boltežarju, ki jih je zvezda vodila do Betlehema, kjer so se poklonili novorojenemu Jezusu in mu podarili zlato, kadilo ter plemenito miro. Z dogodkom se simbolno sklene božični čas, v cerkvah pa potekajo slovesna bogoslužja. V Sloveniji je praznovanje tesno povezano z ljudskimi običaji, predvsem s trikraljevskimi koledniki, ki obiskujejo domove, zbirajo prispevke v dobrodelne namene in na hišne podboje zapišejo kratico G+M+B skupaj z letnico. Po starem običaju se na predvečer praznika opravi tudi drugi blagoslov domov s kadilom in blagoslovljeno vodo.

Pravoslavni verniki v Sloveniji in po svetu so danes zaznamovali badnji dan, ki predstavlja neposredno pripravo na praznovanje božiča. Osrednji del tradicije je razdeljevanje badnjakov – hrastovih vej in slame –, ki simbolizirajo prostor, v katerem se je po krščanskem izročilu rodil Jezus Kristus. Verniki te simbole prevzamejo v cerkvah in jih odnesejo domov, kjer jih v krogu družine simbolno zažgejo, kar napoveduje prihod luči in miru. V Ljubljani je osrednje praznovanje potekalo v cerkvi svetega Cirila in Metoda, kjer so verniki obiskovali bogoslužja skozi ves dan. Vrhunec praznovanja se bo zgodil ob polnoči, ko se bodo s polnočnimi liturgijami uradno začela praznovanja božiča, enega največjih krščanskih praznikov. Letošnje praznovanje poteka v znamenju miru in družinskega povezovanja, kar so poudarili tudi predstavniki Srbske pravoslavne cerkve, ki v Sloveniji predstavlja večino pravoslavnega prebivalstva.

Arheologi iz Izraelske uprave za starine so med izkopavanji jugozahodno od Tempeljskega griča v Jeruzalemu odkrili izjemen svinčen obesek, star približno 1300 let. Na predmetu je upodobljen sedemkraki svečnik menora, ki velja za enega najstarejših simbolov judovstva. Najdba je bila zakopana pod ruševinami bizantinske stavbe, ki datira v obdobje med 6. in 7. stoletjem, kar sovpada s časom bizantinske in zgodnjeislamske nadvlade nad mestom. Odkritje je pomembno predvsem zaradi lokacije in jasne simbolike. Tempeljski grič ostaja eno najbolj občutljivih arheoloških in verskih območij na svetu, vsaka nova najdba pa dodatno osvetljuje kompleksno zgodovino Jeruzalema. Raziskovalci so na predmet naleteli med sistematičnim pregledovanjem plasti iz bizantinske dobe, kar potrjuje prisotnost judovskih simbolov v arhitekturnem kontekstu tistega časa. Predmet bo zdaj podvržen nadaljnjim laboratorijskim analizam, da bi ugotovili natančen izvor svinca in morebitne druge podrobnosti o njegovi izdelavi.

V slovenskem kulinaričnem prostoru ostaja jota z repo ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih enolončnic. Nova različica recepta se osredotoča na pripravo brez tradicionalnega podmeta iz moke, kar jed naredi lažjo in primernejšo za sodobne prehranske smernice, hkrati pa ohranja značilen poln okus in gostoto. Ključ do uspeha pri tej različici je pravilna obdelava sestavin, kjer naravna tekstura repe in krompirja zagotovi želeno konsistenco brez dodajanja zgoščevalcev. Recept poudarja uporabo kisle repe, ki v kombinaciji s fižolom in prekajenim mesom tvori uravnotežen obrok. Video navodila, ki spremljajo objavo, podrobno prikazujejo postopek kuhanja, s čimer se spodbuja ohranjanje domače kuharske dediščine na način, ki je dostopen tudi manj izkušenim kuharjem. Ta pristop k pripravi jote ne le zmanjšuje kalorično vrednost, temveč tudi poudarja primarne okuse sestavin, ki so v klasičnih receptih včasih prekriti z moko.

V 75. letu starosti je po dolgi bolezni umrl ugledni slovenski filozof, estetik in profesor Aleš Erjavec. Erjavec je veljal za enega osrednjih strokovnjakov na področju estetike kot filozofske discipline in teorije sodobne umetnosti, s svojim delom pa je pomembno sooblikoval slovenski akademski prostor. Njegov prispevek je bil ključen pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. Poleg svojega delovanja na primorski univerzi je bil tudi redni profesor za estetiko na Univerzi v Ljubljani in znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Njegova bibliografija obsega številna strokovna dela, ki so bila objavljena tako v Sloveniji kot v tujini, s čimer je utrjeval ugled slovenske humanistike v mednarodnem merilu.

Mestni svet Mestne občine Celje je na izredni seji z razmeroma tesno večino podal soglasje k ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Projekt nastaja v sodelovanju z Republiko Slovenijo oziroma ministrstvom za kulturo ter Mestno občino Nova Gorica. Cilj novega zavoda je sistemska ureditev področja sodobnega plesa v državi, pri čemer bo Celje postalo eno od ključnih središč za razvoj te umetniške discipline. Začetek delovanja zavoda je načrtovan še v letošnjem letu, pri čemer je finančna konstrukcija za zagon že opredeljena. Država bo za delovanje prispevala 560.000 evrov, medtem ko bo delež celjske občine znašal 65.700 evrov. Kljub potrditvi so nekateri svetniki izrazili pomisleke glede dolgoročne vzdržnosti financiranja in jasnosti vizije nove institucije, vendar je prevladalo prepričanje, da bo zavod prinesel nove kulturne priložnosti in okrepil umetniško produkcijo v regiji.

Ameriški igralec Timothée Chalamet je na 31. podelitvi nagrad ameriških filmskih kritikov ob prejemu priznanja za najboljšega igralca javno izpovedal ljubezen svoji partnerki Kylie Jenner. V čustvenem nagovoru je poudaril, da brez njene podpore ne bi mogel doseči takšnega uspeha. Jennerjeva, ki je bila v dvorani prisotna kot njegova spremljevalka, se je na njegove besede odzvala z vidnim ganjenjem in mu neslišno odgovorila z izpovedjo ljubezni. Dogodek je potrdil stabilnost njunega razmerja, ki je bilo v preteklosti večkrat tarča ugibanj v javnosti. Chalametova gesta na tako prestižnem odru velja za pomemben mejnik v njuni javni podobi, saj igralec običajno skrbno varuje svoje zasebno življenje. S tem nastopom sta zvezdnika dokončno utišala preostale dvome o njuni povezanosti, ki so se v medijih pojavljali v zadnjem obdobju.

V 107. letu starosti je 30. decembra lani umrla Emilija Soklič, ena izmed prvih slovenskih profesionalnih filmskih delavk in pionirka na področju filmske tehnike. Soklič je svojo kariero začela leta 1946 v podjetju Triglav film, kjer je postala prva vodja tehničnega oddelka. Njen prispevek je bil ključen pri nastajanju prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji iz leta 1948, ki ga je režiral France Štiglic. Kot vrhunska inovatorka je skupaj s svojim sopotnikom izumiteljem bistveno vplivala na razvoj zvokovnih zapisov v domači kinematografiji. Delovala je v zahtevnih povojnih razmerah z minimalnimi finančnimi sredstvi, a z izjemno strokovnostjo in požrtvovalnostjo. Za svoje življenjsko delo in pionirsko vlogo v filmskem poklicu, ki je takrat veljal za izrazito moškega, je leta 2021 prejela prestižno Badjurovo nagrado na 24. Festivalu slovenskega filma.

Televizijska postaja Kanal A je za prihajajoči teden napovedala poseben filmski spored, ki bo vključeval prve tri dele legendarne akcijske komedije Policijska akademija. Priljubljena serija filmov, ki je postala kultna zaradi svoje edinstvene mešanice humorja, akcije in nepozabnih likov, bo na sporedu od ponedeljka do srede, vsak večer ob 20. uri. Gledalci si bodo lahko zaporedoma ogledali začetke prigod policijskih kadetov, ki so s svojo nerodnostjo in izvirnimi načini reševanja težav osvojili občinstva po vsem svetu. Filmski maraton se začenja v ponedeljek, ko bo na sporedu prvi del, ki prikazuje ustanovitev akademije in prihod prve generacije nenavadnih rekrutov. V torek in sredo bosta sledili nadaljevanji, ki poglabljata komične situacije, v katerih se znajdejo protagonisti. Kanal A s to potezo cilja na ljubitelje klasičnih komedij osemdesetih let, ki so v slovenskem medijskem prostoru še vedno izjemno priljubljene. Programska odločitev potrjuje trend vračanja nostalgičnih vsebin na male ekrane v večernih terminih.

Skladatelj priljubljenega muzikala Žlehtnoba (Wicked) Stephen Schwartz se je pridružil skupini umetnikov, ki so odpovedali svoje nastope v Centru za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v Washingtonu. Razlog za to odločitev je nedavna poteza upravnega odbora centra, ki je decembra glasoval za preimenovanje ustanove v Center za uprizoritvene umetnosti Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja. Schwartz je svojo odločitev utemeljil s pojasnilom, da je nastop v preimenovanem centru postal ideološka izjava, s katero se ne želi poistovetiti. Skladatelj meni, da nova poimenovanja vplivajo na nevtralnost umetniškega prostora. Njegova odpoved predstavlja nadaljevanje bojkota s strani vidnih kulturnih ustvarjalcev, ki nasprotujejo vključitvi imena trenutnega predsednika v naziv ene najpomembnejših kulturnih ustanov v Združenih državah Amerike.

Slovenski pop glasbenik Miran Rudan je po več kot štirih desetletjih delovanja na glasbeni sceni izdal novo skladbo z naslovom Hočem te. Gre za izrazito osebno pesem, s katero pevec razkriva svojo intimno plat in utrjuje svoj položaj enega najbolj prepoznavnih izvajalcev zabavne glasbe v Sloveniji. Rudanove pesmi so znane po tem, da povezujejo različne generacije poslušalcev, kar se pričakuje tudi od najnovejšega izdelka. Poseben čustven poudarek ob izidu pesmi predstavlja dejstvo, da jo je pred uradno premiero prva slišala glasbenikova mati. Ta ga na njegovi dolgoletni in uspešni glasbeni poti brezpogojno podpira že od samih začetkov. Skladba je bila javnosti predstavljena skupaj z videospotom, kar je v skladu s sodobnimi trendi promocije v slovenski glasbeni industriji. Rudan z novim projektom dokazuje svojo umetniško vitalnost in sposobnost nagovarjanja širokega kroga občinstva.

V Santa Monici se je s podelitvijo nagrad ameriških filmskih kritikov (Critics Choice Awards) uradno pričela sezona najprestižnejših priznanj v svetu zabavne industrije. Glavno nagrado večera za najboljši film je prejel politični blockbuster Ena bitka za drugo, ki s tem utrjuje svojo vlogo favorita pred prihajajočo podelitvijo oskarjev. Poleg osrednjega priznanja je bil vidno izpostavljen režiser Paul Thomas Anderson, ki je prejel nagradi za najboljšo režijo in najboljši prirejeni scenarij. Dogodek velja za enega ključnih kazalnikov razpoloženja v filmski stroki in pogosto napove končne prejemnike zlatih kipcev. Izbor kritikov odraža trend nagrajevanja vsebinsko poglobljenih in politično angažiranih del, ki so v preteklem letu zaznamovala kinematografijo. S podelitvijo v Kaliforniji se stopnjuje pričakovanje pred vrhuncem sezone, ko bodo svoje odločitve razkrili še člani Ameriške filmske akademije.

V 96. letu starosti je v Londonu umrla Eva Schloss, ki je preživela grozote nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau in bila pastorka Otta Franka, očeta znane judovske dnevnice Ane Frank. Schlossova se je rodila leta 1929 na Dunaju, njena družina pa se je po nacistični priključitvi Avstrije leta 1938 preselila v Belgijo in kasneje v Amsterdam, kjer so živeli v istem stanovanjskem bloku kot družina Frank. Na njen 15. rojstni dan leta 1944 so njeno družino zaradi izdaje aretirali in jo deportirali v Auschwitz, kjer sta njen oče in brat kasneje umrla. Po koncu vojne sta se Eva in njena mati vrnili v Amsterdam, kjer sta ponovno navezali stike z Ottom Frankom, edinim preživelim članom družine Frank. Leta 1953 se je Evina mati poročila z Ottom, s čimer je Eva postala njegova pastorka. Večji del svojega življenja je posvetila ohranjanju spomina na holokavst in širjenju sporočila o strpnosti. Napisala je več knjig o svojih izkušnjah in bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK. Za svoje neutrudno delo na področju izobraževanja o holokavstu je bila leta 2012 odlikovana z redom britanskega imperija.

Svetovni dan brajeve pisave, ki ga obeležujemo 4. januarja, je v Sloveniji minil v znamenju prizadevanj za večjo prepoznavnost in širšo uporabo te pisave v javnem prostoru. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je ob tej priložnosti poudarila, da brajica za slepe in slabovidne ne predstavlja le načina komunikacije, temveč je ključno orodje za njihovo samostojnost, izobraževanje ter polnopravno vključevanje v družbo. Pisava, ki temelji na sistemu šestih pik, uporabnikom omogoča dostop do informacij, branje in pisanje, kar so osnovne predpostavke za neodvisno življenje. Predstavniki zveze so opozorili na nujnost večje prisotnosti brajice v širšem slovenskem okolju, kjer je njena uporaba trenutno pogosto omejena le na določene ustanove ali pripomočke. Cilj pobud je doseči, da bi postala pisava bolj prisotna na embalažah izdelkov, v javnem prometu in na drugih javnih mestih, kar bi bistveno izboljšalo dostopnost storitev za ljudi z okvaro vida. Poudarek ob letošnjem dnevu je bil namenjen ozaveščanju javnosti o tem, da je pravica do uporabe lastne pisave tesno povezana s človekovimi pravicami in enakimi možnostmi za vse državljane.

Ameriška igralka in humanitarka Angelina Jolie je obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa na meji z Gazo, da bi izrazila svojo podporo palestinskemu ljudstvu, ki ga je prizadela vojna. Joliejeva se je na poti srečala s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva, s katerimi si je ogledala ključno infrastrukturo za dostavo humanitarne pomoči v enklavo. Po navedbah poročil naj bi obiskala tudi lokalno bolnišnico, kjer se je podrobneje seznanila s kritičnim stanjem ranjencev ter logističnimi ovirami pri distribuciji nujnih življenjskih potrebščin. Obisk zvezdnice poudarja vse večjo vlogo mednarodnih javnih osebnosti pri opozarjanju na humanitarno krizo v regiji. Joliejeva, ki je dolga leta delovala kot ambasadorka dobre volje pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce, je svojo prisotnost izkoristila za neposreden vpogled v delovanje prehoda Rafa, ki ostaja edina pot za humanitarno pomoč, ki ne vodi skozi ozemlje Izraela. Njen obisk sovpada z napetimi diplomatskimi prizadevanji za zagotovitev stalnih koridorjev za oskrbo civilistov.

V 73. letu starosti je umrl Slobodan Filipovič, ustanovitelj skupine Veter, najbolj znane po decembrski uspešnici "Bela Snežinka".

Mestna občina Celje je uspešno sklenila infrastrukturni projekt v svojem starem mestnem jedru, ki je obsegal prenovo mansarde v jugovzhodnem delu Knežjega dvora ter tehnično nadgradnjo v Muzeju novejše zgodovine Celje. V okviru del so v Knežjem dvoru uredili sodoben večnamenski prostor, ki bo namenjen različnim kulturnim in razstavnim dejavnostim, s čimer so razširili kapacitete za izvajanje muzejskih programov v knežjem mestu. Poleg strukturnih izboljšav so v Muzeju novejše zgodovine Celje namestili slušno zanko, ki predstavlja ključno pridobitev za večjo dostopnost kulture ranljivejšim skupinam. Ta tehnološka rešitev obiskovalcem z okvaro sluha omogoča neovirano spremljanje vsebin, s čimer se muzej pridružuje sodobnim standardom inkluzivnosti. Naložba bo po navedbah občine pomembno prispevala k dvigu kakovosti kulturnega turizma in izboljšanju pogojev za delo v muzejskih prostorih.

V letu 2026 so številni vidni slovenski umetniki, glasbeniki in kulturniki obeležili pomembne življenjske obletnice. Med tistimi, ki so dopolnili 50 let, sta bila mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas in svetovno znani didžej ter producent DJ Umek. Oba sta s svojim delovanjem močno zaznamovala slovenski kulturni prostor in dosegla prepoznavnost tudi v tujini. Šestdeseti jubilej je praznoval Matjaž Jelen, prepoznavni obraz in glas legendarne rock zasedbe Šank Rock. Med sedemdesetletnike sta stopila popotnik in publicist Zvone Šeruga ter eden najbolj cenjenih slovenskih vokalistov Oto Pestner. Visoka jubileja sta obeležili tudi dve izmed najvidnejših slovenskih dramskih igralk; Milena Zupančič in Marijana Brecelj sta namreč praznovali svojo 80-letnico. Ti jubileji predstavljajo priložnost za pregled bogatih karier posameznikov, ki so ključno sooblikovali slovensko kulturno dediščino zadnjih desetletij.

V naselju Borjana v občini Kobarid je med prazniki prišlo do tatvine bronaste spominske plošče, ki je bila del spomenika, posvečenega narodnoosvobodilnemu boju (NOB). Neznani storilec je s spomenika odstranil in odtujil ploščo večjih dimenzij, ki je merila približno 160 krat 60 centimetrov. Po navedbah Policijske uprave Nova Gorica si je neznanec s tem dejanjem pridobil za okoli tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Policija incident še preiskuje in išče storilca, ki je oskrunil spomenik lokalnega in zgodovinskega pomena. Dogodek je v lokalni skupnosti povzročil precejšnje začudenje in ogorčenje, saj gre za neobičajno tatvijo večjega bronastega elementa. Preiskovalci se spopadajo z vprašanjem, ali je bil motiv izključno pridobivanje barvnih kovin za nadaljnjo prodajo ali pa gre za dejanje z drugimi ozadji.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Združenim državam Amerike predali domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali, da je Kijev načrtoval napad z brezpilotnim letalnikom na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusi trdijo, da so dekodirali navigacijske podatke ukrajinskega drona.

Neznani storilci so ob Bohinjskem jezeru odtujili partizansko spominsko ploščo, ki je bila pritrjena na skalo nasproti cerkve svetega Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu. Blejski policisti so bili o dogodku obveščeni v sredo in so nemudoma začeli preiskavo primera. Občina Bohinj je dejanje ostro obsodila, saj gre po njihovem mnenju za nedopusten poseg v lokalno kulturno in zgodovinsko dediščino. Lokalna oblast in policija sta ob tem pozvali javnost, predvsem domačine in turiste, k posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pomagale pri izsleditvi storilcev. Spominska plošča je imela za lokalno skupnost simbolno vrednost, njen izginotje pa obravnavajo kot premoženjsko kaznivo dejanje z elementi vandalizma. Policijska preiskava trenutno še poteka, uradnih podatkov o materialni škodi pa za zdaj niso podali.

Večina svetovnega prebivalstva je že obeležila prehod v novo leto 2026. Praznovanja po vsem svetu so potekala v znamenju tradicionalnih ognjemetov in množičnih javnih prireditev, s katerimi so se ljudje poslovili od leta 2025. Kot zadnji je v novo leto vstopil nenaseljen Bakerjev otok v Tihem oceanu, s čimer se je sklenil krog novoletnih praznovanj po celotnem svetu. Dogodki so se pričeli na tihomorskih otokih in v Novi Zelandiji, nato pa so se preko Avstralije, Azije in Evrope nadaljevali proti ameriškima celinama. Kljub različnim lokalnim običajem je bila osrednja tematika praznovanj povsod podobna, s poudarkom na upanju za prihodnost in skupnostnem druženju na mestnih trgih. V večjih prestolnicah so oblasti poročale o mirnem poteku prireditev z visoko udeležbo.

Slovenija je praznično vstopila v novo leto 2026, pri čemer so številni prebivalci in obiskovalci polnoč pričakali na organiziranih silvestrovanjih na prostem. Kljub mrzlemu jutru, ki je sledilo najdaljši noči v letu, so bila mestna jedra po državi polna praznujočih, ki so se zbrali ob glasbenih nastopih in tradicionalnih ognjemetih. Praznovanje je potekalo v znamenju sproščenega vzdušja, čeprav so nizke temperature zaznamovale prve ure novega leta. Največje število ljudi se je po pričakovanjih zbralo v prestolnici in drugih večjih mestnih središčih, kjer so lokalne oblasti pripravile bogat kulturno-zabavni program. Vremenski obeti za prihodnje dni kažejo na nadaljevanje zimskega vremena, kar bo vplivalo na tiste, ki načrtujejo dejavnosti na prostem v prvih dneh januarja. Kljub mrazu so prireditve minile brez večjih posebnosti, kar kaže na uspešno organizacijo javnih dogodkov po celotni državi.

Medtem ko je večina sveta že proslavila vstop v leto 2026, so kot zadnji v novo leto vstopili Havaji, Ameriška Samoa, Niue ter nenaseljena Bakerjev in Howlandov otok v Tihem oceanu. Velika večina sveta se je od leta 2025 poslovila s tradicionalnimi praznovanji in ognjemeti.

V dvorani dunajskega Musikvereina se je odvil tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki ga je letos prvič vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin. Dirigent z orkestrom sodeluje že od leta 2010, tokrat pa je v Zlati dvorani pripravil program, ki je vključeval pet krstnih izvedb. Posebnost letošnjega repertoarja je bila vključitev del dveh skladateljic, s čimer so filharmoniki obogatili sicer tradicionalni nabor skladb dinastije Strauss in njihovih sodobnikov. Glasbena prireditev velja za enega najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov na svetu, ki ga v neposrednem prenosu spremljajo gledalci v številnih državah. V Sloveniji sta prenos zagotovila TV SLO 1 in Program Ars. Koncert se je kot običajno zaključil s tradicionalnim voščilom in obveznimi dodatki, ki v novoletnem času privabijo milijonsko občinstvo pred televizijske zaslone po vsem svetu.

V 72. letu starosti je v torek umrl ameriški igralec Isiah Whitlock Jr., ki je svetovno prepoznavnost dosegel z vlogo senatorja Claya Davisa v kultni kriminalni seriji Skrivna naveza (The Wire). Njegov menedžer je potrdil vest o smrti, ki so jo povzeli vodilni svetovni mediji, vključno s francosko tiskovno agencijo AFP. Whitlock Jr. je veljal za izjemno cenjenega karakternega igralca, ki je s svojo unikatno interpretacijo podkupljivega politika pustil neizbrisan pečat v televizijski zgodovini. Poleg svoje najbolj znane televizijske vloge je bil Whitlock Jr. dolgoletni sodelavec priznanega režiserja Spika Leeja. Nastopil je v številnih njegovih projektih, med drugim v filmih 25. ura, Spike Lee's Da 5 Bloods in Chi-Raq. Njegova kariera je obsegala več desetletij dela v gledališču, na filmu in televiziji, kjer je s svojo prisotnostjo obogatil številne produkcije. Igralec je umrl star 71 let, vzrok smrti pa javnosti ni bil takoj razkrit.

Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let po enoletnem boju z levkemijo. Bila je novinarka in mati dveh otrok. Pred smrtjo je bila večkrat kritična do svojega bratranca, sedanjega ameriškega ministra za zdravje.

V starosti 94 let je umrla Cecilia Gimenez, španska ljubiteljska slikarka, ki je pred več kot desetletjem pridobila svetovno prepoznavnost zaradi ponesrečenega poskusa restavriranja cerkvene freske Jezusa Kristusa. Novico o njeni smrti je v ponedeljek potrdila fundacija, ki upravlja cerkev v kraju Borja na severovzhodu Španije, kjer se freska nahaja. Gimenezova je leta 2012 na lastno pest poskušala obnoviti fresko Ecce Homo avtorja Eliasa Garcie Martineza iz 19. stoletja, ki je bila v slabem stanju. Njen poseg je podobo Jezusa Kristusa spremenil do nerazpoznavnosti, zaradi česar so jo poimenovali "Opica Kristus". Čeprav je bila restavracija sprva predmet posmeha in kritik, je kmalu postala svetovni spletni fenomen in v majhno mestece privabila na tisoče turistov, kar je prineslo pomembne gospodarske koristi lokalni skupnosti.

Odvetniška ekipa hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona je vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena, ker glasbenik ni prejel dovoljenja za izvedbo dodatnega koncerta v zagrebški dvorani Arena. Po poročanju hrvaške radiotelevizije HRT Thompsonov tabor županovim odločitvam pripisuje osebne in ideološke motive, kar je privedlo do stopnjevanja pravnega spora med izvajalcem in mestno oblastjo. Župan Tomašević je v odzivu na pravne poteze poudaril, da pod nobenim pogojem ne bo popustil pritiskom. Spor se je zaostril po prejšnjih dogodkih, ko je pevec na svojih nastopih mestno oblast označeval za ostanek nekdanjega režima in pozival k menjavi vodstva Zagreba. Trenutni spor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se začele s prvimi omejitvami koncertnih dejavnosti kontroverznega pevca v prestolnici. Pravni postopek bo zdaj ugotavljal, ali je prišlo do zlorabe položaja ali neupravičenega omejevanja svobode nastopanja.

Hollywoodski igralec George Clooney in njegova soproga, ugledna pravnica za človekove pravice Amal Clooney, sta postala državljana Francije. 64-letni zvezdnik in njegova 47-letna žena sta se za ta korak odločila predvsem zaradi želje po večji zasebnosti in mirnejšem družinskem življenju, ki ga v Franciji lažje ohranjata kot v Združenih državah Amerike ali Veliki Britaniji. Zakonca, ki sta si pred leti ustvarila dom na posestvu v Provansi, sta v izjavah izpostavila, da jima lokalno okolje nudi zavetje pred nenehno prisotnostjo paparacev. Izpostavila sta predvsem varnost svojih otrok, saj pred šolami v njuni bližini ni stalnega nadzora medijev, kar jima omogoča bolj normalno vsakodnevno rutino. Pridobitev državljanstva simbolizira njuno dolgoročno zavezanost življenju v Evropi, kjer sta že dlje časa aktivna tako na področju kulture kot kmetijstva na svojem posestvu.

V Ljubljani se s koncem letošnjega leta zapira prva slovenska taqueria Unomás, ki je v prestolnici veljala za pomemben del kulinarične ponudbe. Restavracija, specializirana za avtentično mehiško ulično hrano, se poslavlja po več letih delovanja, kar po mnenju poznavalcev pomeni izgubo dela kulinarične raznolikosti mesta. Zaprtje priljubljene restavracije prihaja kot presenečenje za redne goste, saj je lokal veljal za priljubljeno točko v središču mesta. Razlogi za prenehanje obratovanja s pričetkom novega leta v javnih objavah niso bili podrobneje pojasnjeni, vendar odločitev sledi širšim trendom sprememb v gostinskem sektorju glavnega mesta.

V Mariboru se je s tradicionalnim sprevodom po praznično okrašenih ulicah zaključilo obdobje obiskov dedka Mraza. Tretji dobri mož, ki je otroke v štajerski prestolnici razveseljeval vse od 6. decembra, se je danes uradno poslovil in se vrnil v svoj dom na Pohorju. Dogodek je privabil številne družine, ki so se zbrale v središču mesta, da bi še zadnjič v tem letu pozdravile pravljičnega junaka na njegovi kočiji. Dedek Mraz je v sklopu programa Čarobni Maribor obiskoval različne mestne četrti in sodeloval na številnih prireditvah, namenjenih najmlajšim. Njegov odhod simbolično zaznamuje zaključek prazničnih obdarovanj in prehod v sklepni del decembrskega dogajanja. Organizatorji so ob njegovem slovesu poudarili pomen ohranjanja praznične tradicije, ki v mesto vsako leto prinaša vzdušje solidarnosti in otroškega veselja.

V obmorskem mestu Saint-Tropez se v krogu družine, prijateljev in oboževalcev poslavljajo od francoske filmske ikone in borke za pravice živali Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo na svojem domu La Madrague. Mestne oblasti so sporočile, da bo pokojnica pokopana na tamkajšnjem pokopališču, vendar točnega datuma pogreba zaradi zagotavljanja zasebnosti niso razkrile. Bardotova je veljala za najbolj prepoznavno ambasadorko mesta, ki je s svojo prisotnostjo Saint-Tropez postavila na svetovni zemljevid elitnega turizma. Na njeno smrt so se odzvali številni vidni politiki, predvsem iz vrst evropske desnice. Francoska političarka Marine Le Pen je Bardotovo opisala kot večno zvezdo in žensko, ki je poosebljala svobodo, medtem ko je podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini izrazil spoštovanje do njene neizbrisne zapuščine v svetu umetnosti. Odzivi poudarjajo njen kulturni vpliv, ki je segal onkraj filmskih platnov, saj je bila v poznejših letih znana tudi po svojem aktivizmu in kontroverznih političnih stališčih.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol, ki je pod rusko okupacijo, so v nedeljo ponovno odprli vrata osrednjega dramskega gledališča. Objekt, ki je bil marca 2022 prizorišče enega najbolj smrtonosnih napadov na civiliste od začetka ruske invazije, je po obsežni prenovi s strani ruskih oblasti ponovno začel delovati. Odprtje spremljajo ostre kritike ukrajinskih oblasti in preživelih prebivalcev, ki dogodek označujejo za nespoštljiv do žrtev. Ruska stran je prenovo predstavila kot simbol obnove in vrnitve v normalno življenje, medtem ko ukrajinska stran opozarja, da gre za poskus prikrivanja vojnih zločinov na mestu, kjer so pod ruševinami ugasnila številna življenja. Gledališče je bilo med obleganjem mesta varno zavetje za stotine civilistov, kljub jasnim oznakam, da so v stavbi otroci, pa je bilo tarča letalskega napada. Nova otvoritev z glasbenimi in plesnimi točkami tako sproža globoke polemike o etičnosti rabe prostora, ki ga mnogi še vedno smatrajo za množično grobišče.

Slovenski glasbenici Nives Cilenšek, ki deluje pod umetniškim imenom Zevin, in Eva Marija bosta svojo pot na tekmovanje za pesem Evrovizije 2026 iskali na predizborih v tujini. Odločitev glasbenic sledi napovedi, da Slovenija zaradi sodelovanja Izraela na prihodnjem izboru ne bo sodelovala. Nives Cilenšek se je s skladbo My Mind uvrstila na hrvaški nacionalni izbor Dora 2026, medtem ko bo Eva Marija s pesmijo Mother Nature nastopila na luksemburškem predizboru. Odsotnost Slovenije na uradnem tekmovanju je povzročila nenavaden položaj, v katerem slovenski talenti zastopajo tuje nacionalne radiotelevizije. Kljub političnim razlogom za umik nacionalne televizije RTV Slovenija, glasbenici s svojo udeležbo ohranjata slovensko prisotnost na mednarodnem glasbenem prizorišču. Obe skladbi sta že pritegnili pozornost javnosti v regiji in širše v Evropi, saj gre za uveljavljeni ustavralki v svojih žanrih.

V Bovcu se je v nedeljo sklenil 18. Bovec Outdoor Film Festival (BOFF), ki je ljubiteljem gora, narave in adrenalinskih športov ponudil nabor vrhunskih filmskih produkcij. Občinstvo je za najboljši tujejezični film festivala izbralo plezalski film Jahači v viharju (Riders on the Storm) iz uveljavljene serije Reel Rock. Nagrado v imenu podjetja Seng so prejeli ustvarjalci te plezalske preizkušnje. Med domačimi deli je gledalce najbolj prepričal film Drežniška koza in njeni ljudje, ki je prejel nagrado občinstva za najboljši slovenski film pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Generali. Festival, ki vsako leto v Posočje privabi številne navdušence nad outdoor kulturo, je s tem uspešno zaokrožil svojo osemnajsto izdajo in potrdil svojo vlogo osrednjega dogodka na področju športnega in naravoslovnega filma v Sloveniji.

Glavno gledališče v ukrajinskem mestu Mariupolj, ki je bilo leta 2022 uničeno v bombardiranju, je po treh letih obnove ponovno odprlo svoja vrata. Velika dvorana gledališča sprejme petsto obiskovalcev. Napad na gledališče je bil eden odmevnejših dogodkov v vojni med Rusijo in Ukrajino.

Slovenski etnografski muzej (SEM) bo leta 2026 pripravil osrednjo razstavo z naslovom Maske: Od rituala do karnevala, ki bo na ogled od sredine januarja. Poleg tega bo muzej gostil razstavo Etnografskega muzeja Istre iz Pazina, posvečeno preživljanju prostega časa v hrvaški Istri, ter razstavo Vezena Ukrajina, ki bo predstavila ukrajinsko etnološko dediščino.

Strokovnjaki v Italiji s pomočjo umetne inteligence poskušajo rekonstruirati poškodovano fresko zgodnjerenesančnega umetnika Cimabueja v baziliki sv. Frančiška v Assisiju. Cilj je ponovno sestaviti neprecenljivo umetnino.

Neznanec je na pročelje stavbe ministrstva za kulturo v Ljubljani narisal več svastik. Policija je storilca prijela na kraju dejanja. Ministrica Asta Vrečko je dejanje ostro obsodila in opozorila na nevarnost vzpona ideologij, ki se povezujejo s tovrstnimi simboli. Ministrica Vrečko meni, da je dejanje delo skrajne desnice.

V Cankarjevem domu bo drevi premiera uprizoritve Točke izginjanja, ki jo podpisujeta koreografinja Kaja Lin J. Avguštin in lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič. Predstava, navdihnjena s pesniško zbirko Lucije Stupica, skozi ples in lutke raziskuje različne spomine, osebne izkušnje in družbena razmerja ustvarjalk.

Južnokorejski baritonist Leon Kim in sopranistka Nina Dominko bosta na tradicionalnem novoletnem gala koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedla izbrane arije in duete iz svetovne operne zakladnice. Spremljal ju bo Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča.

Na Krekovem trgu v Ljubljani do ponedeljka poteka zimski mednarodni festival uličnega gledališča in cirkusa Ana Mraz. Letošnji program, ki vključuje nastope domačih in tujih umetnikov, je strnjen v tri večere in dopolnjen s popoldanskimi predstavami. Festival bo v zadnjih dneh leta gostoval tudi v Mariboru in Logatcu.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je ob 18. uri zbralo več harmonikarjev v podporo slovenski glasbi. Pobudnik shoda, Silvo Mesojedec, je dejal, da ideja izvira iz njegovega obiska prestolnice.

V prostorih DUM je bila premierno uprizorjena predstava Koledar Barbare Novakovič. Predstava predstavlja sintezo njene trilogije Alegorije, ki je nastajala od leta 2022. Osrednja tema trilogije je prizma časa, raziskana skozi ikonografske smeri, ki povezujejo poezijo, literaturo in likovno umetnost.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je potekal koncert ljudskih napevov in uglasbene poezije različnih pesnikov pod umetniškim vodstvom Janeza Dovča. Nastopila je zasedba Sounds of Slovenia z gosti, med katerimi so bili Rudi Bučar, Laura Krajnc, Žigan Krajnčan in Irena Preda.

Na god svetega Štefana, zavetnika konj, so danes po Sloveniji potekali tradicionalni blagoslovi konj. Najmnožičnejši zbor je bil v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer so pripravili prireditev Štefanovo 2025. Blagoslovi so potekali tudi v drugih krajih, kot so Šentjernej in Semič.

Izbrane so bile tri slovenske hiše, ki izstopajo po svoji arhitekturni zasnovi in notranji opremi. Med njimi so alpska počitniška hiša, sodobna kraška hiša in interier, kjer imajo glavno vlogo knjige. Te hiše predstavljajo navdihujoče arhitekturne zgodbe.

Kristjani so po vsem svetu obeležili božični večer s polnočnicami in družinskimi srečanji, s čimer so pričakali božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Razpravljalo se je o tem, ali je božič postal le še družinska večerja in nakupovanje daril, ali še ohranja svoj prvotni krščanski pomen. Raziskalo pa se je tudi vprašanje, zakaj božič praznujemo že 24. decembra, ko pa je rojstni dan Jezusa Kristusa 25. decembra.

Mestna občina Koper je zaključila prenovo Muzejskega trga, vredno 1,3 milijona evrov. Prenova je trg spremenila v sodoben javni prostor in razkrila ostaline nekdanje samostanske cerkve.

V Mariboru je ob Sodnem stolpu na Lentu zaživela prva knjigobežnica. Projekt je bil izglasovan v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor in naj bi spodbujal branje ter krepil skupnost v javnem prostoru. Vrednost projekta je 3000 evrov.

Po vremensko dolgočasnem decembru se obetajo spremembe. Meteorolog Brane Gregorčič napoveduje, da bo vzhodna Slovenija, predvsem Štajerska, imela največ možnosti za bel božič. Na Pohorju pričakujejo do 20 centimetrov snega.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani je v petek potekal shod harmonikarjev, ki so s tem želeli podpreti slovensko glasbo in kulturo. Pobudnik shoda, Silvo Mesojedec, je idejo dobil ob obisku prestolnice, kjer je pogrešal slovensko glasbo.

Na vrhu Založbe Beletrina je prišlo do sprememb. Mitja Čander in Aleš Šteger sta se umaknila s položajev direktorja in programskega direktorja. Vodenje prevzema Alma Čaušević Klemenčič, ki napoveduje novo poslovno strategijo s poudarkom na digitalizaciji kulturnih storitev.

Družina Judar se je pri prenovi svojega pritličnega stanovanja srečala z izjemno vlago, zatohlostjo in plesnijo, kar je pogosta težava v starejših ali slabo prezračevanih hišah. Z manjšim posegom so uspeli odpraviti to težavo in izboljšati kakovost bivanja.

Ministrstvo za kulturo ne vidi potrebe po spremembi zakonodaje, ki bi Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota omogočila sporazumevanje v madžarskem jeziku na sedežu knjižnice. Pobudo knjižnice je komentiral tudi Milan Kučan.

Mestna občina Koper in Župnija Koper sta slovesno obeležili ponovno delovanje mestne ure in zvonjenje na liturgičnih zvonovih ter zgodovinskem zvonu v koprskem zvoniku. Po obnovi notranjosti 54 metrov visokega zvonika na Titovem trgu je občina v sodelovanju z župnijo obnovila urni mehanizem, ki zdaj spet kaže čas.

V starosti 97 let je v Gornji Avstriji umrl slikar Arnulf Rainer, znan po svojih preslikavah slik in fotografij. Rainer je v 70. letih sodeloval na razstavi documenta 6 in zastopal Avstrijo na Beneškem bienalu.

Film Kaj ti je deklica režiserke Urške Djukić je na filmskem festivalu v francoskem Les Arcsu prejel veliko nagrado žirije. Ta nagrada zaokrožuje festivalsko pot filma po Franciji, kjer je bil prikazan na festivalih, kot so Cinemed v Montpellierju, Arras Film Festival in Films Femmes Mediterranee v Marseillu. Celovečerni prvenec je s tem osvojil še eno pomembno evropsko filmsko nagrado.

V Škofji Loki je potekala 55. podelitev Severjevih nagrad, ki nagrajujejo izjemne dosežke poklicnih in ljubiteljskih gledaliških igralcev ter študentov dramske igre. Dogodek sta pripravila Sklad Staneta Severja in škofjeloška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Na območju arheološkega najdišča Stonehenge v Angliji se je ob zimskem solsticiju zbrala množica ljudi. Opazovalci so s plesom, petjem in igranjem na glasbila proslavili najkrajši dan v letu ob znanih kamnitih blokih.

Na čezmejni literarni poti, posvečeni pesnici Ljubki Šorli in drugim spregledanim goriškim kulturnim ustvarjalkam, so v Solkanu postavili obeležje Pavlini Pajk, prvi slovenski romanopiski z Goriškega, ki je kljub uspešni karieri danes skoraj pozabljena.

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj premiera predstave Stampedo Varje Hrvatin. Predstava se osredotoča na vprašanje varnosti in kaj ta pomeni, ko se znajdemo v množici, ter raziskuje, kako hitro lahko preide v nevarnost, ko prevladajo preplah in preživetveni nagon.

Članek razkriva recept za vatikanski kruh sreče, ki se prenaša od osebe do osebe. V članku so predstavljeni zgodovina recepta, njegov izvor in natančna navodila za tedensko pripravo.

V Gledališču Glej je vokalistka Irena Z. Tomažin premierno uprizorila performans avant-šlagerskih pesmi z naslovom Še ena igra solz, s katerim promovira istoimenski album. Gre za nadaljevanje njenega raziskovanja glasu in njegove zvočne materije, ki jo prepleta s telesom, gibom in prostorom.

Po Sloveniji, čez mejo in na spletu poteka Noč kratkih filmov, posvečena kratkometražni filmski produkciji. Dogodek ponuja program Roberta Rossellinija in Francija Slaka, zmagovalne filme festivala FeKK in program za otroke.

V razprodani Areni Stožice je potekal koncert Zimska pravljica, kjer je Ansambel Saša Avsenika z orkestrom, razširjeno vokalno zasedbo in gosti izvedel priljubljene Avsenikove melodije, vključno s skladbami Slovenija, od kod lepote tvoje, Golica in Bolha.

Sarajevska skupina Dubioza kolektiv bo nocoj nastopila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru dvodnevnega Festivala urbane kulture. Skupina, znana po mešanici reggaeja, duba in rocka z balkanskimi vplivi, je s pomočjo MTV prodrla tudi na mednarodno sceno.

Članek opisuje vrnitev rožičeve potice, tradicionalne slovenske sladice, ki je bila nekoč simbol skromnosti in pomanjkanja. Danes pa je cenjena kot zdrava in okusna kulinarična specialiteta.

Društvo slovenskih filmskih publicistov Fipresci in revija Ekran sta v Slovenski kinoteki podelila nagrade Nike Bohinc za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike. Aleksandra Gačić je prejela nagrado za najboljšo filmsko kritiko, Zigi Omerzel za najboljši teoretski tekst, Ciril Oberstar pa za najboljši intervju.

Center za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v Washingtonu naj bi se preimenoval v Center za uprizoritvene umetnosti Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja, so sporočili iz Bele hiše. Upravni odbor Kennedyjevega centra naj bi izglasoval preimenovanje tega kulturnega središča.

Zavod EN-KNAP je v Goriški knjižnici Franceta Bevka predstavil kratek film v virtualni resničnosti, ki temelji na plesni predstavi Amaterski tihotapci. Film prek treh zgodovinskih dogodkov obravnava mejo, ki je leta 1947 razdelila goriški prostor, in ohranja idejo "tihotapljenja svobode". Plesna predstava, del uradnega programa EPK Nova Gorica-Gorica, je bila premierno izvedena konec maja lani v Sloveniji in Italiji.

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je izbral 11 finalistk za besedo leta 2024. Med kandidatkami so božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj. Izbor je potekal izmed 470 predlogov. Glasovanje poteka na spletu do 7. januarja, ko bo razglašena zmagovalna beseda in kretnja leta.

Obalne galerije Piran praznujejo 50 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z razstavo, ki bo ponudila vpogled v promocijsko, dokumentarno, knjižno in drugo arhivsko gradivo, povezano z galerijo. Razstava bo obiskovalcem omogočila tudi vpogled v proces nastajanja razstav.

Društvo hrvaških filmskih režiserjev je izključilo Daliborja Matanića več kot leto in pol po izbruhu afere spolnega nadlegovanja. Ukrep je bil sprejet zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju, ki so bile izrečene proti Mataniću.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je predlagala spremembe zakonodaje, da bi lahko zagotovili komunikacijo v madžarskem jeziku na sedežu knjižnice. Pobuda je naletela na kritične odzive.

Kljub prepovedi spontanih uličnih nastopov z glasbili, ki jo je sprejel ljubljanski mestni svet, je v središču Ljubljane zaigralo enajst trubačev in harmonikarjev. Glasbeniki so se zbrali na Čopovi ulici in zaigrali množici ljudi, ob tem pa delili kuhano vino. Župan Zoran Janković je pojasnil, da prepoved velja zaradi pritožb meščanov in zajema tudi trubače, harmonikarje na Prešernovem trgu ter nastopajoče na Šuštarskem mostu.

Zaradi pomislekov o transparentnosti porabe sredstev za izvedbo Evropske prestolnice kulture (EPK) so novogoriški svetniki na izredni seji zahtevali revizijo poslovanja javnega zavoda GO! 2025. Revizija naj bi zajela celotno obdobje delovanja zavoda.

V Berlinu je umrl nemški filmski režiser, avtor in aktivist za pravice istospolnih Rosa von Praunheim, star 83 let. Umrl je le nekaj dni po svojem rojstnem dnevu.

Loški muzej bo odprl razstavo, posvečeno baročni freski Snemanje s križa, ki jo je leta 1706 v kapeli sv. Križa graščine Puštal ustvaril slikar Giulio Quaglio. Razstava, ki bo v Okroglem stolpu na Loškem gradu, osvetljuje umetniški, zgodovinski in kulturni pomen freske ter ponuja vpogled v baročno umetnost na Kranjskem. Quaglio je bil eden najpomembnejših baročnih slikarjev na Kranjskem, ki je močno zaznamoval razvoj stenskega slikarstva v 18. stoletju.

Zaposleni v Louvru so podaljšali stavko zaradi boljših delovnih pogojev, zato je muzej obiskovalcem le delno dostopen. Obiskovalci so izrazili nezadovoljstvo, saj nekateri deli muzeja niso bili odprti.

V Španskih borcih v Ljubljani bo nocoj prvič uprizorjena plesno-glasbena predstava Mandragora hrvaške koreografinje Petre Hrašćanec, ki izhaja iz izčrpanosti sodobne družbe, oblikovane z neoliberalnimi in nacionalističnimi sistemi. Predstava se predstavlja kot obred združevanja.

Številne gledališke hiše in kinodvorane bodo tudi letos ponudile silvestrske predstave in filmske projekcije različnih žanrov. Ljubitelji kulture bodo lahko zadnji dan leta preživeli ob ogledu gledaliških predstav in filmov, za katere so vstopnice še na voljo.

V Parizu so angleško-francosko pevko in igralko Jane Birkin, ki je tam živela, počastili s poimenovanjem brvi, ki prečka kanal Saint-Martin v 10. okrožju. Ob odkritju plošče z njenim imenom je njena hči, Charlotte Gainsbourg, dejala, da je to "poetično".

Mestni svet Murske Sobote je na seji potrdil zvišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2026. Svetniki so določili novo vrednost točke za izračun nadomestila, kar pomeni 2,3 odstotka višjo ceno. Poleg tega so imenovali novo direktorico soboške galerije in odločili o prejemnikih kulturnih nagrad.

Mestni svetniki v Celju so podprli ustanovitev javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Občina Celje bo soustanoviteljica zavoda skupaj z državo in občino Nova Gorica. Obe občini bosta zagotovili ustrezne prostore za delovanje zavoda. Ustanovitev zavoda je predvidena na eni od prihodnjih sej, predvidoma februarja. V Novi Gorici je prva obravnava predloga predvidena za četrtek.

Obiskovalci znamenitega vodnjaka Trevi v Rimu bodo morali od 7. januarja za ogled plačati dva evra. Domačini italijanske prestolnice bodo še naprej imeli brezplačen vstop.

Kanadski jezikoslovci so v odprtem pismu pozvali premierja Marka Carneyja, naj v uradnih dokumentih preneha uporabljati britanske zapise besed in dosledno uporablja kanadsko angleščino. Poudarili so edinstvenost kanadske angleščine in trdili, da je to vprašanje zgodovine, identitete in ponosa.

Estonski nacionalni simfonični orkester je nocoj prvič nastopil v Ljubljani za zlati abonma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkester s turnejo obeležuje 100-letnico ustanovitve in 90-letnico rojstva estonskega skladatelja Arva Pärta. Program je vodil šef dirigent Olari Elts, vključena pa je bila tudi glasba Jana Sibeliusa.

Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austen, ki je zaslovela šele po smrti. Avtorica šestih romanov, kot so Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma, je znana po dovršeni kompoziciji, slogu, polnem finega humorja in dobrohotne ironije.

Mestni svet Ljubljane je na pobudo župana Zorana Jankovića sprejel prepoved spontanih uličnih nastopov v središču mesta do konca leta. Prepoved ne velja le za trubače, temveč za vse ulične nastopajoče, vključno s harmonikarji.

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik je spletni tečaj slovenščine Slonline obogatil z interaktivnim učbenikom Naslon. Učbenik, ki je dostopen v sedmih jezikih, je namenjen odraslim priseljencem, ki že živijo v Sloveniji ali se nameravajo priseliti. Naslon omogoča samostojno učenje, učenje z učiteljem ali kombinirano učenje, vsebine pa temeljijo na sporazumevalnih potrebah priseljencev.

Filmska priredba romana Bronje Žakelj, Belo se pere na devetdeset, režiserja Marka Naberšnika, je prejela drugo zlato rolo Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, saj si jo je ogledalo že več kot 50.000 gledalcev. Ustvarjalci so zadovoljni, ker film čustveno nagovarja gledalce in dokazuje, da slovenski filmi lahko privabijo široko občinstvo.

Na tekmovanju za pesem Evrovizije 2026 na Dunaju bo sodelovalo 35 držav. Nekatere države, vključno s Slovenijo, bodo tekmovanje bojkotirale, medtem ko se po večletnem premoru vračajo Bolgarija, Romunija in Moldavija. Skupno je tekmovanje zapustilo pet držav.

Slokar kvartet pozavn je v okviru 9. Zimskega festivala skupaj z gosti s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana izvedel koncertni večer. Glasbeniki so prepletali baročne mojstre, klasične skladatelje in sodobne zvočne podobe ter razkrili bogastvo in raznolikost glasbenih izrazov.

Srbsko državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti ministru za kulturo Nikoli Selakoviću in trem drugim osebam. Razlog za obtožnico so domnevne nepravilnosti pri odvzemu statusa kulturnega spomenika kompleksu nekdanjega generalštaba v Beogradu. Predsednik Aleksandar Vučić je že napovedal pomilostitev za vse obtožene v zvezi s tem primerom.

Muzej Louvre v Parizu je danes ostal zaprt zaradi stavke zaposlenih, kar je pred vrati pustilo več tisoč obiskovalcev. Zaposleni zahtevajo dodatno osebje in ustrezne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev.

V Metliki so s folklorno prireditvijo počastili 200-letnico rojstva Ivana Navratila, jezikoslovca in zapisovalca belokranjske ljudske dediščine. Prireditev, ki sta jo pripravila Osnovna šola Metlika in JSKD Območna izpostava Metlika, je napolnila dvorano in navdušila občinstvo.

V Plesnem teatru Ljubljana je bila premierno uprizorjena plesna predstava Generacije koreografa Branka Potočana, ki jo je izvedla skupina Fourklor. Predstava opozarja na prevlado individualizma in pomanjkanje kolektivnosti v sodobni družbi.

V Ribnici na Pohorju bodo 14. decembra že 53. spominski dan posvetili filmskemu in gledališkemu igralcu Stanetu Severju, ki je tam odigral svojo zadnjo predstavo 18. decembra 1970.

Zasedba Nakana je na Velikem odru ljubljanske Drame zaključila letošnji cikel Ars in Drama. Skupaj z gostom Tomažem Hostnikom so predstavili svoj prvi studijski album 'Gozd not' v polni, 17-članski zasedbi. Koncert je ponudil raznolikost, od intimnih trenutkov do bogatih, orkestralnih zvokov sodobnega avtorskega šansona.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. decembra ob 18. uri v počastitev svetovnega dneva zborovske glasbe gostovala Potujoča muzika, na kateri se bodo predstavili izbrani slovenski mladinski zbori.

Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za delovno mesto direktorja Pokrajinskega arhiva Maribor. Rok za prijavo je 12. januar 2026.

V okolici dvorca Haasberg, ki se nahaja v bližini Planinskega polja, se ob praznikih pojavi posebna, čarobna energija. Kraj, ki je bil dolgo pozabljen, zaživi v prazničnem duhu.

Občina Sežana je uradno odprla Kosovelovo leto, posvečeno stoti obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela. V sklopu leta bo potekalo več kot sto različnih dogodkov po vsej Sloveniji. Občina želi okrepiti prepoznavnost Kosovelove dediščine in Krasa kot kulturne destinacije. Zaključen je tudi projekt KONStrukTURIZEM, ki omogoča doživetje Kosovelove poezije s sodobnimi pristopi.

Nemški režiser Wim Wenders bo predsedoval žiriji 76. mednarodnega filmskega festivala Berlinale leta 2026. Wenders, ključna figura nemškega povojnega filma, je z Berlinalom povezan že vrsto let. Direktorica festivala, Tricia Tuttle, je dejala, da Wenders že šest desetletij ustvarja filme, ki ganijo in navdušujejo s svojo človečnostjo.

Mestna občina Velenje je v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije sanirala spomenik Josipa Broza Tita, potem ko ga je prejšnji teden oskrunil 49-letni domačin. Župan Peter Dermol se storilcu ne namerava opravičiti. Sanacija je bila izvedena v skladu s strokovnimi navodili.

Slovenska filharmonija je zaključila turnejo po Japonski in Južni Koreji, kjer so pod vodstvom šefa dirigenta Kahija Solomnišvilija odigrali devet koncertov. Turneja je bila uspešna, saj so prejeli vabila za nadaljnja sodelovanja, kar odpira vrata za prihodnje projekte.

Novinar Jože Možina in umetnica Svetlana Makarovič sta bila zaslišana na okrajnem sodišču v Ljubljani v tožbi, ki jo je Možina vložil proti Makarovičevi zaradi njene satirične pesmi Utrip laži. Oba sta vztrajala pri svojih stališčih. Glavna obravnava se bo predvidoma nadaljevala marca prihodnje leto.

Dolce Vita Ladies Club je ponovno organiziral ekskluzivno doživetje, tokrat večer, posvečen umetnosti kaligrafije, v kombinaciji s prefinjenimi okusi konjaka, ki se je odvijal v apartmaju Julija.

V Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau na Poljskem so odprli prvi del nove glavne razstave, ki se osredotoča na vsakdanje življenje taboriščnikov. Razstava predstavlja vpogled v življenje ujetnikov v koncentracijskem taborišču.

V Velenju bodo na kip Josipa Broza Tita ponovno namestili glavo, ki jo je odstranil Miroslav Pačnik. Občina Velenje, pod vodstvom župana Petra Dermola, bo financirala obnovo kipa. Pačnik je medije pozval k udeležbi na dogodku, župan Dermol pa se je nanj odzval z žaljivkami. Pačnik od župana zahteva opravičilo, sicer ga bo tožil.

Švicarski glasbenik Nemo, zmagovalec Evrovizije 2024, je protestno vrnil zmagovalno trofejo zaradi udeležbe Izraela na prihodnjem tekmovanju na Dunaju. Nemo je dejal, da meni, da trofeja nima več mesta na njegovi polici.

Dokumentarni film režiserke Petre Seliškar, "Gora se ne bo premaknila", je prejel glavno nagrado na 42. mednarodnem festivalu Autrans - Mountain, cinema & culture v Franciji. Žirija je izpostavila, da jih je film s svojo poglobljeno pripovedjo popolnoma prevzel.

Zveza kulturnih društev nemško govoreče skupnosti v Sloveniji je pripravila adventni koncert ob 180. obletnici postavitve prvega božičnega drevesca v Sloveniji. Poudarili so, da se je navada okraševanja smrečice razširila med nemškimi protestanti.

Neznani storilci so med potekom 41. festivala LGBT filma v Ljubljani ponovno uničili mavrično zastavo, ki je bila nameščena na pročelju Kinodvora. Enako se je zgodilo že leta 2023. Organizator festivala, Društvo Škuc, je dejanje obsodil.

Vlada je Arheološki park Divje babe, ki med drugim vključuje 60.000 let staro piščal, razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Ta odločitev zagotavlja najvišjo raven varstva in dolgoročno načrtno upravljanje enemu najpomembnejših paleolitskih najdišč v Sloveniji in svetu.

42. filmski festival Sundance bo v Park Cityju v Utahu potekal od 22. januarja naprej. Med 90 celovečernimi filmi iz 28 držav bosta premierno prikazani tudi dve slovenski manjšinski koprodukciji: drama 'Sramota in denar' ter dokumentarni film 'Planina'.

V Mestni galeriji Nova Gorica so odprli razstavo intermedijske umetnice Barbare Jazbec z naslovom Do I Believe in Life After Love?. Razstava raziskuje odnos med človekom, tehnologijo in čustvi ter spodbuja razmišljanje o ljubezni, empatiji in bližini v dobi umetne inteligence.

V Koroški galeriji likovnih umetnosti je ob 90-letnici Valentina Omana, koroškega Slovenca in enega najpomembnejših srednjeevropskih umetnikov, odprta razstava »In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod«. Razstava združuje Omanova najnovejša dela, ki v seriji Ecce Homo reflektirajo grozote vojn. Marko Košan, kustos Koroških galerij likovnih umetnosti, poudarja, da je vsaka Omanova upodobitev, naslikana ali odtisnjena v kovino ali steklo, spomenik človeku.

V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so ob 80-letnici izdaje prvih slovenskih znamk odprli razstavo "Zmaga! 80 let prvih slovenskih znamk za Slovensko primorje in Istro".

Mestna občina Velenje bo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije še ta teden sanirala spomenik Josipa Broza Tita. Spomenik je prejšnji teden oskrunil 49-letni domačin. Občina je obsodila dejanje kot kaznivo dejanje in nedopusten poseg v kulturno dediščino.

V Stockholmu so podelili Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo in literaturo, potem ko so v Oslu podelili nagrado za mir. Skupno je nagrado prejelo 13 posameznikov, ki si bodo razdelili finančni del nagrade, vreden približno milijon evrov za vsako kategorijo.

Iz Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (Sigic) so sporočili, da je umrl Aleš Hadalin, raziskovalec človeškega glasu in petja. Hadalin je igral harmoniko, orglice in kljunasto flavto.

Združenje novinarjev in publicistov je v Ljubljani podelilo priznanja Boruta Meška za leto 2025, pri čemer je častno priznanje za življenjsko delo prejel novinar Vinko Vasle.

Odbor Državnega zbora za kulturo je potrdil dopolnjen predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva dodatna sredstva iz državnega proračuna za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Zakon določa višino teh sredstev.

Ljubljana je bogatejša za Fortis Niche Atelier, novo prodajalno, ki ponuja izbrana parfumska doživetja.

Italijanska kulinarika je postala prva kuhinja na svetu, ki je prejela status nesnovne dediščine Unesca. Odločitev je bila sprejeta na srečanju medvladnega odbora v New Delhiju, kjer je bil na seznam uvrščen tudi indijski festival Diwali.

Preiskava o kraji kronskih draguljev iz Louvra oktobra je razkrila, da so tatovi pobegnili le pol minute pred prihodom policije in varnostne službe. Ugotovljeno je bilo tudi, da je v bližini mesta vloma delovala le ena od dveh varnostnih kamer.

V Kosovelovem domu v Sežani so odprli razstavo del 33. mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost. Na razstavi so na ogled slogovno raznolika dela desetih avtorjev, ki so nastala julija na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Razstava bo v Sežani odprta do 12. januarja, nato pa se bo preselila v Idrijo.

Policija preiskuje poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, za kar je zagrožena večletna zaporna kazen. Mediji poročajo, da osumljencu grozi do pet let zaporne kazni.

Zaposleni v pariškem muzeju Louvre so 15. decembra stavkali zaradi nezadovoljivih delovnih pogojev in pomanjkljive varnosti. Sindikati CGT, Sud in CFDT so pozvali k stavki, s katero so zahtevali nujna obnovitvena dela v muzeju. Zaradi stavke je bil muzej zaprt ravno v času, ko je mesto polno turistov pred božičnimi prazniki.

Ob stoletnici rojstva ustvarjalca stripov in ilustratorja Mikija Mustra je izšel spominski bankovec z nominalno vrednostjo nič evrov. Bankovec je mogoče kupiti na več lokacijah, med drugim v muzeju in galeriji NLB MUZA in v Mestnem muzeju Ljubljana. Podjetje Medex je postalo boter bankovca, ki je še na voljo, vendar v omejenih količinah.

V samostanu Santa Chiara v Neaplju so na ogled listi iz znamenitega Atlantskega kodeksa Leonarda da Vincija. Trenutno so razstavljeni trije listi, ki jih bodo marca zamenjali drugi trije. Razstava bo odprta do 7. junija 2026.

9. Zimski festival bo 10. februarja 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma otvorila izvedba Berliozovega monumentalnega dela Romeo in Julija. Shakespearova tragedija bo oživela v izvedbi orkestra, zborov in vrhunskih mednarodnih solistov pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita.

Na jesenski dražbi Galerije Sloart je bronasti kip Ženska figura Borisa Kalina dosegel najvišjo ceno, prodan je bil za 9000 evrov. Kip je prejel največ ponudb, kar 42. Na dražbi so prodali 20 od 53 umetnin v skupni vrednosti 69.100 evrov.

V starosti 73 let je umrl Martin Parr, eden najvplivnejših dokumentarnih fotografov. Parr je bil znan kot kritik sodobnega potrošništva, smrt pa je bila posledica krvnega raka.

V Kinodvoru se je začel 41. Festival LGBT filma, najstarejši tovrstni festival v Evropi. Otvoritveni film je bil 'Nisem nihče' režiserke Geraldine Ottier, ki prikazuje portret Mariasilvie Spolato, prve Italijanke, ki je javno priznala svojo lezbično usmerjenost. Festival ponuja 23 celovečernih in dokumentarnih filmov ter 24 kratkih filmov iz 34 držav.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon, je v Gorici prejel nagrado Nadal Furlan, ki jo podeljuje Circolo Laurenziano. Nagrado je prejel za predanost družbenim in kulturnim vrednotam ter za prispevek k čezmejnemu sodelovanju in povezovanju.

22. festival animiranega filma Animateka se je zaključil s podelitvijo nagrad v Kinodvoru. Veliko nagrado mednarodne žirije je prejel film Marčevska zima armenske avtorice Natalije Mirzojan. Občinstvo je izbralo film Pasje uho.

Trdnjavo Tower of London so zaprli, potem ko so aktivisti na razstavi kraljevih draguljev umazali vitrino z imperialno državno krono. Incident je povzročil začasno zaprtje znamenite turistične točke.

Slovensko ljudsko gledališče Celje danes s slavnostnimi dogodki obeležuje 75. obletnico delovanja. Pred gledališčem bo predstavljen umetniški poseg Tomaža Milača Cankarjeva vrata - Knjige, ki prodirajo v javnost, v preddverju pa razstava Daliborja Borija Zupančiča Imaginarij: Cankar je več.

Na Rogli so odprli stalno fotografsko razstavo Nevidni svet, ki je del Canonovega projekta. Razstava na vrhu razglednega stolpa Poti med krošnjami prikazuje lepoto in ranljivost ogroženih živalskih vrst in njihovih habitatov, od oceanov do gozdov. Gre za veččutno izkušnjo šestih avtorjev.

Ministrstvo za kulturo je objavilo javna razpisa za izbiro kulturnih projektov, namenjenih romski skupnosti in nemško govoreči etnični skupini v Sloveniji za prihodnje leto. Za kulturne projekte romske skupnosti je namenjenih več kot 140.000 evrov.

Obiskovalci prazničnih stojnic v Ljubljani so bili razočarani nad ponudbo. Čeprav je bila izbira pestra, ni izstopala s praznično tematiko.

V starosti 97 let je v petek na svojem domu v Santa Monici umrl ameriški arhitekt Frank Gehry, znan po svojih inovativnih in ikoničnih stavbah, kot sta Guggenheimov muzej v Bilbau in koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu. Gehry je bil eden najpomembnejših arhitektov, ki so popularizirali arhitekturo.

Nova Gorica (skupaj z Gorico) in Chemnitz sta na zaključni slovesnosti predala naziv Evropska prestolnica kulture mestoma Oulu na Finskem in Trenčin na Slovaškem.

V Slovenskem etnografskem muzeju je odprta razstava "Spominske knjige", ki razkriva intimni svet spominjanja skozi ročno popisane in ilustrirane spominske knjige. Razstava je nastala kot skupnostni projekt, v katerem je 57 posameznikov posodilo 132 spominskih knjig.

Podjetje Pantone je razglasilo, da bo barva leta 2026 povsem običajen bel odtenek, imenovan Cloud Dancer.

V Neaplju bodo prihodnji petek premierno uprizorili opero Partenope, edino opero mojstra filmske glasbe Ennia Morriconeja, pet let po njegovi smrti. Svetovna premiera bo v gledališču San Carlo, režijo pa je prevzela italijansko-ameriška režiserka Vanessa Beecroft. Komorno opero je Morricone ustvaril leta 1995 na libreto Guida Barbierija.

Legendarni rdeči kiosk K67, delo industrijskega oblikovalca Saše Mächtiga, je pred Delovo stolpnico v Ljubljani dobil novo življenje. Po zaslugi ustvarjalca Matije Jašarova bo služil kot mikro galerija, pop-up trgovina, koncertni prostor in prizorišče za intervjuje, s čimer uvaja 'mikrodoziranje kulture' v središče mesta.

Filmska priredba romana Bronje Žakelj, Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika, je prejela zlato rolo Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, saj si jo je v manj kot treh tednih ogledalo več kot 40.000 gledalcev. To je bila prva zlata rola, podeljena temu filmu.

Evropska prestolnica kulture je Goriški prinesla novo realnost z investicijami in vsebinami, ki bodo obogatile prihodnost. Novogoriški župan Samo Turel poudarja, da bodo investicije napolnjene z novimi vsebinami, umetniška vodja SNG Nova Gorica, Neda Rusjan Bric, pa že načrtuje nova mednarodna sodelovanja.

Na letošnji Animateki so predvajali film Potovanje regratove lučke režiserke Momoko Seto, ki prikazuje svet po koncu sveta. Režiserka je po projekciji v Kinodvoru povedala, da je bil ustvarjalni proces, v katerem so makro fotografije postale topografije, zahteven.

Ganski umetnik Ibrahim Mahama, ki je leta 2023 umetniško zasnoval 35. grafični bienale v Ljubljani, se je povzpel na prvo mesto lestvice najvplivnejših ljudi v svetu umetnosti, ki jo objavlja publikacija ArtReview. S tem je postal prvi Afričan, ki mu je to uspelo. Lani je bil Mahama na tej lestvici uvrščen na 14. mesto. O izboru je odločalo trideset anonimnih strokovnjakov z vsega sveta.

Objavljen je razpis za Cankarjevo nagrado 2026, ki nagrajuje najboljše izvirno leposlovno delo, izdano v letu 2026. Nagrada je namenjena delom, ki sledijo ustvarjalnosti Ivana Cankarja, vključno s pesniškimi zbirkami, romani, dramami, zbirkami kratkih zgodb ali eseji. Rok za prijavo je 31. december.

Mestno gledališče Ptuj obeležuje 30. obletnico ponovne ustanovitve. Ptujski mestni svet je namreč leta 1995 z odlokom ustanovil javni zavod Mestno gledališče Ptuj, s čimer je po 27 letih v najstarejše slovensko mesto vrnil poklicno gledališče. V tem obdobju so dosegli številne uspehe.

Odprtje prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi, prvotno načrtovano za konec tega leta, bo namesto tega februarja prihodnje leto. Razlog je vzpostavitev sodobnega muzejskega kompleksa v sklopu celotne preureditve, ki poteka od lanskega poletja.

V mariborskem mestnem parku so slovesno odprli kopijo ukradene skulpture, fontane Gobice. Rekonstrukcija, izvedena na podlagi fotografij, je fontani Fitoliti povrnila staro podobo.

V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico je bila predpremiera televizijske oddaje Mestne promenade, ki jo pripravlja Televizija Slovenija. Oddaja, posvečena letošnji Evropski prestolnici kulture, predstavlja zgodovino in kulturno dediščino Nove Gorice in Gorice. Ob koncu projekta EPK bo združena v enoten film.

Premogovnik Velenje je obeležil 50. obletnico svojega internega radia s posebno oddajo v živo in predstavitvijo knjige Gustava Šiliha "Zadruga v Žabji vasi". Delo, ki ga je avtor začel pred desetletji, je bilo dokončano s pomočjo umetne inteligence.

Župan italijanskega mesta Pesaro se je opravičil družini pokojnega Luciana Pavarottija, ker so kip slavnega opernega pevca obdali z drsališčem. Vdova Nicoletta Mantovani je dejala, da je postavitev kipa sredi drsališča žalitev spomina na njenega moža.

Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril, da bosta Prešernovo nagrado za leto 2026 prejela Saša J. Mächtig in Mateja Bučar.

V starosti 69 let je umrl večmedijski in interdisciplinarni umetnik Marko A. Kovačič, ki je s svojim delom zaznamoval slovenski kulturni prostor. Kovačičev štiridesetletni opus obsega avtorske filme, performanse, instalacije in ambiente. Prejel je več nagrad, med drugim zlato ptico, Župančičevo nagrado in zlato paličico.

Orkester Slovenske filharmonije se je vrnil z uspešne dvotedenske turneje po Južni Koreji in Japonskem, kjer so izvedli devet koncertov.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob Ta veselem dnevu kulture v poslanici izpostavila, da kultura obogati življenje in nas spreminja, razveseljuje ter prebuja radovednost in empatijo. Poudarila je, da za kulturo ne potrebujemo veliko časa, a nam ta vrne veliko.

V Črnomlju so slovesno odprli prenovljen grad, katerega obnova je stala nekaj manj kot 2 milijona evrov. Evropska sredstva so prispevala 1,29 milijona evrov, občina pa nekaj manj kot 691 tisoč evrov. Občina je bila nosilec projekta, partner pa javni zavod RIC Bela krajina, ki bo z novim letom prevzel vlogo upravljavca.

Arhitekturni biro EM architecture je zasnoval sanjsko hišo za ljubitelje zime, ki je obkrožena z naravo in zasneženo kanadsko pokrajino. Posebej izstopa razgled iz dnevne sobe.

Evropska prestolnica kulture je prejela priznanje Odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta kot najbolj izjemna EPK v zgodovini, s čezmejnim sodelovanjem kot vzorčni primer. Projekt je privabil več kot milijon in pol obiskovalcev in izvedel več kot 1.600 dogodkov, kar je privedlo do rekordnih turističnih rezultatov.

V Novi Gorici so ob zaključku projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) pripravili konferenco o prvih učinkih na lokalno območje. Po besedah novogoriškega župana Sama Turela se je turistični obisk v regiji povečal za približno petino.

Šest novih občin – Komenda, Laško, Lukovica, Mislinja, Škofljica in Vitanje – se je pridružilo družini Branju prijaznih občin. Naziv podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo za dosežke na področju spodbujanja bralne kulture in pismenosti. Od leta 2017 je naziv prejelo že 76 občin.

Po petih letih prenove so v Črnomlju uradno odprli prenovljeni grad, ki bo namenjen kulturnim in izobraževalnim dogodkom ter druženju. Otvoritve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Center Rog je objavil razpis za uporabo projektnih studiev, ki bodo v letu 2026 na voljo kreativnim posameznikom in kolektivom, ki delujejo na področjih rokodelstva, oblikovanja, arhitekture in uporabnih umetnosti. Ponujajo ustvarjalno okolje, stroje in tehnološko podporo. Pet studiev bo na voljo predvidoma aprila 2026.

SiTi Teater BTC bo obeležil 25. obletnico delovanja s premiero predstave Veličastna Matjaža Latina. Predstava pripoveduje zgodbo o pevki brez posluha, Florence Foster Jenkins, ki je kljub temu razprodala Carnegie Hall v New Yorku. V predstavi bo nastopila tudi Polona Vetrih, pobudnica in ustanoviteljica Teatra komedija BTC.

Avkcijska hiša Christie's bo februarja prihodnje leto ponudila na dražbi doslej neznano Michelangelovo risbo, ki je služila kot študija za poslikavo stropa Sikstinske kapele. Gre za prvo tovrstno študijo, ki bo na voljo na dražbi, njena vrednost pa je ocenjena na 1,3 do 1,7 milijona evrov.

V Cukrarni v Ljubljani je bila ob rojstnem dnevu obeh umetnikov odprta razstava "ART VITAL - 12 let tandema Ulay / Marina Abramović". Razstava prikazuje njuno sodelovanje med letoma 1976 in 1988, ko sta umetnika bistveno prispevala k razvoju performansa kot umetniške prakse in pustila pomemben pečat v umetnostnozgodovinskem diskurzu 20. stoletja. Razstava bo na ogled do 3. maja 2026. Umetnika sta v tem obdobju združevala umetnost z vsakdanjim življenjem ter izzivala ustaljene predstave o avtorstvu in identiteti.

Na Ptuju so ponovno odprli prenovljeno veliko dvorano mestnega kina, ki velja za najstarejše še delujoče kino prizorišče v Sloveniji in eno najstarejših na svetu. Kino, ki je v več kot stoletju delovanja postal kulturno središče mesta in regije, je samo lani obiskalo več kot 21.000 gledalcev na več kot 850 projekcijah.

V Novem mestu je potekala letna skupščina Združenja zgodovinskih mest Slovenije, kjer so izpostavili potrebo po tesnejšem sodelovanju občin pri ohranjanju starih mestnih središč. Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje zgodovinskih mest Slovenije so podpisali dogovor o aktivnem sodelovanju in povezovanju za razvoj mestnih središč.

Spletni časopis za otroke Časoris bo danes že osmič podelil priznanje faca leta v Narodni galeriji. S tem priznanjem želijo predstaviti izjemne otroke in mlade, ki se izkazujejo na področjih umetnosti, športa, znanja, ustvarjalnosti, solidarnosti in odnosov.

V minulih dneh je v starosti 58 let umrla filmska in gledališka ustvarjalka Marta Frelih. Delovala je kot kostumografka in scenografka pri številnih predstavah v Sloveniji in tujini. Podpisala je več filmov.

Pisatelj Tone Partljič je na zaključku 41. Slovenskega knjižnega sejma predstavil svoj novi roman z naslovom "Voranc". Roman se poglablja v življenje Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, pri čemer se osredotoča na njegovo ljubezensko zgodbo z Marijo in se dotika zgodovinskih, socialnih ter političnih tem.

V starosti 89 let je umrl britanski dramatik in oskarjevec Tom Stoppard, znan po delih, kot so Zaljubljeni Shakespeare, Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva ter Arkadija. Stoppard je preminil mirno na svojem domu v Dorsetu v Angliji, obkrožen z družino.

V New Yorku se je rodil Woody Allen, ki je obeležil 90 let. V svoji karieri je ustvaril več kot 50 filmov kot režiser, igralec in scenarist, deloval pa je tudi kot jazzovski glasbenik. Napovedal je nov film z delovnim naslovom Wasp 2026.

Filozof Slavoj Žižek je v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica gostoval s predavanjem, kjer je izpostavil, da je v današnjem času, ko je normalna realnost izginila, razmišljanje bolj potrebno kot kdajkoli prej. Žižek je opozoril tudi na porast sodobnega, mehkega fašizma v številnih državah, pri čemer se je oprl na izhodišča svoje nove knjige "Kvantna zgodovina".

Knjiga 'Pozabi vse, kar veš o spominu' Nika Škrleca, ki jo je izdala založba Miš, je prejela veliko nagrado 41. Slovenskega knjižnega sejma. Žirija je knjigo označila kot zanimivo branje za radovedne, ki bralce vodi na potovanje raziskovanja spomina.

Pariško tožilstvo je vložilo obtožnico proti četrtemu osumljencu v zvezi z odmevno krajo kronskih draguljev iz muzeja Louvre, ki se je zgodila oktobra. Tako kot njegovi trije pajdaši je obtožen organiziranega ropa in kriminalnega združevanja. Vsi štirje osumljenci so stari znanci pravosodja.

Predsednica Nataša Pirc Musar je izdala ukaz o podelitvi zlatega reda za zasluge Frančku Gorazdu Tiršku in Arhivu Republike Slovenije, kar je bilo objavljeno v uradnem listu.

Igralka Silva Čušin je prejela nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Nagrado ji je v Slovenski kinoteki podelilo Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Ob podelitvi so predvajali kratki igrani film po njenem izboru, Zahtevam most, pripada mi!, scenarista in režiserja Boštjana Jeršeta.

V Centru kulture Španski borci bo premierno uprizorjena solo plesna predstava Jurija Konjarja z naslovom Navkljub. Predstava raziskuje, kako v času razpada družbenih vrednot in občutka nemoči ohraniti notranje ravnovesje in človečnost. Skozi gib, glas in prostor poskuša Konjar ustvariti iskreno izkušnjo čutenja, ki ne vodi v otopelost.

V Centru Rog se je zaključil novinarski festival Naprej/Forward s podelitvijo stanovskih nagrad Čuvaj/Watchdog za leto 2025, s katerimi Društvo novinarjev počasti najboljše novinarje in fotografe.

Na Trgu svetega Petra v Vatikanu so postavili 25 metrov visoko božično drevo. Smreka, ki prihaja iz okolice Bolzana, bo krasila trg do konca božičnega časa.

Ministrstvo za kulturo je občini Dornava predalo v upravljanje baročni park dvorca Dornava, vključno z obnovljeno oranžerijo. Gre za največjo in najbolj celovito ohranjeno baročno parkovno ureditev v Sloveniji, ki se ponaša z osrednjo alejo, parterji, drevoredi, vodnimi elementi in skulpturami. Ministrstvo je za obnovo in opremo oranžerije prispevalo 1,2 milijona evrov, s čimer bo zagotovljeno ohranjanje kulturne dediščine.

V Cankarjevem domu je bil premierno prikazan dokumentarni film režiserja Damjana Kozoleta o avantgardnem umetniškem gibanju OHO. Dogodka so se udeležili člani filmske ekipe, člani skupine OHO (Marko Pogačnik, Tomaž Brejc, Matjaž Hanžek in David Nez) ter Marina Abramović.

V Mariboru se je zaključila energetska prenova stavbe Slovenskega narodnega gledališča (SNG). Po besedah direktorja Danila Roškerja, prenova, vredna 9,7 milijona evrov in financirana iz Načrta za okrevanje in odpornost, predstavlja enega največjih infrastrukturnih posegov v zgodovini te ustanove.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli razstavo z naslovom 'Pred in za podobo', ki predstavlja pozna dela slovenskega slikarja Zmaga Jeraja, enega najpomembnejših vizualnih ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja. Razstava obsega Jerajevo ustvarjalno obdobje med leti 1999 in 2014.

Radiotelevizija Slovenija (RTV Slovenija) je v osnutku programskega načrta za prihodnje leto zapisala, da Slovenija ne bo sodelovala na Evroviziji na Dunaju niti je ne bo prenašala. Predsednica uprave RTV Slovenija, Natalija Gorščak, je dejala, da lahko to odločitev spremenijo, če na Evroviziji ne bo sodeloval Izrael.